- 1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?
- 2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?
- 3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?
Poišči informacije po področjih
1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?
Da, obstajajo pravila, ki omejujejo dedovanje nekaterih vrst premoženja ali vplivajo nanj.
V CIVILNEM ZAKONIKU
Člen 1476(1)(a) in člen 1485 civilnega zakonika (Código Civil) določata, da užitek in stvarna pravica do uporabe in stanovanja na podlagi zakona ugasneta s smrtjo imetnika.
Člena 2103-A in 2103-B civilnega zakonika določata pravno nasledstvo: preživeli zakonec ima pri razdelitvi zapuščine prednost pri pridobitvi pravice do stanovanja v skupnem bivališču ter pravice do uporabe predmetov v njem; pri tem zakonik določa nekatere pogoje.
Posodobljena različica civilnega zakonika je v portugalščini na voljo na naslednjem spletnem naslovu:
http://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_mostra_articulado.php?nid=775&tabela=leis&so_miolo=&..
V ZAKONIKU O GOSPODARSKIH DRUŽBAH
Člen 184 zakonika o gospodarskih družbah (Código das Sociedades Comerciais) določa, da morajo v primeru smrti družbenika v navadni osebni družbi preostali družbeniki ali družba sama nasledniku pravic pokojnika izplačati ustrezno vrednost, razen če akt o ustanovitvi določa drugače ali če se odločijo razpustiti družbo in o tem obvestijo naslednika v 90 dneh od datuma, ko so izvedeli za družbenikovo smrt. Preživeli družbeniki lahko nadaljujejo dejavnosti družbe z naslednikom pokojnika, če naslednik v to izrecno privoli.
Člen 225 zakonika o gospodarskih družbah določa, da se lahko v aktu o družbi z omejeno odgovornostjo opredeli, da se v primeru smrti družbenika njegov delež ne more prenesti na njegove naslednike, lahko pa se za prenos določijo tudi posebne zahteve.
Če se na podlagi takega akta delež ne prenese na naslednike pokojnega družbenika, mora družba delež amortizirati, pridobiti ali poskrbeti, da ga pridobi drug družbenik ali tretja oseba; če se v 90 dneh od datuma, ko kateri koli od direktorjev izve za družbenikovo smrt, ne izvede nobeden od navedenih ukrepov, se šteje, da se je delež prenesel.
Člena 469 in 475 zakonika o gospodarskih družbah določata, da se enaka pravila uporabljajo v primeru smrti družbenika v komanditni družbi.
Člen 252(4) zakonika o gospodarskih družbah določa, da upravljanja družbe z omejeno odgovornostjo ni mogoče dedovati, niti če se deduje delež.
Posodobljena različica zakonika o gospodarskih družbah je v portugalščini na voljo na naslednjem spletnem naslovu:
http://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_mostra_articulado.php?nid=524&tabela=leis&so_miolo=&..
PRAVNI OKVIR ZA OROŽJE IN STRELIVO
Člen 37 pravnega okvira za orožje in strelivo (Regime Jurídico das Armas e Munições), ki je bil potrjen z zakonom št. 5/2006 z dne 23. februarja 2006, določa, da je pridobitev katerega koli prijavljenega orožja na podlagi dedovanja mortis causa dovoljena le z dovoljenjem nacionalnega direktorja PSP (Polícia de Segurança Publica (policija)), ki ga je mogoče pridobiti na podlagi zgoraj navedene pravne določbe.
Pravni okvir o orožju in strelivu, potrjen z zakonom št. 5/2006 z dne 23. februarja 2006 je v portugalščini na voljo na naslednjem spletnem naslovu:
http://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_mostra_articulado.php?nid=692&tabela=leis&so_miolo=
2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?
Odgovor je pritrdilen v primeru ugasnitve užitka ter stvarne pravice do uporabe in stanovanja zaradi smrti, pa tudi v primeru pravil iz zakonika o gospodarskih družbah in pravnega okvira o orožju in strelivu, ki sta navedena zgoraj.
Ta ugotovitev izhaja tudi iz določb člena 1(2)(h), (k) in (l) Uredbe (EU) št. 650/2012.
Odgovor je nikalen v primeru pravnega nasledstva iz členov 2103-A in 2103-B civilnega zakonika.
Navedeni odgovor pa ne posega v morebitne drugačne razlage, ki jih podajo sodišča.
3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?
V primeru uvedbe dedovanja civilni zakonik vsebuje pravila o dodelitvi zapuščine v upravljanje, ki zagotavljajo skladnost z zgoraj navedenimi posebnimi pravili.
Postopki in načela iz civilnega zakonika so:
- dokler zapuščina še ni rešena (kar pomeni, da je dedovanje uvedeno, ni pa še sprejeto oziroma ga država še ni prevzela kot nezahtevanega), lahko pravni nasledniki (člen 2047) ali upravitelj nerešene zapuščine (člen 2048) uredi upravljanje premoženja, če bi lahko bil odlog sprejetja takih ukrepov škodljiv;
- po sprejetju dediščine se njeno upravljanje prenese na upravitelja dediščine (člena 2079 in 2087);
- upravitelj dediščine lahko dediče ali tretje osebe pozove k predaji premoženja v upravljanje, pri čemer lahko zoper njih uporabi ukrepe zasega ali prisilne izselitve, da se zagotovi ali zavaruje povrnitev posesti na stvareh v njegovem upravljanju (člen 2088);
- upravitelj dediščine lahko izterja terjatve dediščine, kadar bi odlašanje lahko ogrozilo poplačilo ali kadar se poplačilo opravi prostovoljno (člen 2089);
- poleg tega lahko dedič vloži zapuščinsko tožbo, s katero zahteva sodno priznanje svojega statusa naslednika in povrnitev vsega svojega zapuščinskega premoženja ali njegovega dela, zoper posestnike takega premoženja, in sicer kot dedič ali na drugi pravni podlagi ali celo brez pravne podlage (člen 2075).
OPOMBA:
Informacije v tem informativnem pregledu niso izčrpne ali zavezujoče za informacijske točke, sodišča ali druge subjekte in organe. Čeprav se pregled redno posodablja, morda ne vsebuje vseh sprememb zakonodaje, zato je informacije vedno treba preveriti tudi v vsakokrat veljavnih pravnih besedilih.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.