Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Grška zakonodaja o odškodninah žrtvam nasilnih kaznivih dejanj zajema naslednja kazniva dejanja, storjena v Grčiji:

naklepna nasilna kazniva dejanja in kazniva dejanja, navedena v naslednjih členih kazenskega zakonika: 323Α (trgovina z ljudmi):

(a) suženjstvo ali podobne prakse,

(b) služabništvo,

(c) prisila žrtve k delu ali prosjačenju (izkoriščanje delovne sile),

(d) prisila žrtve k storitvi kaznivega dejanja,

(e) odvzem celic, tkiva ali organov žrtve,

(f) prisila žrtve k sodelovanju v spolnih dejanjih, praksah ali simulacijah ali pri delu ali storitvah, namenjenih zgolj spolnemu vzburjenju (spolno izkoriščanje), ali

(g) prisilna poroka; 336, če je žrtev mladoletna oseba (kazniva dejanja zoper spolno svobodo ali finančno izkoriščanje spolnega življenja); 339(1) in (3) (spolna dejanja, v katera so vključeni mladoletniki ali ki so v njihovo škodo); 342(1) (spolna zloraba otrok); 348A (otroška pornografija); 348Β (pridobivanje otrok za spolne namene); 348C (pornografsko prikazovanje mladoletnikov) in 351A (spolna dejanja za plačilo, ki vključujejo mladoletnika).

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Za katero koli naklepno kaznivo dejanje, storjeno s fizično silo ali grožnjo fizične sile, katerega posledica je smrt ali hudo fizično oziroma duševno stanje žrtve, in za katero koli naklepno kaznivo dejanje, storjeno s fizično silo ali grožnjo fizične sile, za katero je zagrožena daljša zaporna kazen (kátheirxi).

Od 1. januarja 2010 se zaposlenim v centrih za pridržanje, ki so žrtve naklepnega nasilja, zaradi katerega so postali invalidi ali imajo resno okvaro in ki je bilo storjeno v Grčiji, odobri neprekinjen plačan bolniški dopust, dokler ustrezni zdravniški odbor ne presodi, da so sposobni za delo.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Odškodnina je na voljo članom žrtvine družine, tj. zakoncu, osebi, ki z žrtvijo živi v stalnem in trajnem heteroseksualnem ali homoseksualnem odnosu, zaročencu, krvnim sorodnikom ali sorodnikom v svaštvu v ravni črti, posvojiteljem in posvojencem, sorojencem, zakoncem ali zaročencem sorojencev in vzdrževanim osebam žrtve ter vsem vzdrževanim otrokom in staršem.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

V takem primeru je do odškodnine upravičena le oseba, ki je bila neposredno poškodovana, tj. sama žrtev.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Grški odškodninski organ (Archí Apozimíosis) zagotovi odškodnino žrtvam naklepnih nasilnih kaznivih dejanj, če je kaznivo dejanje storjeno v Grčiji in če ima žrtev stalno prebivališče (katoikía) ali običajno prebivališče (siníthi diamoní) v Grčiji ali na ozemlju druge države članice EU ali v tretji državi v primerih, določenih v členu 323A kazenskega zakonika. Ni razlikovanja med državljani EU in državljani tretjih držav.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU, lahko žrtve, ki imajo stalno ali običajno prebivališče v Grčiji, zahtevo vložijo samo pri grškem pomožnem organu (Archí Syndromís) za razumno in ustrezno odškodnino, ki jo zagotovi odškodninski organ zadevne države članice EU v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v zakonodaji navedene države.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Da, državnemu tožilcu ali policiji ga je treba prijaviti v treh mesecih, saj v nasprotnem primeru morda ne bo več mogoče najti storilca. Če zaradi višje sile niste mogli prijaviti kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno zoper vas, začne trimesečni rok teči, ko navedeni razlogi višje sile prenehajo.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Da, saj ste do odškodnine upravičeni šele,

(a) če storilec ob izreku pravnomočne obsodbe nima potrebnih sredstev za plačilo odškodnine,

(b) če identitete storilca ni mogoče ugotoviti, ko se spis zadeve arhivira v evidenci neznanih storilcev, ali

(c) če storilca ni mogoče preganjati ali ga obsoditi, ko se spis zadeve arhivira z aktom pristojnega državnega tožilca ali s pravnomočno odločbo, da se sodni postopek ne izvede, ali s pravnomočno oprostitvijo ali s pravnomočno odločbo v zadevi na kateri koli drug način.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Da, saj lahko žrtev v primerih iz točk (a) in (c) zgoraj (tj. če storilec nima potrebnih sredstev za plačilo odškodnine ali če ga ni mogoče preganjati oziroma obsoditi) zahtevo za tako odškodnino vloži le, če odškodnine nikakor ne more dobiti od storilca, kot je bilo odločeno v pravnomočni sodbi.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Da, odškodnino lahko uveljavljate od odškodninskega organa, tudi če identitete storilca ni mogoče ugotoviti, in sicer ko je spis zadeve arhiviran v evidenci neznanih storilcev.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Upravičenec ali njegov pooblaščenec mora zahtevo za odškodnino vložiti pri odškodninskem organu v enem letu od datuma, ko je zahteva nastala.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

(a) Za žrtev kaznivega dejanja:

materialno (neduševno) škodo:

• stroške zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
• izgubo zaslužka v času zdravljenja in po njem (tudi izgubljeni dohodek in izguba sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje);

duševno (nematerialno) škodo:

• duševno in psihološko podporo;
• spremembo okolja in naslova (odstranitev in nakup osnovnih potrošniških predmetov).

(b) Za upravičence ali sorodnike žrtve:

materialno (neduševno) škodo:

• pogrebne stroške;
• stroške zdravljenja (npr. zdravljenje družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
• izgubo podpore ali obetov.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Z enkratnim izplačilom.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Pri določanju višine odškodnine se upošteva vsako vaše protipravno dejanje.

Prav tako do odškodnine niste upravičeni, če med kazenskim postopkom niste sodelovali z organi in jim tako neupravičeno niste pomagali, zlasti če ste zavrnili pričanje ali če ste skrili materialne dokaze oziroma jih niste predložili, zaradi česar je bilo ugotavljanje identitete storilca oteženo.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Vaše finančno stanje ne vpliva na vašo upravičenost do odškodnine ali znesek, ki ga boste morda prejeli.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Do odškodnine niste upravičeni v naslednjih primerih:

(a) če je bilo dejanje storjeno med člani hudodelske združbe, tolpe ali teroristične skupine,

(b) če kaznivega dejanja, storjenega zoper vas, namenoma niste prijavili v treh mesecih, zaradi česar je bilo iskanje storilca oteženo (če vam je prijavo preprečevala višja sila, začne trimesečni rok teči, ko razlogi višje sile prenehajo),

(c) če med kazenskim postopkom neupravičeno zavrnete pomoč organom, zlasti če zavrnete pričanje ali skrijete materialne dokaze oziroma jih ne predložite, zaradi česar je ugotavljanje identitete storilca oteženo, in

(d) v vseh drugih primerih, ko vaša zahteva za odškodnino glede na posebne okoliščine pomeni zlorabo pravic.

Pri določanju višine odškodnine se upoštevajo vsako vaše protipravno dejanje, vsi stroški grške države za vašo hospitalizacijo in vsi drugi zneski, ki ste jih prejeli od storilca, služb socialne varnosti ali iz katerega koli drugega vira.

Kako se odškodnina izračuna?

Znesek odškodnine se določi na podlagi grškega prava, ob upoštevanju vseh podrobnejših določb.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Ne.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Da, obrazec vsebuje posebno polje, ki ga je treba izpolniti.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Da, v obrazcu zahteve morate navesti znesek zahtevane odškodnine in vse druge odškodnine, ki ste jih prejeli, da se lahko upoštevajo vsi stroški grške države za vašo hospitalizacijo in vsi drugi zneski, ki ste jih prejeli od storilca, služb socialne varnosti ali iz katerega koli drugega vira.

Navesti morate tudi podatke o položaju, ki je posledica škode. To pomeni, da morate navesti izdatke za zdravljenje, bolnišnične ali pogrebne izdatke in vsako izgubo ali zmanjšanje vaših dohodkov, vsako povečanje vaših izdatkov ali nezmožnost opravljanja poklica, ki so posledica škode zaradi domnevnega kaznivega dejanja, ter predložiti vse ustrezne dokaze.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Odškodninski organ ni izrecno predvidel dopolnilne ali dodatne odškodnine. Vendar grško pravo to omogoča v primeru spremembe okoliščin ali poslabšanja žrtvinega zdravja.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Potrebna so naslednja dokazila, ki so odvisna od posameznega primera:

• osebna izkaznica ali potni list ali potrdilo o zakonskem stanu;
• dovoljenje za prebivanje ali potrdilo o prejemu vloge za podaljšanje dovoljenja za prebivanje;
• ustrezno dokazilo o plačilu pogrebnih izdatkov in izdatkov za zdravljenje;
• potrdilo o smrti žrtve ali zdravniško potrdilo, iz katerega izhaja vrsta škode, trajanje invalidnosti, vrsta morebitnih zdravstvenih posledic in trajne invalidnosti ter stopnja take invalidnosti;
• dohodek v letu pred vložitvijo zahteve in v letu pred dogodkom (davčna odmera pristojnega davčnega organa ali izjava o dohodku, ki jo predložite sami ali vaš življenjski partner, partner v civilnem partnerstvu ali katera koli druga oseba, ki z vami stalno živi);
• potrdilo o predložitvi prijave/poročilo o kaznivem dejanju;
• izvod ustrezne pravnomočne sodne odločbe ali sklepa ali potrdilo o tem, da se je zadeva končala;
• potrdilo o plačilu ali neplačilu ustreznih zneskov iz drugih virov (zavarovalni sklad delodajalca, zasebna zavarovalnica);
• kakršni koli drugi ustrezni dokumenti, ki dokazujejo izgubo, zmanjšanje vaših dohodkov, povečanje vaših izdatkov ali nezmožnost opravljanja poklica.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Da, preden zadevo obravnava odškodninski organ, je treba plačati 50 EUR, v nasprotnem primeru se zahteva zavrže.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Odškodninski organ.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Pomožnemu organu ali neposredno sekretarju odškodninskega organa.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne nujno. Če bo vaša navzočnost potrebna, boste pozvani.

Če imate stalno ali običajno prebivališče na ozemlju druge države članice, grški odškodninski organ prosi ustrezen pomožni organ, naj z vami opravi razgovor v skladu s pravom svoje države in mu pošlje poročilo o tem. Prav tako lahko v sodelovanju z zadevnim pomožnim organom in v skladu z grškim pravom zaslišanje opravi sam po telefonu ali videokonferenci. V takem primeru grški odškodninski organ vložnika ne more zavezati k pričanju.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Odškodninski organ mora zadevo obravnavati v treh mesecih od datuma vložitve zahteve in izdati pravnomočno odločbo v treh mesecih od datuma obravnave zahteve.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Vložnik in grška država lahko pri upravnem sodišču prve stopnje (Dioikitikó Protodikeío) vložita pritožbo zoper odločbo odškodninskega organa. Rok je štiri mesece.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

https://www.ministryofjustice.gr/wp-content/uploads/2019/08/%CE%A0%CE%91%CE%A1%CE%91%CE%A1%CE%A4%CE%97%CE%9C%CE%91.pdf

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Za uveljavljanje odškodnine ne obstaja posebna telefonska linija. https://ministryofjustice.gr/

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

V čezmejnih sporih se pravna pomoč zagotavlja v civilnih (ali gospodarskih) zadevah, če imate stalno ali običajno prebivališče v drugi državi članici EU. Pravna pomoč je lahko tudi v obliki postavitve odvetnika za pravno svetovanje zaradi rešitve spora, še preden se ta predloži sodišču. Osebe, ki imajo stalno ali običajno prebivališče v Grčiji, vendar zaprosijo za pravno pomoč v sodnem postopku ali procesnem dejanju v drugi državi članici EU, so prav tako upravičene do storitev odvetnika, dokler pristojni organ tuje države članice ne prejme vloge za pravno pomoč.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Raziskovalni center za enakost spolov (KEThI)

Nacionalni center za družbeno solidarnost (EKKA)

Generalni sekretariat za enakost spolov (Genikí Grammateía Isótitas ton Fýlon):

• http://www.isotita.gr/
• http://www.womensos.gr/
• https://el-gr.facebook.com/WomenSOSgr-242892059153851/

Grški svet za begunce (Ellinikó Symvoúlio gia tous Prósfyges)

Grška sekcija organizacije Amnesty International

Grška policija – kibernetska kriminaliteta