Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Zakon določa enkratno finančno odškodnino za osebe, ki so utrpele osebno poškodbo zaradi naklepnega nasilnega kaznivega dejanja; odškodnine za druge vrste kaznivih dejanj ni mogoče dodeliti. Odškodnina za osebno poškodbo je povezana predvsem s kaznivimi dejanji umora in telesne poškodbe. Na podlagi zakona se kazniva dejanja trgovine z ljudmi, spolne zlorabe, spolnega nasilja in posilstva štejejo za ločeno kategorijo kaznivih dejanj, za katero je mogoče priznati odškodnino za duševno škodo.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Žrtve nasilnih kaznivih dejanj lahko prejmejo odškodnino le za utrpelo škodo (odškodnina za bolečine in zmanjšano družbeno funkcijo). Za kazniva dejanja trgovine z ljudmi, posilstva, spolne zlorabe in spolnega nasilja je v zakonu predvidena odškodnina za duševno škodo.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Če je oseba zaradi nasilnega kaznivega dejanja umrla, lahko po zakonu tudi njeni sorodniki zahtevajo odškodnino, zlasti morebitni preživeli zakonec in preživeli otroci pokojnika, če ni otrok, pa preživeli starši pokojnika, in če ni staršev, oseba, do katere je imel pokojnik obveznost preživljanja.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Ne, zakon v takih primerih ne omogoča dodelitve odškodnine sorodnikom žrtve kaznivega dejanja.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Odškodnino lahko zahteva žrtev nasilnega kaznivega dejanja, ki je državljan Slovaške republike ali druge države članice EU ali oseba brez državljanstva, ki ima stalno prebivališče v Slovaški republiki ali drugi državi članici EU, ali tuji državljan pod pogoji in v obsegu, ki ga določa mednarodna pogodba, ratificirana in razglašena v skladu z zakonom, če je bila poškodba povzročena v Slovaški republiki. Odškodnino lahko zahteva žrtev nasilnega kaznivega dejanja, ki ji je bil v Slovaški republiki dodeljen azil, subsidiarna zaščita, začasno zatočišče, dovoljenje za prebivanje ali izredno dovoljenje za prebivanje, če je bila poškodba povzročena v Slovaški republiki.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne, slovaško pravo takega postopka ne omogoča. Odškodnino je mogoče zahtevati le, če je bila poškodba povzročena na ozemlju Slovaške republike.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Odškodnino je mogoče zahtevati le, če je iz preiskave mogoče sklepati, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in da je bilo vzrok poškodbe. Zato je odškodnino mogoče priznati le, če je bil prej izveden kazenski pregon, vendar pri tem ni pomembno, ali je ta temeljil na prijavi žrtve ali je bil začet drugače.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Da, pred vložitvijo zahteve za odškodnino mora biti izdana pravnomočna sodba ali kaznovalni nalog v kazenskem postopku, na podlagi katerega je bil storilec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, katerega posledica je poškodba žrtve, ali sodba, s katero je bil obdolženec oproščen, ker zaradi neprištevnosti ali mladoletnosti ni bil kazensko odgovoren, žrtev pa odškodnine za poškodbo ni prejela iz drugih virov. Če se kazenski pregon prekine ali ustavi (ali odloži) na podlagi ustreznih določb zakona št. 301/2005 (kazenski zakonik), lahko žrtev odškodnino zahteva na podlagi odločbe pristojnega organa, iz katere izhajajo zgoraj navedena dejstva. Vendar pa v takem primeru iz izida preiskave ali skrajšane preiskave, ki jo izvedejo organi kazenskega pregona, ne sme izhajati razumen dvom o tem, ali je bilo kaznivo dejanje, katerega posledica je poškodba žrtve, storjeno.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Za upravičenost do odškodnine po tem zakonu mora žrtev nasilnega kaznivega dejanja v kazenskem postopku vložiti odškodninski zahtevek za škodo, povzročeno zaradi poškodbe. To ne velja, če je bila s kaznivim dejanjem povzročena smrt ali v primeru poškodbe, povzročene s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi, posilstva, spolnega napada ali spolne zlorabe.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Če identiteta storilca kaznivega dejanja, katerega posledica je poškodba žrtve, ni znana, če ni znano, kje se nahaja, ali če kazenski pregon takega storilca preprečuje zakoniti zadržek, žrtev pa za poškodbo ni prejela polne odškodnine iz drugih virov, lahko žrtev uveljavlja odškodnino samo, če iz izida preiskave ali skrajšane preiskave, ki so jo izvedli organi kazenskega pregona, ne izhaja utemeljen dvom o tem, ali je bilo kaznivo dejanje, zaradi katerega je žrtev utrpela poškodbo, dejansko storjeno. Zahtevek mora biti podprt s pravnomočno odločbo organa kazenskega pregona ali sodišča, ki je zadnje obravnavalo zadevo, da se dokažejo zgoraj navedena dejstva.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Zahtevek je treba vložiti v enem letu od datuma, ko je sodba, s katero je bil storilec spoznan za krivega kaznivega dejanja, postala pravnomočna. Če identiteta storilca ni znana ali če njegov pregon preprečuje zakoniti zadržek, je treba zahtevek vložiti v šestih mesecih od datuma, ko je odločba organa kazenskega pregona ali sodišča, ki je zadnje obravnavalo zadevo, postala pravnomočna.

Če je sodišče v kazenskem postopku žrtev nasilnega kaznivega dejanja in njen odškodninski zahtevek za škodo, ki je posledica poškodbe, napotilo na pravdo ali postopek pred drugim organom, je treba vlogo vložiti v enem letu od datuma, ko je odločba o upravičenosti žrtve v pravdnem ali drugem postopku postala pravnomočna. Ko se ta rok izteče, pravica do odškodnine po tem zakonu preneha.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Odškodnina zajema na primer naslednje:

Odškodnina se izplača le za telesne poškodbe (odškodnina za bolečine in zmanjšano družbeno funkcijo), v primerih, opredeljenih z zakonom, pa tudi za duševno škodo. Odškodnina ne zajema drugih izgub ali izdatkov.

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

• stroški zdravstvene oskrbe (zdravljenje: ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
• dodatne potrebe ali stroški, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, podaljšano obdobje študija, fizioterapija, prilagoditev domačega okolja, posebni pripomočki itd.);
• trajne posledice poškodbe (npr. invalidnost ali druga trajna okvara);
  • izguba zaslužka v času zdravljenja in po njem (vključno z izgubljenim dohodkom in izgubo zmožnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano sposobnostjo preživljanja itd.);
  • izguba priložnosti;
  • stroški sodnih postopkov v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo (kot so stroški pravnih storitev, sodni stroški);
  • odškodnina za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;
  • drugo;

– se ne uporablja;

– duševno (nematerialno) škodo:

• bolečine in trpljenje žrtve – odškodnina za duševno škodo zaradi kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, posilstva, spolne zlorabe in spolnega nasilja;

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

• pogrebni stroški;
• stroški zdravstvene oskrbe (npr. terapija za družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
• izguba sposobnosti preživljanja ali priložnosti;

– se ne uporablja;

– duševno škodo:

• bolečine in trpljenje sorodnikov in upravičencev/odškodnina za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve – preživelim družinskim članom pokojne žrtve se izplača odškodnina, ki na podlagi zakona ne sme presegati 50-kratnika minimalne plače, ki velja v trenutku, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Ta zahtevek se sorazmerno razdeli med vse upravičene preživele družinske člane.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se izplača z enkratnim izplačilom.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Kazenska evidenca ne vpliva na priznanje odškodnine, ki jo izplača Slovaška republika. Organ za odločanje lahko zniža odškodnino, če je žrtev delno kriva za nastanek poškodbe ali ni uveljavljala pravice do prejema odškodnine od storilca, ki je poškodbo povzročil.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Finančno stanje žrtve ne vpliva na odločbo o odškodnini.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Na znesek odškodnine lahko vpliva delež žrtvine krivde za nastanek poškodbe ali dejstvo, da žrtev ni uveljavljala pravice do prejema odškodnine neposredno od storilca kaznivega dejanja.

Kako se odškodnina izračuna?

Če je poškodba priznana s sodno odločbo, odškodnina temelji na obsegu poškodbe, navedenem v sodbi; v drugih primerih poškodb se ustrezno uporablja posebna zakonodaja o uveljavljanju odškodnine za bolečine in zmanjšano družbeno funkcijo. Odškodnina za duševno škodo v primeru kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, posilstva, spolnega nasilja ali spolne zlorabe znaša desetkratnik minimalne plače (ki je veljala ob nastanku škode), odškodnina za duševno škodo preživelih družinskih članov žrtve, če je ta zaradi kaznivega dejanja umrla, pa znaša 50-kratnik minimalne plače (ki je veljala ob nastanku škode).

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Zakon ne določa najnižjega zneska odškodnine. Najvišji znesek je določen na 50-kratnik minimalne plače, ki velja ob storitvi kaznivega dejanja (opomba: trenutno je to 29 000 EUR).

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Če je bila odškodnina zaradi osebne poškodbe priznana s pravnomočno sodbo ali kaznovalnim nalogom v kazenskem postopku, se odškodnina v primeru poškodbe izračuna in dodeli na podlagi obsega poškodbe, navedenega v sodbi ali kaznovalnem nalogu. Če se žrtev in njen zahtevek v kazenskem postopku napotita na pravdo, izračun in dodelitev odškodnine v primeru poškodbe temeljita na obsegu poškodbe, kot je naveden v odločbi civilnega sodišča . Sicer je treba za določitev točnega zneska odškodnine predložiti zdravniško mnenje, ki vsebuje potrebne informacije za njegov izračun. Pravila za določanje zneska odškodnine so opredeljena v zakonodaji, ki določa pravila za izračun osebne škode na splošno, ne samo za določanje odškodnine žrtvam nasilnih kaznivih dejanj.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Da, odškodnina se zagotovi le pod pogojem, da za poškodbo ni bila dodeljena odškodnina iz drugih virov (na primer na podlagi zasebnega zavarovanja ali neposredno od storilca nasilnega kaznivega dejanja).

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Predujmi odškodnine niso na voljo.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja itd.)?

To je mogoče; žrtev lahko zahteva odškodnino več kot enkrat (na primer ob spremembi okoliščin ali poslabšanju zdravstvenega stanja), vendar mora biti vloga vložena v osnovnem roku (tj. v enem letu od datuma, ko je kazenska sodba, s katero je bil storilec spoznan za krivega, postala pravnomočna, ali – če identiteta storilca ni znana ali če njegov pregon preprečuje zakoniti zadržek – v enem letu od datuma, ko je odločba organa kazenskega pregona ali sodišča, ki je zadnje obravnavalo zadevo, postala pravnomočna). Skupni znesek odškodnine v isti zadevi pa ne sme presegati 50-kratnika minimalne plače.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

• Pravnomočno sodbo ali odločbo organa kazenskega pregona, ki je zadnji obravnaval zadevo; če žrtev odločbe ne more priložiti, mora navesti organ kazenskega pregona ali sodišče, ki je zadnje obravnavalo kaznivo dejanje in je zagotovilo informacije o osumljencu, ki naj bi storil kaznivo dejanje, katerega posledica je bila poškodba žrtve, če žrtev ve, kdo je osumljenec;
• podrobnosti o ukrepih, ki jih je žrtev sprejela za pridobitev odškodnine od storilca kaznivega dejanja, katerega posledica je osebna poškodba (razen če je bila posledica kaznivega dejanja smrt ali če je osebna poškodba nastala zaradi kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, posilstva, spolnega napada ali spolne zlorabe);
• listino, ki potrjuje sorodstveno razmerje in seznam upravičencev, če je žrtev zaradi kaznivega dejanja umrla.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Za postopek uveljavljanja odškodnine ni treba plačati pristojbine.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

O zahtevah za odškodnino odloča ministrstvo za pravosodje Slovaške republike.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Zahtevo je treba poslati na naslov: Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky [ministrstvo za pravosodje Slovaške republike], Račianska ul. 71, 813 11 Bratislava.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Navzočnost žrtve se ne zahteva.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Ministrstvo za pravosodje Slovaške republike mora o zahtevah za odškodnino odločiti v šestih mesecih.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Če ministrstvo za pravosodje Slovaške republike ne prizna zahtevka ali če ga prizna le delno, ima žrtev nasilnega kaznivega dejanja pravico zahtevati zaščito svojih subjektivnih pravic z upravno pritožbo na podlagi ustreznih določb zakona št. 162/2015 (zakonik o postopku pred upravnim sodiščem). Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Na spletišču ministrstva za pravosodje Slovaške republike.

Med kazenskim postopkom preiskovalni organi žrtve obvestijo o možnostih in pogojih uveljavljanja odškodnine od Slovaške republike.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Informacije o odškodnini za žrtve kaznivih dejanj so objavljene na spletišču ministrstva za pravosodje. Za povezavo kliknite tukaj. Prav tako se žrtvi, ki je zaslišana v kazenskem postopku, zagotovijo informacije (vključno s kontaktnimi podatki) o organizacijah, ki ponujajo pomoč in podporo žrtvam.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Pravne pomoči ni mogoče dobiti posebej za uveljavljanje odškodnine. Mogoče pa je uporabiti splošno pravno pomoč države, ki jo zagotavlja center za pravno pomoč. Poleg tega tudi samo ministrstvo za pravosodje zagotavlja osnovne smernice za uveljavljanje odškodnine.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Da, obstajajo organizacije, ki ponujajo pomoč in podporo žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, vendar trenutno delujejo neodvisno od države.