Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Uveljavljanje odškodnine zoper storilca kaznivega dejanja

Estonija

Vsebino zagotavlja
Estonija
Za izbrano jezikovno različico ni uradnega prevoda.
Tukaj je na voljo strojni prevod vsebine. Opozarjamo, da je prevod samo okviren. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Kako lahko uveljavljam odškodnino ali druga pravna sredstva/nadomestila zoper storilca kaznivega dejanja v sodnem postopku (kazenski postopek) in na koga moram nasloviti ta zahtevek?

V kazenskem postopku imate pravico vložiti civilno odškodninsko tožbo zoper obdolženca. Preiskovalni organ ali tožilstvo mora žrtvi pojasniti postopek vložitve civilne tožbe, bistvene zahteve zanjo, rok za njeno vložitev in posledice zamude tega roka.

V kateri fazi kazenskega postopka moram predložiti zahtevek?

Civilno tožbo lahko vložite najpozneje deset dni po proučitvi kazenskega spisa. Tožilstvo lahko prosite za podaljšanje tega roka.

Če rok poteče, se civilna tožba zavrže, vendar lahko v takem primeru vložite odškodninski zahtevek pri civilnem sodišču.

Kaj lahko zahtevam v zahtevku in kaj moram navesti (skupni znesek in/ali posamezne izgube, izgubljeni dobiček in obresti)?

V okviru civilne tožbe lahko vložite zahtevek, katerega cilj je ponovna vzpostavitev ali poprava stanja dobrobiti, ki je bilo kršeno z dejanjem, ki je predmet kazenskega postopka. Dejanske okoliščine takega zahtevka se morajo v bistvenem prekrivati z dejanskim stanjem kaznivega dejanja, ki se obravnava, poleg tega pa mora biti mogoče takšen zahtevek obravnavati v civilnem postopku.

Civilno tožbo je treba vložiti pisno, v njej morajo biti navedeni podatki o tožniku in tožencu ter jasno izraženi žrtvin zahtevek, dejanske okoliščine in dokazi, na katerih temelji žrtvin zahtevek. Zahtevek mora biti popoln (tj. vsebovati mora zneske vseh vrst škode, za katero žrtev zahteva odškodnino). V odškodninski tožbi zaradi nematerialne škode ni treba navesti zneska zahtevane odškodnine, temveč se lahko zahteva pravično odškodnino po presoji sodišča.

Organ, ki vodi postopek, lahko določi rok za odpravo pomanjkljivosti v civilni tožbi.

Ali obstaja poseben obrazec za takšne zahtevke?

Za civilne tožbe ni določen poseben obrazec.

S katerimi dokazi moram podpreti svoj zahtevek?

Civilni tožbi morajo biti priloženi dokazi glede dejstev, ki so podlaga žrtvinega zahtevka in na katere se žrtev namerava sklicevati, ne glede na dokaze, ki jih predloži tožilstvo.

Ali moram v zvezi z zahtevkom plačati sodne takse ali druge stroške?

Za obravnavo civilne tožbe v kazenskem postopku se ne plača državna taksa; izjema je civilna tožba glede odškodnine za nematerialno škodo, če tak zahtevek temelji na razlogih, ki niso povzročitev telesne poškodbe ali druge zdravstvene motnje ali smrti osebe, ki vzdržuje drugo osebo.

Če se civilna tožba zavrne, izdatke, povezane s postopkom civilne tožbe ali javnopravnim zahtevkom, nosi žrtev. Če je civilni tožbi delno ugodeno, sodišče izdatke v zvezi s postopkom civilne tožbe razdeli med žrtev, obdolženca in toženca, pri tem pa upošteva vse okoliščine. Sodišče lahko tudi odloči, da izdatke žrtve, ki se nanašajo na postopek civilne tožbe, v celoti ali delno nosi žrtev, če bi bila odločba o tem, da mora nasprotna stranka plačati izdatke, za slednjo izredno nepravična ali nerazumna.

Če sodišče zavrne obravnavo civilne tožbe zaradi oprostilne sodbe ali zaključka kazenskega postopka, izdatke, povezane s postopkom civilne tožbe, nosi država. Če sodišče iz katerega koli drugega razloga zavrne obravnavo civilne tožbe, sodišče izdatke, povezane s postopkom civilne tožbe, razdeli med žrtev in državo, pri čemer upošteva vse okoliščine.

Ali lahko pred in/ali med postopkom dobim pravno pomoč? Ali lahko dobim pravno pomoč, če ne živim v državi, v kateri poteka postopek?

Pravno pomoč države prejmete, če so izpolnjeni pogoji iz zakona o pravni pomoči države. Če sodišče meni, da vaši bistveni interesi brez pomoči odvetnika ne bi bili dovolj zaščiteni, vam lahko na svojo pobudo odobri pravno pomoč države, in sicer na podlagi postopka iz zakona o pravni pomoči države in v skladu z njim.

Oseba lahko prejme pravno pomoč države, če ji njen finančni položaj, ko potrebuje pravno pomoč, ne omogoča plačila ustreznih pravnih storitev, ali če pravnih storitev ne zmore plačati delno ali v obrokih, ali če ji finančni položaj po plačilu pravnih storitev ne mogoča pokritja osnovnih stroškov preživljanja.

Pravna pomoč države se odobri osebam, ki imajo v času predložitve vloge za pomoč države prebivališče v Republiki Estoniji ali drugi državi članici Evropske unije ali ki so državljani Republike Estonije ali druge države članice Evropske unije. Drugim osebam se pravna pomoč odobri le, če to izhaja iz mednarodne obveznosti, ki zavezuje Estonijo.

V zakonu so navedeni razlogi za zavrnitev odobritve pravne pomoči države. Pravna pomoč države se na primer ne odobri, če je vložnik sposoben sam zaščititi svoje pravice, če ima vložnik v lasti premoženje, ki ga je mogoče brez večjih težav prodati, da se pokrijejo stroški pravnih storitev, in če stroški pravnih storitev domnevno ne presegajo dvakratnika vložnikovega povprečnega mesečnega dohodka, od katerega se odštejejo davki in plačila za obvezno zavarovanje, zneski, namenjeni izpolnjevanju preživninskih obveznosti na podlagi zakona, ter utemeljeni stanovanjski stroški in stroški prevoza. Pravna pomoč države se prav tako ne odobri, če glede na okoliščine očitno ni verjetno, da bi lahko vložnik zaščitil svoje pravice, če se zahteva pravna pomoč države za vložitev zahtevka zaradi nematerialne škode in v zadevi ne obstaja prevladujoč javni razlog ali če so potencialne koristi vložnika ob razsodbi v zadevi neznatne v primerjavi s pričakovanimi izdatki države za pravno pomoč.

Pravna pomoč države se odobri na podlagi vloge posamezne osebe. Če oseba zaprosi za pomoč države kot žrtev v kazenskem postopku, o odobritvi take pomoči odloči sodišče, ki obravnava zadevo, v fazi predhodne preiskave v kazenskem postopku pa sodišče, ki bo pristojno za obravnavo kazenske zadeve.

Vloga za pravno pomoč države se vloži v estonščini in na ustreznem obrazcu. Vloga se lahko vloži tudi v angleščini, če za pravno pomoč zaprosi fizična oseba, ki ima prebivališče v drugi državi članici Evropske unije ali ki je državljan druge države članice Evropske unije.

Oseba, ki prosi za pravno pomoč države, mora vlogi priložiti ustrezno izpolnjeno in podpisano izjavo o svojem finančnem položaju ter druge dokaze o tem, če je to mogoče. Če oseba nima prebivališča v Estoniji, mora vlogi priložiti izjavo o svojih dohodkih in o dohodkih članov svoje družine v zadnjih treh letih, ki jo izda pristojni organ države prebivališča take osebe. Če take izjave ni mogoče predložiti iz razlogov, na katere vložnik nima vpliva, se lahko o zagotovitvi pravne pomoči države odloči tudi brez nje.

V katerih primerih bi kazensko sodišče zavrglo ali zavrnilo moj zahtevek zoper storilca kaznivega dejanja?

Sodišče lahko zavrne obravnavo civilne tožbe, zlasti če ta ne izpolnjuje ustreznih zahtev, če se je kazenski postopek končal ali če je bila izrečena oprostilna sodba. Sodišče lahko zavrne obravnavo civilne tožbe tudi, če se žrtev ali toženec v civilni tožbi ne udeležita naroka, zadeve pa brez njiju ni mogoče obravnavati. Poleg tega lahko sodišče zavrne obravnavo civilne tožbe tudi, če je izrečena kazenska obsodba.

Civilna tožba se zavrne, če je neutemeljena.

Ali lahko zoper tako odločbo vložim pritožbo ali druga pravna sredstva?

Če sodišče zavrne obravnavo vaše civilne tožbe, lahko pred civilnim sodiščem uveljavljate odškodnino. Zoper sodbo sodišča prve stopnje lahko vložite pritožbo pri okrožnem sodišču.

Če mi sodišče dodeli odškodnino, kako lahko zagotovim izvršitev sodne odločbe zoper storilca kaznivega dejanja in kakšno pomoč lahko dobim pri tem?

Če obsojeni storilec ne plača zneska, dodeljenega v sodbi, se lahko na podlagi sodbe obrnete na sodnega izvršitelja, ki nato uredi izvršilni postopek.

Zadnja posodobitev: 15/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.