- Kako lahko uveljavljam odškodnino ali druga pravna sredstva/nadomestila zoper storilca kaznivega dejanja v sodnem postopku (kazenski postopek) in na koga moram nasloviti ta zahtevek?
- V kateri fazi kazenskega postopka moram vložiti zahtevek?
- Kaj lahko zahtevam v zahtevku in kaj moram navesti (skupni znesek in/ali posamezne izgube, izgubljeni dobiček in obresti)?
- Ali obstaja poseben obrazec za takšne zahtevke?
- S katerimi dokazi moram podpreti svoj zahtevek?
- Ali moram v zvezi z zahtevkom plačati sodne takse ali druge stroške?
- Ali lahko pred in/ali med postopkom dobim pravno pomoč? Ali lahko dobim pravno pomoč, če ne živim v državi, v kateri poteka postopek?
- V katerih primerih bi kazensko sodišče zavrglo ali zavrnilo moj zahtevek zoper storilca kaznivega dejanja?
- Ali lahko zoper tako odločbo vložim pritožbo ali uporabim druga pravna sredstva?
- Če mi sodišče dodeli odškodnino, kako lahko zagotovim izvršitev sodne odločbe zoper storilca kaznivega dejanja in kakšno pomoč lahko dobim pri tem?
Poišči informacije po področjih
Kako lahko uveljavljam odškodnino ali druga pravna sredstva/nadomestila zoper storilca kaznivega dejanja v sodnem postopku (kazenski postopek) in na koga moram nasloviti ta zahtevek?
Pravico do odškodnine je mogoče od storilca kaznivega dejanja v kazenskem postopku uveljavljati ustno, kar se zapiše v zapisniku naroka, ali z vložitvijo posebne pisne vloge. Žrtev, ki ima v skladu z zakonom pravico, da od storilca kaznivega dejanja zahteva odškodnino za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, storjenim zoper njo, je upravičena od sodišča tudi zahtevati, naj obdolžencu v obsodilni sodbi naloži plačilo odškodnine; žrtev mora tako vlogo vložiti najpozneje ob koncu preiskave ali skrajšane preiskave. V vlogi je treba jasno navesti razloge za vložitev zahtevka in zahtevani znesek odškodnine. Žrtvi se na naroku zagotovijo informacije o pravici do odškodnine in postopku uveljavljanja te pravice.
Če obstaja upravičen pomislek, da bo izpolnitev zahtevka žrtve za odškodnino zaradi škode, povzročene s kaznivim dejanjem, ovirana ali onemogočena, se lahko na premoženju ali drugih premoženjskih pravicah obdolženca zavaruje zahtevek do verjetnega zneska škode. Odločbo o zasegu sredstev sprejme sodišče na podlagi vloge, ki jo vloži tožilec ali žrtev ali, v primeru predkazenskega postopka, tožilec na podlagi vloge, ki jo vloži žrtev; v predkazenskem postopku lahko tožilec zahtevek zavaruje tudi, če žrtev take vloge ne vloži, če je to potrebno zaradi zaščite interesov žrtve, zlasti če obstaja tveganje zamude.
V kateri fazi kazenskega postopka moram vložiti zahtevek?
Če žrtev želi, da se o zahtevku za odškodnino odloča v kazenskem postopku, ga mora vložiti pred koncem preiskave ali skrajšane preiskave.
Kaj lahko zahtevam v zahtevku in kaj moram navesti (skupni znesek in/ali posamezne izgube, izgubljeni dobiček in obresti)?
Žrtev mora zahtevek za odškodnino ustrezno in pravočasno vložiti, da ga lahko sodišče obravnava v kazenskem postopku. Zahtevek je pravočasen, če je vložen najpozneje do konca preiskave, kar načeloma pomeni, da ga je treba vložiti še pred zadnjo obravnavo spisa v preiskavi. V zahtevku za odškodnino je treba jasno navesti razloge zanj in znesek odškodnine, ki ga žrtev zahteva. Sodišče je pri odločanju o višini odškodnine v kazenskem postopku vezano na znesek odškodnine, ki ga je zahtevala žrtev.
Ali obstaja poseben obrazec za takšne zahtevke?
Ne.
S katerimi dokazi moram podpreti svoj zahtevek?
V preiskavi je treba predložiti dokazila, ki dokazujejo utemeljenost zahtevka za odškodnino in iz katerih je mogoče zanesljivo določiti znesek nastale škode. V primeru osebne poškodbe se lahko imenuje izvedenec, ki v preiskavi oceni kategorijo osebne poškodbe.
Ali moram v zvezi z zahtevkom plačati sodne takse ali druge stroške?
Za uveljavljanje odškodnine v kazenskem postopku plačilo pristojbine ni potrebno.
Ali lahko pred in/ali med postopkom dobim pravno pomoč? Ali lahko dobim pravno pomoč, če ne živim v državi, v kateri poteka postopek?
Če žrtev vloži zahtevek za odškodnino in nima dovolj sredstev za plačilo s tem povezanih stroškov, lahko tožilec v predkazenskem postopku imenuje odvetnika, ki jo zastopa, med sojenjem pa lahko to stori predsedujoči sodnik, tudi če žrtev ne vloži vloge, če se mu to zdi potrebno za zaščito interesov žrtve. Žrtev mora dokazati, da nima dovolj sredstev.
Organ kazenskega pregona mora žrtvi ob prvem stiku zagotoviti pisne informacije o njenih pravicah v okviru kazenskega pregona, o organizacijah za podporo žrtvam in storitvah, ki jih te zagotavljajo. Pravno svetovanje je del teh storitev.
V katerih primerih bi kazensko sodišče zavrglo ali zavrnilo moj zahtevek zoper storilca kaznivega dejanja?
Če na podlagi predloženih dokazov ni mogoče utemeljiti odškodninske odgovornosti ali če so za sprejetje odločitve o odškodninski odgovornosti potrebni dodatni dokazi, ki presegajo potrebe kazenskega pregona.
Ali lahko zoper tako odločbo vložim pritožbo ali uporabim druga pravna sredstva?
Da, žrtev se lahko pritoži zoper tako odločbo v zvezi z zahtevkom za odškodnino.
Če se pritožba žrtve zavrne ali zavrže, lahko žrtev v civilnem postopku zahtevek za odškodnino vloži neposredno zoper storilca.
Vsaka oseba lahko od ministrstva za pravosodje zahteva odškodnino za osebno poškodbo, ki jo je utrpela zaradi namernega nasilnega kaznivega dejanja, ali nematerialno škodo, ki jo je utrpela zaradi določenih kaznivih dejanjih zoper svobodo in dostojanstvo osebnosti ali zaradi kaznivega dejanja surovega ravnanja z bližnjim posameznikom ali posameznikom v njegovi oskrbi. Žrtve takih kaznivih dejanj so upravičene do odškodnine, tudi če sodba, kaznovalni nalog ali druga ustrezna odločba še ni bila izdana ali ni postala pravnomočna, če rezultati do zdaj opravljene preiskave ali skrajšane preiskave ne vzbujajo razumnih dvomov o storjenem dejanju, ki je nasilno kaznivo dejanje in zaradi katerega je žrtev utrpela osebno poškodbo. Ministrstvo po vložitvi vloge oceni, ali rezultati preiskave zbujajo dvome o navedenih dejstvih. V primeru dvomov odškodnine ni mogoče dodeliti. Vlogo je mogoče znova vložiti, če je to utemeljeno, na primer zaradi zamude v preiskavi.
Če mi sodišče dodeli odškodnino, kako lahko zagotovim izvršitev sodne odločbe zoper storilca kaznivega dejanja in kakšno pomoč lahko dobim pri tem?
Če storilec svojih obveznosti na podlagi odredbe sodišča v kazenskem postopku ne izpolni prostovoljno, žrtev po tistem, ko sodna odločba postane izvršljiva, prejme sklep o izvršbi, na podlagi katerega lahko opravi izvršbo sodbe zoper storilca v okviru izvršilnega postopka. V takem primeru lahko žrtev zaprosi za pravno pomoč odvetnika.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.