

Poišči informacije po področjih
Izvršba pomeni prisilno izvršitev vsebine sodbe ali sklepa ob pomoči sodišča in v nekaterih primerih dodatni pomoči drugih pristojnih uradnikov/služb (npr. katastrskega urada (Ktimatológio)). Stranka, ki je pridobila sodbo ali sklep, lahko sodišču predlaga, naj sprejme izvršilne ukrepe.
Sodna služba (sodni izvršitelji) in katastrski urad. Organ, pristojen za izvršbo sklepa o izterjavi neplačane preživnine, je policija.
Sodba ali sklep sta izvršljiva po njuni vročitvi. Rok za vložitev pritožbe sam po sebi ne zadrži izvršbe; pritožnik mora za to vložiti obrazložen zahtevek.
Akti, ki jih ne izda sodišče (npr. arbitražna odločba), sami po sebi niso izvršljivi, lahko pa postanejo izvršljivi, ko jih za take razglasi sodišče. Sodišče, ki je pristojno za izdajo sklepa o izvršbi akta, ki ga ni izdalo sodišče, ali tuje sodne odločbe, je okrožno sodišče, na območju katerega prebiva oseba, zoper katero bo izvedena izvršba, v primeru sklepov o preživnini pa družinsko sodišče. Sodne odločbe običajno izvrši odvetnik, ki je zadevo predložil sodišču, z eno od metod izvršbe iz oddelka 4.1 spodaj.
Postopek za registracijo in izvršbo tuje sodne odločbe na podlagi večstranskega ali dvostranskega sporazuma prek pravne službe (Nomikí Ypiresía) izvede ministrstvo za pravosodje in javni red kot osrednji organ. V drugih primerih lahko postopek izvedejo zasebni odvetniki.
Stroškov postopka ni mogoče določiti vnaprej, ampak jih sodni tajnik sodišča izračuna na podlagi predpisov o taksah. Zaračunajo se osebi, zoper katero je bila sodna odločba izdana.
Izvršbe opravljajo predvsem sodni izvršitelji (dikastikoí epidótes), ki so javni uslužbenci, redno zaposleni pri sodiščih. Za pospešitev izvršilnega postopka je vročitev dokumentov v vseh civilnih sodnih zadevah od leta 1996 zaupana zasebnim družbam, tako da se lahko sodni izvršitelji osredotočijo na izvrševanje sodnih odločb.
V primeru izvršbe sodne odločbe med strankami na Cipru so merila odvisna od zadeve. Obstajati morajo sodna odločba, vročitev sodne odločbe, s katero je vzpostavljena obveznost, in zavrnitev/opustitev toženca, da plača naloženi znesek.
Merila za sklep o izvršbi sodne odločbe tuje države so običajno opredeljena v ustreznem sporazumu. Običajen pogoj v takem primeru je, da je moral biti toženec ustrezno obveščen o postopku zoper njega v tuji državi.
Predmet izvršbe so lahko bančni računi, delnice, registrirana vozila, nepremično premoženje in drugi predmeti. Izključeni so zelo osebni predmeti, ki jih toženec potrebuje za preživljanje ali opravljanje svojega poklica.
Izvršilni ukrepi vključujejo:
V primeru sklepa o preživnini izvršba vključuje možnost izdaje naloga za pridržanje (fylakistiríou éntalma) dolžnika.
Dolžnik in katera koli tretja oseba morata ravnati v skladu s sodno odločbo, s katero je odrejen izvršilni ukrep. Če dolžnik zavrne izvedbo dejanj/ukrepov, določenih v sklepu, s katerim so naloženi izvršilni ukrepi, ali teh dejanj/ukrepov ne izvede, se lahko zoper njega začne postopek za odvzem prostosti zaradi neupoštevanja sklepa sodišča.
Banka, ki ji je vročen sklep o rubežu pri dolžnikovem dolžniku, mora zamrzniti zadevni račun, razen če ima razlog za izpodbijanje tega sklepa. V takem primeru mora pred sodiščem, ki je izdalo sklep, navesti razloge, zakaj se ta sklep ne bi smel uporabljati.
Vsi sklepi, zoper katere ni vložena pritožba, postanejo pravomočni in imajo moč sodne odločbe.
Izvršilni ukrepi veljajo šest mesecev od njihove izdaje. Sodna odločba, s katero so naloženi izvršilni ukrepi, velja šest let od datuma izdaje. Če sodna odločba v navedenem obdobju ni izvršena, jo lahko sodišče obnovi v skladu s pravilom 40D.8 pravilnika o civilnem postopku.
Možnost vložitve pravnih sredstev je odvisna od posamezne zadeve, npr. za ustavitev izvršbe ali razveljavitev vpisa v register.
Za namene zaščite dolžnika se izvršba ne sme izvesti na osebnih predmetih, ki jih oseba potrebuje za preživljanje ali opravljanje svojega poklica.
Če je dolžnik država ali javna služba, so iz izvršbe izključeni objekti in oprema za namen, ki je bistven za javnost, tudi oprema, ki pripada vojski in varnostnim silam, predmeti umetniškega, arheološkega, kulturnega, verskega in zgodovinskega pomena ter devizne rezerve.
Poleg tega je treba sklep o rubežu in prodaji premičnega premoženja izvršiti med sončnim vzhodom in sončnim zahodom.
Premoženje, ki je bilo zarubljeno (razen denarja ali vrednostnih papirjev), se lahko proda šele, ko pretečejo vsaj trije dnevi od dneva po izvedbi rubeža, razen če se obrabi ali če lastnik to zahteva v pisni obliki; do zaključka prodaje mora biti premoženje na primernem mestu ali v hrambi pri primerni osebi.
Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.
Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.