Na področju civilnega pravosodja se bodo postopki, ki še potekajo, in postopki, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, nadaljevali po pravu EU. Evropski portal e-pravosodje bo na podlagi vzajemnega priznavanja ohranil informacije, povezane z Združenim kraljestvom, do konca leta 2022.

Izvrševanje sodnih odločb

Anglija in Wales
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba je ukrep, ki ga izreče sodišče, da dolžnike po sodni odločbi prisili k spoštovanju sklepov sodišča.

V pravnem sistemu Anglije in Walesa je izbira izvršilnega sredstva v celoti prepuščena upniku po sodni odločbi.

Upnik mora pri izbiranju sredstva upoštevati, ali:

  • je verjetno, da bo od tožene stranke prejel denar in sodno takso;
  • tožena stranka dolguje denar drugim ljudem oziroma ima druge sodne odločbe grofijskega sodišča;
  • ima tožena stranka kakršno koli blago ali premoženje, ki ga je mogoče odvzeti in prodati na dražbi;
  • je tožena stranka zaposlena;
  • ima tožena stranka druge zaslužke, kot je prihodek od naložb;
  • ima tožena stranka bančni račun, račun stanovanjske zadruge ali drug račun;
  • ima tožena stranka lastnino (hišo) oziroma
  • kdo drug dolguje denar toženi stranki.

Sledijo informacije o različnih vrstah izvršilnih ukrepov. Upnik po sodni odločbi bi se moral odločiti za tistega, za katerega je najbolj verjetno, da mu bo povrnil dolgovani denar.

Sodišče upniku po sodni odločbi ne more zagotoviti, da mu bo denar povrnjen, in za vsak izvršeni ukrep se plača sodna taksa. Čeprav bo sodišče takso prištelo denarju, ki ga tožena stranka že dolguje, sodišče upniku ne more povrniti njegovega plačila, če ta ne dobi denarja od tožene stranke. Več informacij je na voljo na spletnem naslovu zloženka o izvršilnih postopkih.

Splošne informacije za upnike je mogoče najti v vodniku Vložitev denarnega sodnega zahtevka.

Splošne informacije za dolžnike je mogoče najti v naslednjih vodnikih:

Sodne odločbe grofijskega sodišča glede dolga

Odgovor na denarni sodni zahtevek

Vložitev denarnega sodnega zahtevka

Obstajajo različne vrste izvršilnih sredstev:

Prevzem nadzora nad blagom (prej zaplemba/rubež)

Zaseg blaga za morebitno poznejšo odstranitev in prodajo na dražbi, da se pokrijejo stroški dolga po sodni odločbi.

Za izvršbo s prevzemom nadzora nad blagom je treba pri sodišču zaprositi za nalog za prevzem nadzora. Nalog bo pomagal le, če ima tožena stranka:

  • dovolj blaga na naslovu, kot ga je navedel upnik po sodni odločbi, ki bi ga bilo mogoče prodati na dražbi, da se zbere denar, ali
  • ves denar, zahtevan v nalogu (da se zaustavi prodaja blaga).

Preden lahko sodišče izda nalog, mora biti izpolnjeno naslednje:

  • tožena stranka ni plačala zneska, ki ji je bil odrejen v plačilo, ali
  • tožena stranka je zamudila vsaj eno od plačil.

Sodni uradniki ne morejo vedno odvzeti in prodati blaga tožene stranke. Ne morejo na primer odvzeti osnovnih gospodinjskih predmetov ter trgovčevih orodij ali blaga, ki so predmet pogodb o najemu ali najemnem nakupu. Sodni uradnik ne bo vzel blaga tožene stranke, če ni dovolj vredno, da se po vštetju stroškov odvzema in prodaje blaga poplača nalog. Z blagom, prodanim na dražbi, se pogosto zbere znesek, ki ustreza le delu njegove prvotne vrednosti. Poleg tega so blago tožene stranke morda zasegli že sodni uradniki, ki so delovali v skladu z drugim nalogom.

Več informacij o nalogih za prevzem nadzora je mogoče najti na spletišču ministrstva za pravosodje.

Sklepi o rubežu dohodkov

V skladu s tem izvršilnim sredstvom se pridobi sklep, na podlagi katerega se na dan izplačila plače dolžnika po sodni odločbi od nje odbije fiksen znesek, ki se nakaže neposredno upniku po sodni odločbi.

Preden se lahko izda sklep o rubežu dohodkov, mora biti tožena stranka pri nekom zaposlena. Sklepa ni mogoče izdati, če je tožena stranka brezposelna ali samozaposlena. Sodišče sklepa morda ne bo moglo izdati ali pa bo lahko izdalo le sklep o odplačevanju v majhnih obrokih, če življenjski stroški tožene stranke presegajo zaslužek.

Več informacij o sklepih o rubežu dohodkov je mogoče najti na spletišču ministrstva za pravosodje.

Sklepi o bremenitvi premoženja – vključno s sklepi o prisilni prodaji in sklepi o zaustavitvi

Sklep o bremenitvi premoženja toženi stranki preprečuje prodajo premoženja (kot so nepremičnine, zemljišča ali naložbe), ne da bi bil poplačan dolg upniku po sodni odločbi. Upnik po sodni odločbi je poplačan bodisi iz izkupička od prodaje, ko upnik po sodni odločbi nepremičnino proda, bodisi iz izkupička iz zapuščine, ko upnik po sodni odločbi umre. Ta proces lahko vključuje tudi dve nadaljnji vrsti sklepov sodišča. Prvič, na voljo je sklep o prislini prodaji, s katerim lahko sodišče zahteva prodajo nepremičnin iz sklepa o bremenitvi premoženja. Drugič, obstaja sklep o zaustavitvi, ki dolžniku po sodni odločbi preprečuje prodajo nepremičnin z namenom izognitve postopku, da se zoper njega izda sklep o bremenitvi premoženja.

Več informacij o sklepih o bremenitvi premoženja je na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje.

Sklepi o poplačilu terjatev pri tretjih osebah (prej postopki rubeža pri dolžnikovih dolžnikih)

Pri tem izvršilnem sredstvu se pridobi sklep, s katerim se po nalogu sodišča zamrznejo bančni računi dolžnika po sodni odločbi. Znesek za pokritje dolga po sodni odločbi se potem samodejno prenese upniku po sodni odločbi za poplačilo dolga. Če na bančnih računih ni dovolj sredstev za pokritje dolga, potem se uporabijo sredstva, ki so na voljo, da se povrne vsaj del dolgovanega zneska.

Več informacij o sklepih o poplačilu terjatev pri tretjih osebah je mogoče najti na spletišču ministrstva za pravosodje.

Na voljo je video z nadaljnjimi informacijami.

Stečajni postopek

Če znaša dolgovani znesek vsaj 5000 GBP, lahko upnik po sodni odločbi predlaga, da se tožena stranka razglasi za insolventno. Ta postopek je mogoče začeti na grofijskem in višjem sodišču (High Court). Vendar je to lahko drago.

Sklepi za pridobitev informacij (prej ustne obravnave)

Ta postopek sam po sebi sicer ni izvršilno sredstvo, vendar omogoča, da se od dolžnikov po sodni odločbi pridobijo informacije v zvezi z njihovim premoženjem, kar upniku po sodni odločbi omogoča bolj ozaveščeno izbiro izvršilnega sredstva, ki bi ga želel uporabiti.

Več informacij o sklepih za pridobitev informacij je mogoče najti na spletišču ministrstva za pravosodje.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Za izvršbo so v Angliji in Walesu odgovorni višje sodišče, grofijsko sodišče ali magistratna sodišča. Višje sodišče in grofijsko sodišče bosta poskrbela za sodne odločbe, magistratna sodišča pa bodo izdala sklepe o odgovornosti lokalnim organom.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Izvršiti je mogoče sodne in nesodne odločbe. Ni treba vedno zaprositi za sklep sodišča, s katerim se odobri izvršba. Postopek prevzema nadzora nad blagom je mogoče izvesti za neplačano najemnino, davke, carinske dajatve in trošarine ter kazni zaradi napačnega parkiranja, ne da bi bilo za to potrebno predhodno soglasje sodišča.

Grofijsko sodišče in višje sodišče sta pristojna za odreditev izvršbe v primerih, v katerih je bila izdana sodna odločba. Vendar je treba opozoriti, da sodni uradnik ne more izterjati zneska, ki presega 5000 GBP (razen če gre za izvršbo sporazuma, ki ga ureja zakon o potrošniških kreditih iz leta 1974 (Consumer Credit Act 1974), ki ga lahko izvrši samo grofijsko sodišče). Sodne odločbe grofijskega sodišča, pri katerih znesek presega 5000 GBP, je treba prenesti na višje sodišče, da jih sodni izvršitelj izvrši z rubežem. Sodni izvršitelji na višjem sodišču ne morejo izvršiti sodne določbe za znesek, ki je manjši od 600 GBP.

Obstaja postopek, s katerim se upniki po sodni odločbi lahko odločijo, da sodne odločbe za zneske med 600 in 5000 GBP prenesejo na višje sodišče, da se izvršijo z rubežem. Opozoriti je treba tudi, da višje sodišče ne izvaja postopka za rubež dohodkov; za uporabo tega izvršilnega sredstva je treba zadevo predložiti grofijskemu sodišču.

Če je bil zahtevek izdan v obliki spletnega denarnega zahtevka, je tudi zahtevek za nalog za rubež mogoče vložiti prek spleta.

Status, vloge, odgovornosti in pooblastila sodnih izvršiteljev

  • Sodni izvršitelji višjega sodišča (prej grofijski sodniki) – Sodni izvršitelji višjega sodišča izvajajo izvršbe odlokov višjega sodišča od 1. aprila 2004. To so strokovnjaki za izvršbe, ki jih imenuje lord kancler za izvršbe znotraj določenih poštnih okrožij. Preden obveljajo kot primerni za imenovanje, morajo izpolniti številna merila, ki med drugim zajemajo kvalifikacije, finančno poštenost, članstvo v poklicnem združenju in zaveze glede raznolikosti in ustreznega vedenja ter disciplinskega postopka. Sodni izvršitelji višjega sodišča ne morejo izvršiti sodnih odločb grofijskega sodišča glede denarnih sredstev, če znesek, ki je predmet izvršbe, presega 600 GBP in se upnik odloči, da bo dolg prenesel na višje sodišče zaradi rubeža.
  • Sodni uradniki/izvršitelji grofijskega sodišča so javni uslužbenci, zaposleni pri sodni službi njenega veličanstva za izvrševanje sodnih odločb in/ali sklepov, sprejetih in evidentiranih na grofijskih sodiščih. Izvršujejo naloge za prevzem nadzora, odvzem posesti zemljišča in vračilo blaga. Sodni uradniki grofijskega sodišča poleg tega opravljajo tudi druge naloge, vključno z osebno vročitvijo listin in sodnih nalogov za privedbo na sodišče.
  • Certificirani izvršitelji so zasebni izvršitelji, ki jih je pooblastil sodnik grofijskega sodišča. Ukvarjajo se z zasegom blaga najemnika s strani najemodajalca, da se zagotovi zamudno plačilo najetih prostorov brez posredovanja sodišča. V skladu s številnimi drugimi zakoni lahko certificirani izvršitelji z licenco izterjajo tudi druge posebne dolgove, kot so občinski davek, negospodinjske pristojbine itd.
  • Magistratna sodišča: Izvršitelji civilnopravnih ukrepov so odgovorni za izvrševanje sklepov magistratnih sodišč. Lahko zasežejo in prodajo blago, da se povrne dolgovani znesek iz denarne kazni ali plačilnega naloga skupnosti. Izvršujejo lahko tudi naloge za prijetje, privedbo na sodišče, pridržanje in nadzor, ki jih izda magistratno sodišče v skladu z enim od številnih zakonov, vključno s tistimi, ki urejajo izvršbo denarnih kazni in kazni skupnosti. Nekatera magistratna sodišča se lahko odločijo, da dajo izvrševanje v podizvajanje certificiranim izvršiteljem.

Uporaba pravnikov ali drugih delavcev v pravni stroki

Upnik ni obvezan vložiti predloga za izvršbo prek odvetnika ali kakršnega koli drugega delavca v pravni stroki.

Izvršilni postopki pa so lahko zapleteni, zlasti na višjem sodišču. Zato se bodo upniki morda pred začetkom izvršilnega postopka želeli posvetovati z odvetnikom, pravno službo ali uradom za svetovanje državljanom Citizens Advice.

Razpon stroškov izvršbe

Sodne takse se razlikujejo glede na izvršilno sredstvo. Kot je navedeno zgoraj, čeprav bo sodišče takso prištelo denarju, ki ga tožena stranka že dolguje, sodišče upniku ne more povrniti, kar je plačal, če ta ne dobi denarja od tožene stranke. Veljavne takse za izvršilna sredstva so navedene na spletišču ministrstva za pravosodje.

3.2 Glavni pogoji

Kot je bilo navedeno zgoraj, je v Angliji in Walesu odločitev o tem, katero izvršilno sredstvo naj se uporabi, v celoti prepuščena upniku po sodni odločbi. Odgovorni upniki, ki so prek sodišč dobili veljavno sodno odločbo in še vedno niso prejeli plačila, imajo pravico do izvršitve te sodne odločbe z najprimernejšimi sredstvi, ki so jim na voljo. Dokler je torej na voljo veljavna sodna odločba in je bil vložen ustrezen predlog, mora sodišče slediti željam upnika in uporabiti izvršilno sredstvo po upnikovi izbiri.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe je lahko naslednje premoženje:

  • Bančni računi pri postopku iz sklepa o poplačilu terjatev pri tretjih osebah (ali dolžnikovih dolžnikih).
  • Opredmeteno premično premoženje pri rubežu blaga.
  • Registrirana prevozna sredstva pri rubežu blaga.
  • Nepremičnine pri postopku sklepa o bremenitvi premoženja.
  • Plače pri uporabi postopka za rubež dohodkov.

Sodni izvršitelj lahko odvzame le blago, ki pripada toženi stranki ali je v skupni lasti.  Izvzet je naslednji seznam blaga

(a) predmeti ali oprema (na primer orodja, knjige, telefoni, računalniška oprema in vozila), ki jih dolžnik potrebuje za osebno uporabo na delovnem mestu, pri poslovanju, trgovanju, opravljanju poklica, študiju ali izobraževanju, vendar skupna vrednost predmetov ali opreme, za katere se uporablja izjema, ne sme presegati 1350 GBP;

(b) oblačila, posteljnina, pohištvo, gospodinjska oprema, predmeti in živila, ki so razumno potrebni za zadovoljitev osnovnih gospodinjskih potreb dolžnika in vseh članov njegovega gospodinjstva, kar (med drugim) vključuje –

(i) štedilnik ali mikrovalovno pečico;

(ii) hladilnik;

(ii) pralni stroj;

(iv) dovolj veliko kuhinjsko mizo in dovolj kuhinjskih stolov, da se lahko posedejo dolžnik in vsi člani njegovega gospodinjstva;

(v) postelje in posteljnina, ki zadoščajo za dolžnika in vse člane njegovega gospodinjstva;

(vi) en stacionarni telefon oziroma mobilni ali internetni telefon, če v prostorih ni stacionarnega telefona, ki ga lahko uporablja dolžnik in kateri koli član njegovega gospodinjstva;

(vi) kakršen koli predmet ali opremo, ki je razumno potrebna za –

zdravstveno oskrbo dolžnika in katerega koli člana njegovega gospodinjstva;

varnost v stanovanjski hiši ali

zaščito stanovanjske hiše (na primer alarmni sistem) ali zaščito v stanovanjski hiši;

(vii) dovolj svetilk ali peči oziroma drugih naprav, namenjenih osvetlitvi, ali ogrevalnih zmogljivosti, da se zadovoljijo osnovne potrebe dolžnikovega gospodinjstva po ogrevanju in osvetlitvi, in

(ix) kakršen koli predmet ali opremo, ki je razumno potrebna za oskrbo –

osebe, mlajše od 18 let;

invalida ali

starejše osebe;

(c) psi pomočniki (vključno s psi vodniki, psi za gluhe in psi za invalide), ovčarji, psi čuvaji ali domači ljubljenčki;

(d) vozilo, na katerem je prikazan veljaven znak invalida, ker se uporablja za prevoz invalida, ali pa v zvezi z njim obstajajo razumni razlogi za prepričanje, da se uporablja za prevoz invalida;

(e) vozilo (v javni lasti ali ne), ki se uporablja za policijo, gasilce ali reševalce, ali pa v zvezi z njim obstajajo razumni razlogi za prepričanje, da se uporablja za policijo, gasilce ali reševalce, in

(f) vozilo, na katerem je prikazan veljaven znak britanskega medicinskega združenja (British Medical Association) ali drug znak, ki se uporablja za označevanje izrednih zdravstvenih razmer, ali pa zvezi z njim obstajajo razumni razlogi za prepričanje, da se uporablja v primeru izrednih zdravstvenih razmer.

Za vsako blago, ki ga odvzame sodni izvršitelj, mora obstajati verjetnost, da bo na dražbi prineslo denar. Sodni izvršitelji blaga ne bodo odvzeli, če menijo, da po plačilu stroškov odvzema in prodaje na dražbi ne bo prineslo dovolj za poplačilo vsaj dela sodnega naloga.

V primeru sklepov o rubežu dohodkov bo sodišče upoštevalo, koliko sredstev tožena stranka potrebuje za pokritje stroškov prehrane, najemnine ali hipoteke in nujnih dobrin ter za plačilo rednih računov, kot je račun za elektriko. To se imenuje „stopnja varovanega zaslužka“. Če zaslužek tožene stranke presega stopnjo varovanega zaslužka, bo izdan sklep.

Kar zadeva sklepe za poplačilo terjatev pri tretjih osebah, lahko dolžnik, ki mu je dvig denarja z računa pri banki ali stanovanjski zadrugi preprečen in trdi, da ima posledično sam ali pa njegova družina težave s pokrivanjem običajnih življenjskih stroškov, zaprosi sodišče za sklep o plačilu v stiski, ki omogoča eno ali več izplačil določenim posameznikom.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Če dolžniki in tretje osebe ne spoštujejo zahtev iz sklepov sodišč, se zoper njih lahko izrečejo sankcije zaradi nespoštovanja sodišča. Kazni, ki jih je mogoče naložiti zaradi nespoštovanja, vključujejo „odpravo nespoštovanja“ (to je opravičilo sodniku na javni obravnavi), denarne kazni in v najhujših primerih do 14-dnevno zaporno kazen.

Banke imajo določene obveznosti glede razkritja informacij in rubeža bančnih računov. Kadar banka prejme sklep za poplačilo terjatev pri tretjih osebah, ki je naložen eni od njenih strank, banki ni treba razkriti, koliko denarja je na računu. Lahko navede, da na računu ni nobenega denarja, da sredstva ne zadoščajo za poplačilo celotnega zneska, vendar se ta lahko poplača delno, ali da je na voljo dovolj sredstev za poplačilo celotnega zahtevanega zneska. Veljajo zelo stroga pravila glede varstva podatkov, ki urejajo, katere druge informacije lahko zagotovi banka.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

V vseh sklepih je opredeljeno obdobje, v katerem je treba zagotoviti ustrezne informacije ali izpolniti sklep sodišča, navedene pa so tudi najvišje kazni, ki jih je mogoče naložiti zaradi neizpolnitve sklepa sodišča.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Vsa na sodišču temelječa izvršilna sredstva (sklepi o bremenitvi premoženja, sklepi o rubežu dohodkov in sklepi o poplačilu terjatev pri tretjih osebah) vključujejo postopek v dveh fazah. Vmesna faza postopka je izključno na papirju temelječa sodna funkcija in dolžnik po sodni odločbi v tej fazi v postopek ne more prispevati ničesar. Vendar, če naj bi sklepi o rubežu dohodkov in sklepi za poplačilo terjatev pri tretjih osebah napredovali v zadnjo fazo, je potreben narok, na katerega bo vabljen dolžnik po sodni odločbi, da bo lahko pojasnil, zakaj naj ne bi nadaljevali z načrtovanim izvršilnim sredstvom. Ta „zadnji“ narok bo na istem sodišču, kjer je bil vložen prvotni predlog za zadevno izvršilno sredstvo (če ni izrecno zahtevano drugače). Datum naroka bo vsem strankam sporočen precej vnaprej in v vseh primerih obstaja določeno minimalno obdobje, ki mora preteči med „vmesno“ fazo, obvestilom o „zadnjem“ naroku in samim „zadnjim“ narokom, da se dolžniku (in kateri koli drugi, neposredno vpleteni tretji osebi, npr. banki v primeru sklepa o poplačilu terjatev pri tretjih osebah) omogoči čas za pripravo. Če datum „zadnjega“ naroka strankam ne ustreza, imajo lahko možnost, da se preloži na vzajemno primernejšega. V tem primeru bo začasni sklep ostal v veljavi, vendar sklep ne more postati „dokončen“, dokler ni opravljen zadevni narok.

Kar zadeva sklepe o bremenitvi premoženja, mora začasni sklep dolžniku vročiti upnik in če dolžnik ne oporeka, začasni sklep postane dokončen brez naroka, razen če sodnik odredi, da je narok potreben. Dolžnik mora sodišču odgovoriti v desetih dneh po dnevu vročitve vabila na narok. Če dolžnik začasnemu sklepu ne ugovarja, ali če sodnik zadeve ne prenese drugam, se zadeva vrne prvotnemu sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, in določi se datum naroka. Naroka se bosta udeležila upnik in dolžnik.

Ko sodišče sprejme sklep, pritožba zoper sodno odločbo ni mogoča. V ustreznih okoliščinah so pritožbe ali zahtevki za razveljavitev možni le glede prvotne sodne odločbe, s katero je upnik na samem začetku dobil pooblastilo, da zahteva izvršbo. Sodišče lahko izvršilni postopek prekliče le, če je bila sodna odločba uspešno izpodbijana s pritožbo ali razveljavljena. Če je ugovor zoper sodno odločbo vložen po tem, ko je sodišče odobrilo upnikov zahtevek za izvršbo, se izvajanje naloga lahko začasno zaustavi na podlagi vloge, predložene sodišču. Sodni uradniki blaga ne morejo odvzeti, morajo pa ga evidentirati (to je pripraviti seznam tistega blaga, ki bi ga pozneje lahko zasegli in odvzeli za prodajo).

Če je upnik sodišču predložil pravilen predlog za izvršbo, zadevno sodišče ne more zavrniti odobritve izvršilnega sredstva, ki ga je izbral upnik. Tako ni nobene potrebe po tem, da bi imel upnik na voljo pravno sredstvo zoper odločbo o odobritvi ukrepa.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Nalog ali odlok o prevzemu nadzora je časovno omejen. Nalog in odlok veljata 12 mesecev in ju je s sklepom sodišča mogoče podaljšati za nadaljnjih 12 mesecev.

V postopku prevzema nadzora nad blagom mora biti dolžnik o izvršbi obveščen 7 celih dni vnaprej, da se mu omogoči plačilo dolga in stroškov, preden sodni izvršitelj prevzame nadzor nad blagom. To obdobje se lahko skrajša s sklepom sodišča, če obstajajo dokazi, da bo dolžnik premoženje odstranil, da se izogne izvršbi.

Če je dolžnik fizična oseba, sodni izvršitelj nadzora nad blagom ne more prevzeti pred 6:00 ali po 21:00.

Sodni izvršitelj ne sme vstopiti v prostore zaradi prevzema nadzora nad blagom, kadar je edina oseba, navzoča v prostorih, kjer se nahaja blago, otrok ali ranljiva oseba (tudi če gre za več kot eno osebo ali kombinacijo obojega).

Če je dolžnik ranljiva oseba, potem taksa ali takse, dolgovane za fazo izvršbe, v kateri se prevzame nadzor nad blagom, niso izterljive, razen če je sodni izvršitelj pred začetkom odstranjevanja blaga dolžniku zagotovil ustrezno priložnost za pridobitev pomoči in nasvetov.

Sorodne povezave

Ministrstvo za pravosodje

Združenje za izvrševanje civilnopravnih ukrepov (Civil Enforcement Association)

Združenje sodnih izvršiteljev pri višjem sodišču (High Court Enforcement Officers Association)

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Your-Europe

Zadnja posodobitev: 22/10/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.