Na področju civilnega pravosodja se bodo postopki, ki še potekajo, in postopki, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, nadaljevali po pravu EU. Evropski portal e-pravosodje bo na podlagi vzajemnega priznavanja ohranil informacije, povezane z Združenim kraljestvom, do konca leta 2024.

Izvrševanje sodnih odločb

Gibraltar
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba je ukrep, ki ga izreče sodišče, da dolžnike po sodni odločbi prisili k spoštovanju sklepov sodišča. Izvršilno sredstvo izbere izključno upnik po sodni odločbi.

Pri odločanju, katero sredstvo uporabiti, mora upnik upoštevati, ali:

  • je verjetno, da bo od tožene stranke prejel denar in sodno takso;
  • tožena stranka dolguje denar drugim osebam oziroma ima druge sodne odločbe;
  • ima tožena stranka kakršno koli blago ali premoženje, ki ga je mogoče vzeti in prodati na dražbi;
  • je tožena stranka zaposlena;
  • ima tožena stranka druge zaslužke, kot je prihodek od naložb;
  • ima tožena stranka bančni račun, račun stanovanjske zadruge ali drug račun;
  • ima tožena stranka lastnino (hišo) ali
  • kdo drug dolguje denar toženi stranki.

Sledijo informacije o različnih vrstah izvršilnih ukrepov. Upnik po sodni odločbi bi se moral odločiti za tistega, za katerega je najbolj verjetno, da mu bo povrnil dolgovani denar.

Sodišče upniku po sodni odločbi ne more zagotoviti, da mu bo denar povrnjen, in za vsak izvršen ukrep se plača sodna taksa. Čeprav bo sodišče takso prištelo denarju, ki ga tožena stranka že dolguje, sodišče upniku ne more povrniti, kar je plačal, če ta ne dobi denarja od tožene stranke.

Obstajajo različne vrste izvršilnih sredstev:

Zaseg blaga

Rubež je izvršitev sodnih odločb civilnega sodišča z zasegom blaga. Za izvršbo z rubežem je treba pri sodišču zaprositi za nalog za rubež. Nalog bo pomagal le, če ima tožena stranka:

  • dovolj blaga na naslovu, kot ga je navedel upnik po sodni odločbi, ki bi ga bilo mogoče prodati na dražbi, da se zbere denar, ali
  • ves denar, zahtevan v nalogu (da se zaustavi prodaja blaga).

Preden lahko sodišče izda nalog, mora biti izpolnjeno naslednje:

  • tožena stranka ni plačala zneska, ki ji je bil odrejen v plačilo, ali
  • tožena stranka je zamudila vsaj eno od plačil.

Sodni uradniki ne morejo vedno odvzeti in prodati blaga tožene stranke. Ne morejo, na primer, odvzeti osnovnih gospodinjskih predmetov ter trgovčevih orodij ali blaga, ki so predmet pogodb o najemu ali najemnem nakupu. Sodni uradnik ne bo vzel blaga tožene stranke, če ni dovolj vredno, da se po vštetju stroškov odvzema in prodaje blaga poplača nalog. Z blagom, prodanim na dražbi, se pogosto zbere le del zneska, ki ustreza njegovi vrednosti. Poleg tega so blago tožene stranke morda zasegli že sodni uradniki, ki so delovali v skladu z drugim nalogom.

Sklepi za poplačilo terjatev pri tretjih osebah

Upnik po sodni odločbi lahko vrhovnemu sodišču (Supreme Court) predlaga, naj se dolg, ki ga tretja oseba dolguje toženi stranki, namesto tega plača upniku po sodni odločbi. V praksi se to sredstvo uporablja za zaseg sredstev, ki jih ima tožena stranka morda na bančnih računih. Če na bančnih računih ni dovolj sredstev za pokritje dolga, potem se uporabijo sredstva, ki so na voljo, da se povrne vsaj nekaj dolgovanega zneska.

Postopki v primerih insolventnosti

Če znaša dolgovani znesek vsaj 750 GBP, lahko upnik po sodni odločbi predlaga, naj se tožena stranka razglasi za insolventno. Ta postopek se predloži vrhovnemu sodišču (Supreme Court). Vendar je to lahko drago.

Sodni poziv

Na področju pristojnosti vrhovnega sodišča za spore majhne vrednosti (terjatve do 10 000 GBP) lahko upnik po sodni odločbi predlaga sodni poziv. Sodišče lahko naloži obročno odplačevanje neplačanega dolga, kar lahko v nekaterih omejenih okoliščinah v primeru neplačila pripelje do zaporne kazni.

Sklepi za pridobitev informacij

Ta postopek sam po sebi sicer ni izvršilno sredstvo, vendar omogoča, da se od dolžnikov po sodni odločbi pridobijo informacije v zvezi z njihovim premoženjem, kar upniku po sodni odločbi omogoča bolj ozaveščeno izbiro izvršilnega sredstva, ki bi ga želel uporabiti.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Za izvršbo je v Gibraltarju pristojno vrhovno sodišče (Supreme Court).

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Vrhovno sodišče (vključno z njegovo pristojnostjo na področju sporov majhne vrednosti) lahko odredi izvršbo v primerih, v katerih je bila izdana sodna odločba.

V Gibraltarju so sodni uradniki zaposleni pri sodni službi in tako javni uslužbenci. Ukvarjajo se z izvrševanjem sodnih odločb in/ali sklepov, ki so jih sprejela in evidentirala sodišča. Izvršujejo sodne naloge za rubež premoženja, odvzem posesti zemljišča in odvzem blaga. Sodni uradniki poleg tega opravljajo tudi druge naloge, vključno z osebno vročitvijo dokumentov in sodnih nalogov za privedbo na sodišče.

Uporaba pravnikov ali drugih delavcev v pravni stroki

Nobene obveznosti ni, da bi moral upnik predlog za izvršbo vložiti prek odvetnika ali kakršnega koli drugega delavca v pravni stroki.

Izvršilni postopki so lahko zapleteni, razen pri pristojnosti vrhovnega sodišča (Supreme Court) na področju sporov majhne vrednosti. Zato se bodo upniki morda želeli pred začetkom izvršilnega postopka posvetovati z odvetnikom ali uradom za svetovanje državljanom Citizens Advice.

Razpon stroškov izvršbe

Sodne takse se razlikujejo glede na izvršilno sredstvo. Kot je bilo navedeno zgoraj, čeprav bo sodišče takso prištelo denarju, ki ga tožena stranka že dolguje, sodišče upniku ne more povrniti, kar je plačal, če ta ne dobi denarja od tožene stranke. Za več informacij glede veljavnih taks se lahko obrnete na sodno tajništvo vrhovnega sodišča: Supreme Court Registry, 277 Main Street, Gibraltar, telefon: (+350) 200 75608.

3.2 Glavni pogoji

Kot je navedeno zgoraj, je v Gibraltarju odločitev o tem, katero izvršilno sredstvo naj se uporabi, v celoti prepuščena upniku po sodni odločbi. Odgovorni upniki, ki so prek sodišč dobili veljavno sodno odločbo in še vedno niso prejeli plačila, imajo pravico do izvršitve te sodne odločbe z najprimernejšimi sredstvi, ki so jim na voljo. Dokler je torej na voljo veljavna sodna odločba in je bil vložen ustrezen predlog, mora sodišče upoštevati upnikovo izbiro.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe je lahko naslednje premoženje:

  • Bančni računi pri postopku sklepa za poplačilo terjatev pri tretjih osebah.
  • Opredmeteno premično premoženje pri rubežu.
  • Nepremičnine pri postopku sklepa za bremenitev premoženja.

Ni nobenih strogo določenih in hitrih seznamov blaga, ki je izvzeto iz zaplembe. Vendar obstajajo smernice. Sodni uradnik lahko odvzame le blago, ki pripada toženi stranki ali je v skupni lasti.

Za vsako blago, ki ga odvzame sodni uradnik, mora obstajati verjetnost, da bo na dražbi prineslo denarni izkupiček. Sodni uradniki blaga ne bodo odvzeli, če menijo, da po plačilu stroškov odvzema in prodaje na dražbi ne bo prineslo dovolj za poplačilo vsaj dela sodnega naloga.

Sodni uradniki ne morejo odvzeti:

  • predmetov, ki jih tožena stranka potrebuje za svoje delo ali poslovanje, kot so obrtniško orodje ali knjige;
  • osnovnih gospodinjskih predmetov, ki jih potrebujejo tožena stranka in njena družina, kot so oblačila ali posteljnina;
  • predmetov, ki so zakupljeni, najeti ali predmet pogodb o najemnem nakupu (vključno z avtomobili);
  • blaga, ki so ga sodni uradniki morda že zasegli v skladu z drugim sodnim nalogom, ali
  • opreme, ki ne pripada podjetju (npr. pisarniške opreme, strojev in zakupljenih vozil).

Kar zadeva sklepe za poplačilo terjatev pri tretjih osebah, lahko dolžnik, ki mu je dvig denarja z računa pri banki ali stanovanjski zadrugi preprečen in trdi, da ima posledično sam ali pa njegova družina težave s pokrivanjem običajnih življenjskih stroškov, zaprosi sodišče za sklep o izplačilu v stiski, ki omogoča eno ali več izplačil določenim posameznikom.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Če dolžniki in tretje osebe ne spoštujejo zahtev iz sklepov sodišč, se zoper njih lahko izrečejo sankcije zaradi nespoštovanja sodišča. Kazni, ki jih je mogoče naložiti zaradi nespoštovanja, vključujejo „odpravo nespoštovanja“ (to je opravičilo sodniku na javni obravnavi), denarne kazni in v najhujših primerih do 14-dnevno zaporno kazen.

Banke imajo določene obveznosti glede razkritja informacij in rubeža bančnih računov. Kadar banka prejme sklep za poplačilo terjatev pri tretjih osebah, ki je naložen eni od njenih strank, banki ni treba razkriti, koliko denarja je na računu. Lahko navede, da na računu ni nobenega denarja, da sredstva ne zadoščajo za poplačilo celotnega zneska, vendar se ta lahko poplača delno, ali da je na voljo dovolj sredstev, da se poplača celoten zahtevani znesek. Veljajo zelo stroga pravila glede varstva podatkov, ki urejajo, katere druge informacije lahko zagotovi banka.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

V vseh sklepih je opredeljeno obdobje, v katerem je treba zagotoviti ustrezne informacije ali izpolniti sklep sodišča, navedene pa so tudi najvišje kazni, ki jih je mogoče naložiti zaradi neizpolnitve sklepa sodišča.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Vsa na sodišču temelječa izvršilna sredstva (sklepi o bremenitvi premoženja in sklepi za poplačilo terjatev pri tretjih osebah) vključujejo postopek v dveh fazah. Vmesna faza postopka je izključno na papirju temelječa sodna funkcija in dolžnik po sodni odločbi v tej fazi v postopek ne more prispevati ničesar. Vendar, če naj bi posamezno sredstvo napredovalo v končno fazo, je potreben narok, na katerega bo povabljen dolžnik po sodni odločbi in na katerem bo lahko pojasnil, zakaj naj ne bi nadaljevali z načrtovanim izvršilnim sredstvom. Datum naroka bo vsem strankam sporočen precej vnaprej in v vseh primerih obstaja določeno minimalno obdobje, ki mora preteči med „vmesno“ fazo, obvestilom o „zadnjem“ naroku in samim „zadnjim“ narokom, da se dolžniku (in kateri koli drugi, neposredno vpleteni tretji osebi, npr. banki v primeru sklepa o poplačilu terjatev pri tretjih osebah) omogoči čas za pripravo. Če datum „zadnjega“ naroka strankam ne ustreza, se morda lahko preloži na vzajemno primernejšega. V tem primeru bo začasni sklep ostal veljaven, vendar ne more postati „dokončen“, dokler se ne opravi narok.

Ko sodišče sprejme sklep, pritožba zoper sodno odločbo ni mogoča. V ustreznih okoliščinah so pritožbe ali zahtevki za razveljavitev možni le glede prvotne sodne odločbe, s katero je upnik na samem začetku dobil pristojnost, da zahteva izvršbo. Sodišče lahko izvršilni postopek prekliče le, če je bila sodna odločba uspešno izpodbijana s pritožbo ali razveljavljena. Če je ugovor zoper sodno odločbo vložen po tem, ko je sodišče odobrilo upnikov zahtevek za izvršbo, se izvajanje naloga lahko začasno zaustavi na podlagi vloge, predložene sodišču. Sodni uradniki blaga ne morejo odvzeti, morajo pa ga evidentirati (to je pripraviti seznam tistega blaga, ki bi ga pozneje lahko zasegli in odvzeli za prodajo).

Če je upnik sodišču predložil pravilen predlog za izvršbo, zadevno sodišče ne more zavrniti odobritve izvršilnega sredstva, ki ga je izbral upnik. Tako ni nobene potrebe po tem, da bi imel upnik na voljo pravno sredstvo zoper odločbo o odobritvi ukrepa.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Nalog ali odlok o rubežu je časovno omejen. Nalog in odlok veljata 12 mesecev in ju je s sklepom sodišča mogoče podaljšati za nadaljnjih 12 mesecev.

V postopku prevzema nadzora nad blagom mora biti dolžniku izročeno obvestilo, v katerem je navedeno, da je bilo njegovo blago zaseženo in da ima na voljo 5 dni, da s sodnimi uradniki sklene sporazum o „nadzorovanem blagu“. Ta sporazum dolžniku omogoča, da blago zadrži. Če dolžnik sporazuma v petih dneh ne podpiše, lahko sodni uradniki blago odstranijo in ga dajo na dražbo.

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Your-Europe

Zadnja posodobitev: 14/10/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.