- 1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?
- 2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?
- 3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?
- 4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov
- 5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?
- 6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?
1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?
Če dolžnik sodne odločbe ne upošteva prostovoljno, lahko upnik zahteva njeno izvršitev. To se imenuje izvršba.
Da je sodna odločba izvršljiva, mora biti opremljena s klavzulo o izvršljivosti ter pravilno vročena.
Izvršljivost se zadrži za osem dni od datuma sodbe in/ali z vložitvijo pravnega sredstva, razen če je odločba izvršljiva začasno.
Izvršba se običajno uporablja za izterjavo denarja, lahko pa tudi za izvedbo dejanja.
Če je osebi naloženo plačilo denarnega zneska, se terjatev izvrši zoper dolžnikovo premoženje, kar se imenuje rubež.
Vendar obstajajo še drugi bolj specifični izvršilni ukrepi: rubež pri dolžnikovem dolžniku, rubež nepobranega pridelka, rubež dohodka, rubež nepremičnega premoženja, zaplemba, rubež pri tujem dolžniku, vračilo zaseženega premoženja, rubež plače, rubež plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh, rubež zrakoplova in zaseg dokazov (saisie-description) v okviru varstva pravic intelektualne lastnine.
Vrsti rubeža, ki se v Luksemburgu najpogosteje uporabljata, sta rubež pri dolžnikovem dolžniku in rubež za izvršitev sodne odločbe.
2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?
Sodni izvršitelji so edini pooblaščeni za izvršbo sodnih odločb, ki jih je za izvršljive razglasilo luksemburško sodišče na podlagi luksemburškega prava ali sodišče druge države članice Evropske unije na podlagi zakonodaje Evropske unije v civilnih in gospodarskih zadevah, izvršljivih sporazumov na podlagi mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah ter drugih izvršljivih aktov ali izvršilnih naslovov.
3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?
3.1 Postopek
- Sodne odločbe in akti, izdani oziroma sprejeti v Velikem vojvodstvu
V Velikem vojvodstvu so izvršljivi brez uradnega zaznamka ali potrdila pareatis, tudi če izvršba poteka zunaj pristojnosti sodišča, ki je sodno odločbo izdalo ali na območju katerega so bili akti sprejeti.
Izročitev akta ali sodne odločbe sodnemu izvršitelju velja kot pooblastitev za vse izvršbe, razen rubeža nepremičnega premoženja in odvzema prostosti, za kar je potrebno posebno pooblastilo.
- Tuje odločbe, za katere se uporablja pogodba ali akt Evropske Unije, ki določa postopek eksekvature
Sodne odločbe v civilnih in gospodarskih zadevah, izdane v tuji državi, ki so v njej izvršljive in ki zlasti v skladu z:
- Bruseljsko konvencijo z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, kakor je bila spremenjena s konvencijami o pristopu novih držav članic k tej konvenciji,
- Lugansko konvencijo z dne 16. septembra 1988 o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah,
- Konvencijo z dne 29. julija 1971 med Velikim vojvodstvom Luksemburg in Republiko Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah,
- Pogodbo z dne 24. novembra 1961 med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom o pristojnosti, stečaju in veljavnosti ter izvršljivosti sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin, kolikor velja, ali
- Haaško konvencijo z dne 2. oktobra 1973 o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v zvezi s preživninskimi obveznostmi,
izpolnjujejo pogoje za priznanje in izvršitev v Luksemburgu, so izvršljive na načine, ki jih določajo členi 680 do 685 novega zakonika o civilnem postopku (Nouveau code de procédure civile).
Sodne odločbe v civilnih in gospodarskih zadevah, izdane v državi članici Evropske unije, ki so v njej izvršljive in ki v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah izpolnjujejo pogoje za priznanje in izvršitev v Luksemburgu, so izvršljive na načine, ki jih določa navedena uredba.
Z Uredbo (EU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, tako imenovana „prenovitev uredbe Bruselj I“, je bila Uredba (ES) št. 44/2001 razveljavljena. Vendar se Uredba (ES) št. 44/2001 še naprej uporablja za sodne odločbe, izdane v sodnih postopkih, ki so bili začeti, za javne listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane, in za sodne poravnave, ki so bile potrjene ali sklenjene pred 10. januarjem 2015, ki spadajo na področje uporabe navedene uredbe.
Sodne odločbe v civilnih zadevah, izdane v državi članici Evropske unije, ki so v njej izvršljive in ki v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 650/2012 z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju izpolnjujejo pogoje za priznanje in izvršitev v Luksemburgu, so izvršljive na načine, ki jih določa navedena uredba.
Odločbe, izdane v državi članici, ki je ne zavezuje Haaški protokol o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti, sklenjen 23. novembra 2007, v smislu oddelka 2 poglavja IV Uredbe (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje in izvršitev v Luksemburgu, so izvršljive na načine, ki jih določa navedena uredba.
Sodne odločbe v civilnih zadevah, izdane v državi članici EU, ki so izvršljive v tej državi članici in ki v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema ter Uredbo Sveta (EU) 2016/1104 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti izpolnjujejo pogoje, potrebne za njihovo priznanje in izvršitev v Luksemburgu, postanejo izvršljive, kot je določeno v navedenih uredbah (EU) 2016/1103 in (EU) 2016/1104.
- Tuje odločbe, za katere se uporablja akt EU, ki določa odpravo eksekvature
Evropski parlament in Svet sta 12. decembra 2012 sprejela Uredbo (EU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, tako imenovano prenovitev Uredbe Bruselj I. V skladu s členom 36 navedene uredbe se odločbe, izdane v eni državi članici, v drugih državah članicah priznajo, ne da bi bil za priznanje potreben kakršen koli poseben postopek (odprava eksekvature). Navedena uredba se v vseh državah članicah Evropske unije uporablja od 10. januarja 2015 pod pogoji, ki jih določa.
Odločbe, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti, sklenjen 23. novembra 2007, v smislu oddelka 2 poglavja IV Uredbe (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, se v Luksemburgu priznajo, ne da bi bil za priznanje potreben kakršen koli poseben postopek in ne da bi bilo mogoče priznanju ugovarjati.
Sodne odločbe v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so izdane v državi članici EU in ki v skladu z Uredbo (EU) št. 655/2014 z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah izpolnjujejo pogoje, potrebne za njihovo priznanje in izvršitev v Luksemburgu, se priznajo in izvršijo, kot je določeno v navedeni uredbi.
Sodne odločbe, izdane v državi članici EU, ki so izvršljive v tej državi članici in ki v skladu z Uredbo (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbo (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, kakor sta bili spremenjeni, izpolnjujejo pogoje, potrebne za njihovo priznanje in izvršitev v Luksemburgu, se priznajo in izvršijo, kot je določeno v navedenih uredbah.
3.2 Glavni pogoji
Rubež premičnega ali nepremičnega premoženja se lahko izvede samo, če obstaja izvršilni naslov, izdan na podlagi luksemburškega prava, in samo za zapadle in nesporne terjatve; če izterljivi dolg ni denarni znesek, se po rubežu prekinejo vsi nadaljnji postopki, dokler se ne opravi cenitev zarubljenega premoženja.
Sodne odločbe, s katerimi je odrejena prepustitev, izbris hipoteke, plačilo ali drugo dejanje, ki ga mora izvesti tretja oseba ali se izvede za njen račun, so tudi po izteku roka za ugovor ali pritožbo izvršljive po tretjih osebah ali zoper njih samo na podlagi potrdila tožnikovega odvetnika, v katerem je naveden datum vročitve sodne odločbe na naslovu stalnega prebivališča tožene stranke, in na podlagi potrditve sodnega tajnika, da zoper sodno odločbo ni bil vložen ugovor ali pritožba.
Če je iz potrdila razvidno, da ni bilo ugovora ali pritožbe, so upravitelji, skrbniki in vsi drugi dolžni upoštevati sodno odločbo.
4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov
4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?
- Zarubljivo premoženje
Zarubi se lahko samo premično ali nepremično premoženje, ki je v lasti dolžnika, ne pa tudi premoženje tretje osebe. Nasprotno pa ni pomembno, pri kom je dolžnikovo premoženje ob rubežu, tako da ga je mogoče zaseči pri tretji osebi.
- Premoženje, ki ga ni mogoče zarubiti
Člen 728 novega zakonika o civilnem postopku določa, da je poleg stvari, za katere na podlagi posebnih zakonov velja, da jih ni mogoče zarubiti, iz rubeža izvzeto tudi naslednje premoženje:
- predmeti, ki so po luksemburškem pravu nepremični po namenu;
- premično premoženje, na primer postelja, oblačila, omare za oblačila, pralni stroj ter mize in stoli, ki jih družina potrebuje, da lahko skupaj obeduje.
Navedenih predmetov ni mogoče zarubiti ne glede na status upnika, tudi če je to država, izjema so nekatere terjatve, ki so izčrpno naštete v zakonu.
Da upnik ne bi zarubil vseh sredstev, ki jih dolžnik potrebuje za preživetje, je z uredbo Velikega vojvodstva določeno, kolikšen del plač, pokojnin in rent se lahko prenese in zarubi. Rubež zaščitenih rednih prejemkov (plač, rent, pokojnin) je urejen z zakonom. Teh rednih prejemkov ni mogoče zarubiti v celoti, temveč samo do določene meje glede na razrede, določene z uredbo Velikega vojvodstva. Dolžnik tako obdrži minimalni dohodek, potreben za preživetje.
- Omejeni rubež
Z omejenim rubežem so dolžniki zaščiteni pred posledicami popolnega nerazpolaganja s svojim imetjem. Sodniku omogoča, da omeji zneske, ki se zasežejo pri dolžnikovem dolžniku.
4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?
Od trenutka, ko se premoženje zarubi, dolžnik izgubi pravico, da ga odsvoji. Vendar zadevni upnik z rubežem ne dobi predkupne pravice. Diskvalifikacija dolžnika pomeni, da zarubljenega premoženja ne more prodati, prenesti ali ga obremeniti s hipoteko. Zarubljeno premoženje se lahko takoj odvzame. Dolžnik je še naprej lastnik do prisilne prodaje, ni pa nujno, da ohrani posest nad zarubljenim premoženjem. Položaj se ne spremeni v praktičnem smislu, ampak v pravnem.
V primeru kršitve te diskvalifikacije ukrepov, ki jih je sprejel dolžnik, ni mogoče uveljavljati zoper zadevnega upnika.
Ta diskvalifikacija je torej zgolj relativna v smislu, da se uporablja samo v korist zadevnega upnika. Drugi upniki se morajo še vedno sprijazniti z nihanjem vrednosti dolžnikovega imetja. Vendar se brez težav pridružijo rubežu, ki je bil že odobren.
Diskvalifikacija je prva faza v postopku prodaje imetja. Nadzor nad premoženjem prevzame sodišče. Rubež za izvršitev sodne odločbe ima torej predvsem preventivno funkcijo.
Kar zadeva rubež pri dolžnikovem dolžniku, je treba pojasniti, da se s to vrsto rubeža odvzame nadzor nad celotno zarubljeno terjatvijo, ne glede na njeno vrednost. Vendar lahko dolžnikov dolžnik deponira ustrezen znesek (omejeni rubež).
4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?
Za izvršilne pravne naslove, izdane na podlagi luksemburškega prava, ne veljajo omejitve in ti ne zastarajo.
Odobritve predsednika gospodarskega sodišča za izvedbo preventivnih rubežev postanejo neveljavne, če ukrep zavarovanja ni sprejet v roku, določenem v sklepu.
5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?
Zoper sklep predsednika gospodarskega sodišča, s katerim se odobri preventivni rubež, je mogoče vložiti ugovor ali pritožbo.
V zadevah v zvezi z rubežem za izvršitev sodne odločbe lahko dolžnik vloži tožbo za ugotovitev težav z izvršitvijo (action en difficulté d'exécution) ali ugovor zoper prodajo zarubljenih predmetov.
Vključijo se lahko tudi tretje osebe, tako da ugovarjajo prodaji zarubljenih predmetov in zahtevajo, naj se ti predmeti dodelijo njim.
6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?
V skladu s členom 590 novega zakonika o civilnem postopku lahko dolžnik nasprotuje začasni izvršbi, če je bila odrejena v primeru, ki ni določen z zakonom. V ta namen lahko dolžnik pri pritožbenem sodišču predlaga prepoved začasne izvršbe. Ta možnost je predvidena samo v civilnih zadevah, v gospodarskih zadevah pa je izključena s členom 647 trgovinskega zakonika (Code de commerce).
Člen 703(2) novega zakonika o civilnem postopku določa postopek omejenega rubeža. Z omejenim rubežem so dolžniki zaščiteni pred posledicami popolnega nerazpolaganja s svojim imetjem. Sodniku omogoča, da omeji zneske, ki se zasežejo pri dolžnikovem dolžniku.
Da upnik ne bi zarubil vseh sredstev, ki jih dolžnik potrebuje za preživetje, je z uredbo Velikega vojvodstva določeno, kolikšen del plač, pokojnin in rent se lahko prenese in zarubi. Rubež zaščitenih rednih prejemkov (plač, rent, pokojnin) je urejen z zakonom. Teh rednih prejemkov ni mogoče zarubiti v celoti, temveč samo do določene meje glede na razrede, določene z uredbo Velikega vojvodstva. Dolžnik tako obdrži minimalni dohodek, potreben za preživetje.
Sorodne povezave
Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.
Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.