Izvrševanje sodnih odločb

Romunija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Določbe o izvršbi vsebujejo členi 622 do 914 zakonika o civilnem postopku. Izvršilni postopek je druga stopnja civilnega postopka, njegov glavni cilj pa je zagotoviti dejansko uveljavitev pravice, priznane s sodno odločbo ali drugim izvršilnim naslovom. Upnik, ki je imetnik pravice, priznane s sodno odločbo/izvršilnim naslovom, z izvršilnim postopkom od dolžnika zahteva izpolnitev tistih obveznosti, ki jih dolžnik ni hotel izpolniti prostovoljno.

Romunski zakonik o civilnem postopku določa seznam neposrednih in posrednih izvršilnih ukrepov.

Neposredna izvršba se nanaša na predmet obveznosti, ugotovljene v izvršilnem nalogu, tj. zaseg premičnega premoženja (členi 893 do 895 zakonika o civilnem postopku), zaseg nepremičnega premoženja (členi 896 do 902 zakonika o civilnem postopku), in izvršitev obveznosti, da se neko dejanje opravi ali opusti (členi 903 do 914 zakonika o civilnem postopku, vključno s posebnimi določbami o izvrševanju sodnih odločb v zvezi z mladoletnimi osebami (členi 910 do 914)) ter člen 1527 in naslednji civilnega zakonika. V primeru izvršbe obveznosti, da se opravi neko dejanje, pravo razlikuje med obveznostjo, ki jo lahko izpolni tudi oseba/subjekt, ki ni dolžnik, in obveznostjo intuitu personae.

Posredna izvršba se nanaša na načine pridobitve denarnega zneska, ki je predmet izvršilnega naloga, na podlagi prisilne prodaje premoženja dolžnika. Primera posredne izvršbe sta rubež denarja ali zaseg premoženja (ki mu sledi prodaja). Še en ukrep je zaseg splošnih prihodkov iz nepremičnega premoženja.

Obveznosti, ki lahko postanejo predmet izvršbe, vključujejo denarne obveznosti, predajo premoženja ali njegove uporabe, rušenje stavbe oziroma opustitev plantaže oziroma ustavitev del, ali obveznosti v zvezi z opredelitvijo varstva in vzgoje ter prebivališča mladoletnika in stikov z njim.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

V primeru zasega nepremičnega premoženja/nepobranega pridelka in v primeru neposredne izvršbe na nepremično premoženje sodne odločbe in druge izvršilne naloge izvršuje sodni izvršitelj (executor judecătoresc), ki ima urad na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, kjer je nepremičnina. Zaseg premičnega premoženja in neposredno izvršbo na premičnem premoženju opravi sodni izvršitelj, ki ima urad na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, kjer je prebivališče/sedež dolžnika ali kjer je zadevno premoženje. Če je dolžnikovo prebivališče/sedež v tujini, je pristojen kateri koli sodni izvršitelj.

Na podlagi vloge upnika rubež opravi sodni izvršitelj, ki ima urad na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, ki je pristojno za kraj stalnega prebivališča/sedeža dolžnika ali tretje osebe, pri kateri se opravi rubež. V primeru rubeža sredstev na bančnem računu fizične ali pravne osebe je pristojen sodni izvršitelj, ki ima urad na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, ki je pristojno za kraj stalnega prebivališča/sedeža dolžnika ali za kraj glavne pisarne/podružnice kreditne institucije, pri kateri je dolžnik odprl posamezni račun. Če ima dolžnik odprtih več računov, je za rubež sredstev na vseh računih pristojen sodni izvršitelj, ki je pristojen za kateri koli kraj, kjer so bili računi odprti. Izvršilno sodišče je okrožno sodišče (judecătorie), na območju pristojnosti katerega ima dolžnik stalno prebivališče/sedež na datum predložitve zadeve izvršilnemu sodišču. Če dolžnik nima stalnega prebivališča/sedeža v Romuniji, je pristojno okrožno sodišče, na območju pristojnosti katerega ima stalno prebivališče/sedež upnik, če pa tega ni v Romuniji, je pristojno okrožno sodišče, na območju pristojnosti katerega ima sedež sodni izvršitelj, ki ga je pooblastil upnik.

Izvršilno sodišče obravnava predloge za razglasitev izvršljivosti, ugovore zoper izvršbo in vsa druga vprašanja, ki se pojavijo med izvršbo, razen tistih, za katera so po zakonu pristojna druga sodišča ali organi.

Kolkovina za predloge za razglasitev izvršljivosti znaša 20 RON za vsak izvršilni naslov (izredna uredba vlade št. 80/2013 o sodnih kolkovinah, kakor je bila pozneje spremenjena in dopolnjena).

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Izvršba se lahko opravi samo na podlagi sodne odločbe (pravnomočne sodbe, začasne izvršljive odločbe) ali drugega pisnega akta, ki se po zakonu šteje za izvršilni naslov (notarske javne listine, dolžniški vrednostni papirji, arbitražne odločbe itd.).

Ko sodni izvršitelj od upnika prejme predlog za izvršbo, poskrbi za njen vpis v register. Sodni izvršitelj izda odločbo glede razglasitve izvršljivosti, brez vabljenja strank. Razglasitev izvršljivosti upniku omogoča od pristojnega sodnega izvršitelja zahtevati, naj uporabi (hkrati ali zaporedoma) vsa razpoložljiva izvršilna sredstva za uveljavitev njegovih pravic, vključno s povračilom stroškov izvršbe. Razglasitev izvršljivosti učinkuje v vsej državi in vključuje tudi izvršilne naslove, ki jih sodni izvršitelj izda v okviru odobrenega izvršilnega postopka.

Procesne akte lahko sodni izvršitelj vroči osebno ali prek svojega sodnega uradnika, če to ni mogoče, pa v skladu z zakonskimi določbami o vabljenju in vročanju procesnih aktov.

Takoj ko sodni izvršitelj prejme predlog za izvršbo, s sklepom odredi evidentiranje predloga in odprtje izvršilnega spisa, če je ustrezno pa zavrne uvedbo izvršilnega postopka in navede razloge za to. Upnik je takoj obveščen o tej odločitvi. Če sodni izvršitelj zavrne uvedbo izvršilnega postopka, lahko upnik v 15 dneh od datuma obvestila vloži pritožbo pri izvršilnem sodišču.

Najpozneje v treh dneh po evidentiranju predloga sodni izvršitelj pri izvršilnem sodišču predlaga razglasitev izvršljivosti in mu v obliki overjenih kopij predloži upnikov predlog, izvršilni naslov, odločbo in dokazilo o plačilu kolkovine.

Sodišče z odločbo, izdano za zaprtimi vrati, ne da bi bile stranke pozvane na obravnavo, o predlogu za razglasitev izvršljivosti odloči najpozneje v sedmih dneh po njegovem evidentiranju pri sodišču. Izdaja odločbe se lahko odloži za največ 48 ur, utemeljitev odločbe pa je treba podati najpozneje sedem dni po njeni izdaji.

Razglasitev izvršljivosti upniku omogoča, da pri sodnem izvršitelju, ki jo je predlagal, zaprosi, naj sočasno ali zaporedoma uporabi vsa razpoložljiva izvršilna sredstva, določena z zakonom, s katerimi lahko uveljavlja svoje pravice, vključno s pravico do povračila stroškov izvršbe. Razglasitev izvršljivosti učinkuje po vsej državi. Vključuje tudi izvršilne naslove, ki jih sodni izvršitelj izda v okviru odobrenega izvršilnega postopka.

Sodišče lahko predlog za razglasitev izvršljivosti zavrne samo, če: je za predlog pristojen drug izvršilni organ, odločba ali, če je ustrezno, dokument ni izvršilni naslov;, dokument, razen sodnih odločb, ne izpolnjuje vseh formalnih zahtev, zahtevek ni očiten, ni določen v fiksnem znesku in ni zapadel, dolžnik uživa imuniteto pred izvršbo, listina vsebuje določbe, ki jih ni mogoče izvršiti, ali če so druge ovire.

Zoper sodno odločbo, s katero sodišče ugodi predlogu za razglasitev izvršljivosti, se ni mogoče pritožiti, lahko pa se preizkusi, če se izpodbija tudi izvršba. Samo upnik se lahko pritoži zoper odločbo o zavrnitvi predloga za razglasitev izvršljivosti, in sicer v 15 dneh po njeni vročitvi.

Nacionalna zveza sodnih izvršiteljev (Uniunea Națională a Executorilor Judecătorești) s soglasjem ministra za pravosodje določi in posodablja najnižje takse za storitve sodnih izvršiteljev. Z odredbo št. 2550/2006 z dne 14. novembra 2006, ki jo je izdal minister za pravosodje in kakor je bila spremenjena, so bile določene naslednje najnižje in najvišje takse za opravljena dejanja:

Obveščanje in vročanje procesnih pisanj: 20–400 RON.

Neposredna izvršba

  • Deložacije: 150–2 200 RON za dolžnika, ki je fizična oseba, 5 200 RON za dolžnika, ki je pravna oseba;
  • izvršitev pravice do varstva in vzgoje mladoletnikov ali določitve njihovega stalnega prebivališča: 50–1 000 RON;
  • izvršitev pravice do stikov z mladoletniki: 50–500 RON;
  • ponovna vzpostavitev posesti, opredelitev mej zemljišča, opredelitev služnosti, predaja premoženja itd.: 60–2 200 RON za dolžnika, ki je fizična oseba, in 5 200 RON za dolžnika, ki je pravna oseba;
  • uveljavitev ustavitve del oziroma rušenje stavbe: 150–2 200 RON za dolžnika, ki je fizična oseba, in 5 200 RON za dolžnika, ki je pravna oseba.

Posredna izvršba

Najnižja taksa

Najvišja taksa

Za zahtevke, nižje od 50 000 RON: 10 % zneska in 75 RON ter 2 % zneska, ki presega 1 000 RON;

Za zahtevke do 50 000 RON: 10 %;

za zahtevke, višje od 50 000 RON in nižje od 80 000 RON: 1 175 RON in 2 % zneska, ki presega 50 000 RON;

za zahtevke med 50 000 RON in 80 000 RON: 5 000 RON in do 3 % zneska, ki presega 50 000 RON;

za zahtevke med 80 000 RON in 100 000 RON: 1 775 RON in 1 % zneska, ki presega 80 000 RON;

za zahtevke med 80 000 RON in 100 000 RON: 5 900 RON in do 2 % zneska, ki presega 80 000 RON;

za zahtevke nad 100 000 RON: 2 500 RON in 1 % zneska, ki presega 100 000 RON, ter 5 500 RON in do 0,5 % zneska, ki presega 400 000 RON.

za zahtevke nad 100 000 RON: 6 300 RON in do 1 % zneska, ki presega 100 000 RON.

Rubež

Najnižja taksa

Najvišja taksa

Za zahtevke, nižje od 50 000 RON: 10 % zneska in 75 RON ter 2 % zneska, ki presega 1 000 RON;

Za zahtevke do 50 000 RON: 10 %;

za zahtevke med 50 000 RON in 80 000 RON: 1 175 RON in 2 % zneska, ki presega 50 000 RON;

za zahtevke med 50 000 RON in 80 000 RON: 5 000 RON in do 3 % zneska, ki presega 50 000 RON;

za zahtevke med 80 000 RON in 100 000 RON: 1 775 RON in 1 % zneska, ki presega 80 000 RON;

za zahtevke med 80 000 RON in 100 000 RON: 5 900 RON in do 2 % zneska, ki presega 80 000 RON;

za zahtevke nad 100 000 RON: 2 500 RON in 1 % zneska, ki presega 100 000 RON, ter 5 500 RON in do 0,5 % zneska, ki presega 400 000 RON.

za zahtevke nad 100 000 RON: 6 300 RON in do 1 % zneska, ki presega 100 000 RON.

Nadaljnji ukrepi pri neplačilu menic, zadolžnic ali čekov: 150–400 RON.

Ugotavljanje dejstev in popis premoženja: 100–2 200 RON za dolžnika, ki je fizična oseba, 5 200 RON za dolžnika, ki je pravna oseba.

Prodaja premoženja, ki je predmet sodne razdelitve, na javni dražbi: 150–2 200 RON.

Preventivni zaseg: 100–1 200 RON za dolžnika, ki je fizična oseba, 2 200 RON za dolžnika, ki je pravna oseba.

Sodni zaseg: 100–1 200 RON za dolžnika, ki je fizična oseba, 2 200 RON za dolžnika, ki je pravna oseba.

Preventivni rubež: 100–1 200 RON za dolžnika, ki je fizična oseba, 2 200 RON za dolžnika, ki je pravna oseba.

Evidentiranje ponudbe: 50–350 RON.

Zaplemba: od 10 % izkupička (najmanj) do 10 % izkupička (največ).

Svetovanje glede priprave izvršilnih naslovov: 20–200 RON.

3.2 Glavni pogoji

Glej odgovor na vprašanje 2.1.

Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da se izvršilni ukrep v celoti/deloma izvede izključno zoper dolžnikove denarne prihodke, da se zaseženo premoženje proda sporazumno ali da se dolg poplača na druge zakonsko dopustne načine.

Pri sodnih odločbah, ki jih izda tuje sodišče, je potreben dodaten postopek, kot je ustrezno, in sicer sklep o razglasitvi izvršljivosti (exequatur).

Dolžnikovi prihodki in premoženje so lahko predmet izvršbe, če jih je mogoče zaseči in le, kolikor je to potrebno za uveljavitev upnikovih pravic. Premoženje, za katero velja posebna ureditev glede razpolaganja, se lahko zaseže le v skladu z zakonsko določenimi pogoji.

V zvezi z dolžnikom velja poseben pogoj, da izvršilnega postopka ni mogoče začeti, če dolžnik ni bil ustrezno pozvan za vsako obliko izvršbe. V zvezi z dolžnikom veljajo tudi druge specifične določbe, na primer v zvezi z mladoletnimi dolžniki ali polnoletnimi dolžniki, ki nimajo poslovne sposobnosti: zoper njih se lahko izvršilni ukrepi izvedejo le, če imajo varuha ali skrbnika.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe so lahko dolžnikovi prihodki, vključno s splošnimi dohodki od nepremičnin, zneski na bančnih računih, premično in nepremično premoženje itd. Glej odgovor na vprašanje 1.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Po opredelitvi premičnega premoženja, ki je v lasti dolžnika ali v posesti tretjih oseb, se to premoženje zaseže. Na zahtevo sodnega izvršitelja se lahko zaseg vpiše v poslovni register (registrul comerțului), elektronski arhiv pravic iz zavarovanja na premičninah (Arhiva Electronică de Garanții Reale Mobiliare), zapuščinski register (registrul succesoral), ki ga vodi notarska zbornica (camera notarilor publici), ali v druge javne evidence. Od trenutka zasega premoženja to dolžniku ni več na voljo celotno izvršilno obdobje. Neupoštevanje se kaznuje s sodno globo, razen če je opredeljeno kot kaznivo dejanje. Če dolgovani znesek ni plačan, sodni izvršitelj zaseženo premoženje proda na javni dražbi, z neposredno prodajo ali na druge zakonsko dopustne načine (člen 731 in naslednji zakonika o civilnem postopku).

Zarubijo se lahko denarni zneski, vrednostni papirji ali drugo neopredmeteno premično premoženje, ki ga je mogoče zaseči in ki se dolguje dolžniku ali ki ga ima v dolžnikovem imenu tretja oseba ali ga o tretja oseba v prihodnje dolgovala dolžniku na podlagi obstoječih pravnih razmerij. Vsi zarubljeni denarni zneski in premoženje se zamrznejo od datuma, ko je sodni nalog za rubež poslan tretji osebi, pri kateri se opravi rubež. Od zamrznitve do popolnega poplačila obveznosti, navedenih v izvršilnem nalogu, tretja oseba, pri kateri se opravi rubež, ne izvede nobenega plačila ali dejanja, zaradi katerega bi se lahko zamrznjeno premoženje zmanjšalo. Če tretja oseba, pri kateri se opravi rubež, ne izpolni zadevnih obveznosti, lahko upnik, ki zahteva plačilo, dolžnik ali sodni izvršitelj zadevo predloži izvršilnemu sodišču, ki naj potrdi rubež. Pravnomočna odločba o potrditvi ima učinek prenosa terjatve in pomeni izvršilni nalog zoper tretjo osebo, pri kateri se opravi rubež. Po potrditvi rubeža mora tretja oseba, pri kateri se opravi rubež, izvesti polog ali plačilo v mejah zneska, ki je izrecno naveden v potrditveni odločbi. Če tretja oseba, pri kateri se opravlja rubež, tega ne izpolni, se zoper njo opravi izvršba na podlagi potrditvene odločbe (člen 781 in naslednji zakonika o civilnem postopku).

Kar zadeva izvršbo na nepremičnini velja, da če dolžnik ne poravna dolga, sodni izvršitelj začne postopek prodaje po vročitvi odločbe o razglasitvi izvršljivosti in njenem vpisu v zemljiško knjigo (člen 813 in naslednji zakonika o civilnem postopku).

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Rok, ki se uporablja, je šest mesecev (člen 697 in naslednji zakonika o civilnem postopku) po roku za izpolnitev kakršnega koli izvršilnega ukrepa, če je upnik dovolil, da se ta rok izteče, ne da bi sprejel kakršen koli drug ukrep izterjave.

Zastaralni rok je tri leta (člen 706 in naslednji zakonika o civilnem postopku).

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Pritožiti se je mogoče zoper konkretne izvršilne ukrepe; zoper izvršilni nalog je mogoče vložiti pritožbo za razjasnitev pomena, obsega ali uporabe naloga. Če se izvršba opravi v skladu s sodno odločbo, je dolžnik ne more izpodbijati s sklicevanjem na dejanske/pravne razloge, ki bi jih lahko navedel v postopku pred sodiščem prve stopnje ali pritožbenim sodiščem.

Če se izvršba opravi na podlagi izvršilnega naslova, ki ni sodna odločba, se je mogoče na dejanske ali pravne razloge, ki se nanašajo na vsebino pravice iz izvršilnega naslova, sklicevati v pritožbo zoper izvršbo, razen če zakon določa pravno sredstvo za razveljavitev takega izvršilnega naslova, vključno s tožbo na podlagi splošnega prava.

Ista stranka ne more vložiti nove pritožbe na podlagi razlogov, ki so veljali na datum vložitve prve pritožbe.

Pristojno sodišče je izvršilno sodišče, za razjasnitev pomena, obsega/uporabe izvršilnega naloga pa sodišče, ki je izdalo sodno odločbo, ki jo je treba izvršiti.

Pritožbo je mogoče vložiti v 15 dneh od datuma, ko:

  • je bil pritožnik seznanjen z izvršilnim naslovom;
  • je bila zadevna zainteresirana stran obveščena o izvedbi rubeža;
  • je bil dolžniku vročen sodni poziv, ali datuma, ko je bil seznanjen s prvim izvršilnim ukrepom.

Pritožbo za razjasnitev pomena, obsega ali uporabe izvršilnega naloga je mogoče vložiti kadar koli pred iztekom zastaralnega roka pravice do vložitve predloga za izvršbo. Pritožbo, v kateri tretja oseba trdi, da ima lastninsko/stvarno pravico na zaseženem premoženju, je mogoče vložiti v 15 dneh od prodaje/datuma prisilne predaje premoženja. Če tretja oseba pritožbe ne vloži v zgoraj navedenem roku, lahko svojo pravico še vedno uveljavlja z ločeno vlogo.

Če sodišče ugodi pritožbi zoper izvršbo, po potrebi razveljavi izvršilni nalog, zoper katerega je vložena pritožba, ali izda odločbo o popravku, razveljavitvi ali prenehanju izvršilnega ukrepa, razveljavitvi ali razjasnitvi izvršilnega naslova ali izvršitvi dejanja izvršbe, ki ni bilo izpolnjeno. Če je pritožba zavrnjena, se lahko pritožniku na predlog naloži plačilo odškodnine za škodo, ki nastane zaradi zamude pri izvršbi, če pa je bila pritožba vložena v slabi veri, se naloži tudi plačilo globe.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Nekateri predmeti in premoženje so izvzeti. Izvzeti so naslednji predmeti: predmeti za osebno uporabo ali gospodinjski predmeti, ki jih dolžnik in njegova družina nujno potrebuje za vsakdanje življenje; verski predmeti; predmeti, ki jih nujno potrebujejo invalidne osebe, in predmeti, namenjeni negi bolnikov; hrana, ki jo dolžnik in njegova družina potrebujejo za tri mesece, in, če dolžnik živi izključno od kmetovanja, hrana, ki jo potrebuje do naslednje žetve; živali, ki so vir preživljanja, in krma za take živali do naslednje žetve; gorivo, ki ga dolžnik in njegova družina potrebujejo za tri zimske mesece; osebna ali družinska pisma, fotografije in slike itd.

Poleg tega se lahko dolžnikova plača/pokojnina zaseže le do ene polovice takega neto mesečnega prihodka v primeru preživninske obveznosti in do ene tretjine za druge vrste obveznosti.

Če dohodek od dela ali denarni zneski, ki se dolžniku redno izplačujejo in zagotavljajo njegovo preživetje, ne dosegajo nacionalne neto minimalne plače, se lahko pri zasegu upošteva samo znesek, ki presega polovico minimalne plače.

Kategorije dohodkov, izvzete iz izvršbe, so: državna nadomestila in otroški dodatki, izplačila za nego bolnega otroka, nadomestilo za čas porodniškega dopusta, nadomestilo v primeru smrti, državne štipendije, dnevnice itd.

Glej tudi odgovor na vprašanje 4.3.

Pomembni povezavi

http://www.executori.ro/ http://www.just.ro/

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Your-Europe

Zadnja posodobitev: 13/10/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.