Izvrševanje sodnih odločb

Slovaška
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

V skladu s členom 232(1) zakona št. 160/2015, zakonik o civilnem pravdnem postopku (Civilný sporový poriadok), je izvršljivost lastnost sodne odločbe, s katero nastane obveznost upoštevanja te odločbe; vključuje možnost neposredne in takojšnje izvršljivosti odločbe s pravnimi sredstvi. Razen v zadevah, ki vključujejo mladoletnike, je izvrševanje odločb v civilnih in gospodarskih zadevah urejeno z zakonom št. 233/1995 o izvršiteljih in izvršilnih postopkih, s katerim se spreminjajo nekateri zakoni in kakor je bil spremenjen (zakonik o izvršbi) (Exekučný poriadok). V skladu s tem zakonom se za izvršilni naslov šteje samo odločba, ki je izvršljiva. V zakoniku o izvršbi je izvršljiva sodna odločba opredeljena kot izvršilni naslov, če podeljuje pravico, določa obveznost ali odvzema premoženje. V členu 45 zakonika o izvršbi so opredeljeni tudi drugi izvršilni naslovi, na podlagi katerih se lahko opravi izvršba, vključno z izvršilnimi naslovi iz drugih držav in notarskimi listinami.

Izvrševanje odločb v zadevah, ki vključujejo mladoletnike, je urejeno z drugimi pravnimi predpisi in ne spada na področje uporabe zakonika o izvršbi. Zajeto je s členom 370 in naslednjimi zakona št. 161/2015, zakonik o civilnem nepravdnem postopku (Civilný mimosporový poriadok). Ta zakonodaja se uporablja za izvrševanje odločb:

– o varstvu in vzgoji mladoletnika, pravicah do stikov ali obveznostih v zvezi z mladoletnikom, ki niso finančne obveznosti;

– o vrnitvi mladoletnika v tujino v primeru neupravičene premestitve ali zadržanja;

– če se s posebno zakonodajo ali mednarodno pogodbo, ki je za Slovaško zavezujoča, zahteva izvršljivost sporazuma ali javne listine, s katero so urejeni varstvo in vzgoja mladoletnika, pravice do stikov ali obveznosti v zvezi z mladoletnikom, ki niso finančne obveznosti.

V nadaljevanju se bo zato razlikovalo med izvršbo na podlagi zakonika o izvršbi in izvršbo na podlagi zakonika o civilnem nepravdnem postopku.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Izvršba na podlagi zakonika o izvršbi

Izvršbo vodi izvršitelj, tj. oseba, ki jo je država imenovala in pooblastila za izvedbo izvršilnega postopka; v takem postopku se izvajajo javna pooblastila. Izvršbo vodi izvršitelj, ki ga je pooblastilo sodišče: sodišče dodeljuje zadeve z izdajanjem dovoljenj za izvršbo posameznim izvršiteljem, naključno izbranim s tehnologijo in programsko opremo, ki ju je odobrilo ministrstvo, da se izključi možnost vplivanja na dodeljevanje zadev. Seznam izvršiteljev je na voljo na spletišču http://www.ske.sk/. Za izvršilne postopke je pristojno okrožno sodišče v Banski Bistrici (Okresný súd Banská Bystrica), kar pomeni, da je treba predloge za izvršbo vložiti izključno pri tem sodišču ne glede na kraj prebivanja/stalnega prebivališča obligacijskega upravičenca ali obligacijskega zavezanca (tj. upnika ali dolžnika). V bistvu pa sodišče dodeli zadevo izvršitelju, imenovanemu za območno sodišče, na območju pristojnosti katerega je dolžnikov naslov.

Izvršba na podlagi zakonika o civilnem nepravdnem postopku

Odločbo v zadevi, ki vključuje mladoletnika, lahko izvrši samo sodišče; krajevno pristojno sodišče je v bistvu sodišče, na območju pristojnosti katerega ima mladoletnik kraj prebivanja, kot sta ga sporazumno določila starša ali je bil določen na drug zakonit način. Če krajevno pristojno sodišče ni znano ali ne more pravočasno posredovati, izvršbo odredi in izvede sodišče, na območju pristojnosti katerega mladoletnik trenutno prebiva. Sodišče, ki je krajevno pristojno za izvršitev nujnega ukrepa, je sodišče, ki je odredilo ukrep; če nujni ukrep odredi pritožbeno sodišče, je krajevno pristojno sodišče prve stopnje. Sodišče, ki je krajevno pristojno za izvršitev odločbe o vrnitvi mladoletnika v tujino v primeru neupravičene premestitve ali zadržanja, je sodišče prve stopnje.

Odločbo torej izvrši sam sodnik, lahko pa sodnega uradnika pooblasti, da poskrbi za premestitev mladoletnika. Pri izvrševanju odločbe ima pooblaščeni sodni uradnik po zakonu enake pristojnosti kot sodnik.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Postopek na podlagi zakonika o izvršbi

V skladu s členom 48 zakonika o izvršbi upnik (tj. upnik iz izvršilnega naslova; subjekt, ki mu je z izvršljivo odločbo priznana terjatev za plačilo) vloži predlog za izvršbo, če dolžnik izvršljive odločbe ne upošteva prostovoljno. Izvršilni postopek se torej začne na predlog stranke, ki ima pravico zahtevati plačilo terjatve iz izvršilnega naslova.

Kot je navedeno zgoraj, se predlog za izvršbo elektronsko vloži pri okrožnem sodišču v Banski Bistrici, tako da se v elektronski nabiralnik sodišča pošlje na posebnem elektronskem obrazcu, ki je na voljo na spletišču ministrstva. Predlog mora biti potrjen, sicer se ne upošteva. Če upnik ali njegov zastopnik nima delujočega elektronskega nabiralnika, se lahko predlog za izvršbo vloži prek katerega koli izvršitelja. V tem primeru je izvršitelj pooblaščeni zastopnik upnika za vročanje do odobritve izvršbe, v zameno za to pa je izvršitelj upravičen do nagrade in povračila stroškov; znesek teh stroškov in način njihovega izračuna določi ministrstvo v splošnem aktu. V predlogu za izvršbo je treba navesti naslednje podrobnosti:

(a) sodišče, na katero je naslovljen;

(b) upnika in dolžnika, če je dolžnik stranka v postopku;

(c) upnikovega zastopnika, in če predlog vlaga več upnikov, njihovega skupnega zastopnika (to se nanaša na obveznost imenovanja skupnega zastopnika);

(d) izvršitelja, če se predlog za izvršbo vlaga prek njega;

(e) izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko opravi izvršba in ki določa pravico do vložitve predloga za izvršbo zoper dolžnika; če to zadeva pravno nasledstvo, morajo biti opisana dejstva, ki dokazujejo pravno nasledstvo;

(f) opis ključnih dejstev in navedbo dokazil o razmerju z dolžnikom, če je treba izvršbo opraviti na podlagi izvršilnega naslova, s katerim je priznana terjatev iz menice ali zadolžnice, zoper dolžnika, ki je fizična oseba; to velja tudi, če pravica do vložitve predloga za izvršbo izhaja iz neprekinjenega niza indosamentov;

(g) terjatev; če gre za terjatev za plačilo, jo je treba razdeliti na glavnico, periodične dodatne stroške, dodatne stroške, ki se pripišejo glavnici, pogodbeno kazen in upnikove stroške izvršbe;

(h) upnikov bančni račun, na katerega je treba nakazati izterjano plačilo;

(i) upnikov elektronski naslov za elektronsko komuniciranje z izvršiteljem, če upnik nima delujočega elektronskega nabiralnika;

(j) izjavo upnika o izpolnjevanju pogoja ali medsebojne obveznosti, če je to, kar se od dolžnika zahteva z izvršilnim naslovom, povezano z izpolnjevanjem pogoja ali medsebojne obveznosti, in dokazilo;

(k) izjavo upnika, da obveznost na podlagi izvršilnega naslova ni bila prostovoljno izpolnjena; če ni bil izpolnjen del obveznosti, mora biti ta del naveden v izjavi, podani na dan vložitve predloga za izvršbo;

(l) datum vložitve predloga.

Predlogu za izvršbo je treba priložiti:

(a) dvojnik izvršilnega naslova in po potrebi potrditev njegove izvršljivosti; morebitnega plačilnega naloga, izdanega v postopku v zvezi s terjatvijo, ni treba priložiti;

(b) dokument, ki določa pravno nasledstvo; če je pravno nasledstvo določeno z zakonom ali poslovnim registrom (Obchodný register), zadostuje sklic nanju;

(c) dokument, iz katerega je razvidno, da sta bila pogoj ali medsebojna obveznost izpolnjena, če se to zahteva z izvršilnim naslovom;

(d) potrošniško pogodbo in vse druge z njo povezane pogodbene dokumente, vključno z dokumenti, na katere se potrošniška pogodba nanaša, če to zadeva izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, s katerim je priznana terjatev iz potrošniške pogodbe; to ne velja, če je izvršilni naslov plačilni nalog, izdan v postopku v zvezi s terjatvijo.

Če se izvršba predlaga na podlagi izvršilnega naslova iz druge države, mora upnik priložiti tudi dokumente, ki se zahtevajo glede na vrsto izvršilnega naslova (člen 48(5) zakonika o izvršbi).

Ko sodišče prejme predlog za izvršbo, ga prouči. Če izpolnjuje zakonske zahteve, izda dovoljenje in ga vroči izvršitelju, ta pa poskrbi za izvršbo.

Postopek na podlagi zakonika o civilnem nepravdnem postopku

Stranke v postopku za izvršitev odločbe so mladoletnik ter upnik in dolžnik na podlagi izvršilnega naslova. Če dolžnik izvršilnega naslova ne upošteva prostovoljno, lahko upnik vloži predlog za izvršitev odločbe; na podlagi zakonika o civilnem nepravdnem postopku pa lahko sodišče začne postopek po uradni dolžnosti. Odločba se lahko izvrši, ko je izdan sklep o izvršbi, pri čemer se lahko izvršba opravi brez vročitve sklepa strankam. Sodišče pri izvrševanju odločbe odvzame mladoletnika osebi, pri kateri mladoletnik v skladu z odločbo ne bi smel biti, in poskrbi, da se preda osebi, ki ji je z odločbo dodeljen, osebi, ki ji je z odločbo za določen čas dodeljena pravica do stikov z mladoletnikom, ali osebi, ki ji je dovoljeno sprejeti neupravičeno premeščenega ali zadržanega mladoletnika.

3.2 Glavni pogoji

Izvršilni postopek na podlagi zakonika o izvršbi

Pogoji za izvršilni postopek na podlagi zakonika o izvršbi so obstoj izvršilnega naslova, vložitev predloga za izvršbo in plačilo sodne takse (16,50 EUR). Sodna taksa se zaračuna ob vložitvi predloga, plačati pa jo je mogoče samo s poštnim ali bančnim nakazilom. Podatki o zaračunavanju storitev za plačilo te takse se pošljejo samodejno. Sodišče ne pozove k plačilu takse; če ni plačana v 15 dneh od vložitve predloga, se predlog ne upošteva; to ne velja, če je upnik oproščen plačila sodnih taks, o čemer ga obvesti sodišče.

Ko se začne izvrševati pravica do izpolnitve obveznosti, ki ni plačilo denarnega zneska, lahko upnikov izvršitelj zahteva plačilo predujma za stroške postopka; to ne velja, če je upnik oproščen plačila sodnih taks. Če upnik tega predujma na zahtevo izvršitelja ne plača v roku, ki ga določi izvršitelj in ki mora biti najmanj čez 15 dni, izvršitelj izda obvestilo o prekinitvi izvršbe.

V skladu z zakonikom o izvršbi je izvršilni naslov izvršljiva sodna odločba, če podeljuje pravico, določa obveznost ali odvzema premoženje. Izvršilni naslov je lahko tudi:

(a) odločba institucije, organa, urada ali agencije Evropske unije;

(b) izvršilni naslov iz druge države, ki je izvršljiv na Slovaškem;

(c) notarska listina, ki vsebuje pravno obveznost ter določa upnika in dolžnika, pravno podlago, predmet in rok za izpolnitev, če dolžnik v notarski listini soglaša z izvršljivostjo;

(d) izvršljiva odločba, izdana v arbitražnem postopku, vključno z v njem odobreno poravnavo;

(e) odločba o dedovanju;

(f) izvršljiva odločba javnega organa ali organa regionalne samouprave, vključno z obvestilom o kazni, ki ni bila plačana na kraju samem;

(g) davčna odmera, izpisek zaostalih plačil davkov in dajatev ter poravnava, ki jo je odobril ustrezni organ;

(h) izvršljiva odločba in izpisek zaostalih plačil za socialno varnost, socialno zavarovanje, pokojninsko shemo in zdravstveno zavarovanje;

(i) druga izvršljiva odločba, izpisek zaostalih plačil ali odobrena poravnava, ki je izvršljiva po zakonu;

(j) dokument, izdan v skladu z zakonodajo, veljavno v drugi državi članici EU, če se nanaša na izterjavo terjatve, kot je določena v zadevni zakonodaji;

(k) obvestilo o prekinitvi izvršbe in poziv k plačilu stroškov izvršbe;

(l) izvršilni naslov, podrobno določen v zadevni zakonodaji.

Izvršilni postopek na podlagi zakonika o civilnem nepravdnem postopku

Edini pogoj za izvršitev odločbe je sam izvršilni naslov, saj lahko sodišče začne postopek po uradni dolžnosti; sodišče lahko odredi izvršitev odločbe po uradni dolžnosti, postopek za izvršitev nujnega ukrepa pa se vedno odredi po uradni dolžnosti. Upnik ne plača sodne takse za vložitev predloga, saj je ta postopek oproščen plačila sodnih taks.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Premoženje, ki je predmet izvršbe na podlagi zakonika o izvršbi

Če je podlaga za izvršbo izvršilni naslov, ki določa obveznost plačila denarnega zneska, se lahko izvršba opravi z:

(a) rubežem dohodkov;

(b) odreditvijo plačila;

(c) prodajo premičnega premoženja;

(d) prodajo vrednostnih papirjev;

(e) prodajo nepremičnin;

(f) prodajo podjetja;

(g) odredbo za začasni odvzem vozniškega dovoljenja.

Če se to nanaša na izvršbo za izterjavo terjatve – brez stroškov –, ki na dan vročitve predloga za izvršbo ne presega 2 000 EUR („izvršba majhne vrednosti“), izvršbe ni mogoče opraviti s prodajo nepremičnine, v kateri ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče; to ne vpliva na pravico do ustanovitve zastavne pravice na nepremičnini. Izvršba za izterjavo terjatve za preživnino se ne šteje za izvršbo majhne vrednosti.

Izvršba s prodajo nepremičnine, v kateri ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče, se lahko opravi samo z odobritvijo sodišča, če zoper dolžnika poteka več izvršilnih postopkov za izterjavo terjatev, ki skupaj presegajo 2 000 EUR, in če lahko izvršitelj dokaže, da terjatve ni mogoče izterjati kako drugače. Predlog za odobritev prodaje nepremičnine iz prejšnjega stavka lahko vloži izvršitelj, ki je prvi ustanovil zastavno pravico na nepremičnini, s pisnim soglasjem tega izvršitelja pa tudi izvršitelj, katerega zastavna pravica je bila ustanovljena pozneje.

Če je podlaga za izvršbo izvršilni naslov, s katerim je naložena obveznost, ki ni plačilo denarnega zneska, je način izvršbe odvisen od vrste obveznosti. Opravi se lahko z:

(a) izpraznitvijo;

(b) zaplembo ali uničenjem predmetov na dolžnikove stroške;

(c) razdelitvijo skupnega predmeta;

(d) izvedbo del in storitev.

Z izvršilnim postopkom se ne smejo odvzeti premoženje ali pravice, ki v skladu z zakonikom o izvršbi ali posebno zakonodajo niso predmet izvršbe, so izvzeti iz izvršbe ali niso dopustni za izvršbo. Izvršba na zastavni pravici se torej lahko opravi samo, če je obligacijski upravičenec zastavni upnik ali če zastavni upnik soglaša z izvršbo. Izvršba se lahko opravi samo v okviru terjatve, navedene v dovoljenju za izvršbo, in stroškov izvršbe; to ne velja, če se izvršba opravi s prodajo premičnega premoženja, ki ga ni mogoče razdeliti, ali prodajo nepremičnine, kadar dolžnik nima dovolj drugega premoženja, iz katerega bi se lahko terjatev poplačala.

Predmet izvršbe ne morejo biti:

(a) nepremičnina, ki je v lasti države in pod upravo upravitelja v skladu s posebno zakonodajo, razen nepremičnine pod začasno upravo v skladu s posebno zakonodajo;

(b) prihodki v državni proračun, denar na tekočem računu organizacije, ki jo financira država, in terjatve iz pravnih razmerij, ki določajo take prihodke;

(c) vrednostni papirji v lasti države in lastniški delež države v pravnih osebah;

(d) denar, namenjen kritju primanjkljaja v državnem proračunu in nacionalnega dolga;

(e) drugo premoženje države, kot je določeno s posebno zakonodajo.

Drugo državno premoženje in premoženje izvozno-uvozne banke Slovaške republike (Exportno‑importná banka Slovenskej republiky) nista predmet izvršbe, če sta bili izključeni iz izvršbe, ker sta nujni za delovanje države ali javno korist ali ker je premoženje izvozno-uvozne banke nujno za njeno delovanje. V takih primerih se lahko predlog za izvzetje predmeta iz izvršbe vloži v 60 dneh po vročitvi obvestila o začetku izvršbe. Izvršilni postopek v zvezi s takim državnim premoženjem se lahko izvede samo v zvezi z državnim premoženjem pod upravo upravitelja državnega premoženja, v okviru dejavnosti katerega je bila ugotovljena upnikova terjatev.

Izvršitev odločbe na podlagi zakonika o civilnem nepravdnem postopku

Sodišče odvzame mladoletnika osebi, pri kateri mladoletnik v skladu z odločbo ne bi smel biti, in poskrbi, da se preda osebi, ki ji je z odločbo dodeljen, osebi, ki ji je z odločbo za določen čas dodeljena pravica do stikov z mladoletnikom, ali osebi, ki ji je dovoljeno sprejeti neupravičeno premeščenega ali zadržanega mladoletnika. Sodnik lahko sodnega uradnika pooblasti, da poskrbi za premestitev mladoletnika. Pri izvrševanju odločbe ima pooblaščeni sodni uradnik po zakonu enake pristojnosti kot sodnik.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Ko se začne izvršba, izvršitelj obvesti upnika in dolžnika o uvedbi in poteku postopka, če ga je mogoče določiti (pred izdajo sklepa o izvršbi), ter dolžnika pozove k poravnavi terjatve. Obvestilo o začetku izvršbe vključuje stroške v primeru izpolnitve obveznosti v 15 dneh po vročitvi tega obvestila in stroške po preteku 15 dni od vročitve tega obvestila, če dolžnik obveznosti v tem roku ne izpolni.

Učinki obvestila o začetku izvršbe

Rutinska pravna dejanja

Po vročitvi obvestila o začetku izvršbe se mora dolžnik omejiti na rutinska pravna dejanja v obsegu, v katerem jih je od njega mogoče razumno zahtevati glede na znesek in pomembnost terjatve. Za pravno osebo ali samostojnega podjetnika so rutinska pravna dejanja tista pravna dejanja, ki so bistvena za opravljanje dejavnosti v okviru njegovega dela ali podjetja. Za fizično osebo so rutinska pravna dejanja tista pravna dejanja, ki so bistvena za zagotovitev izpolnitve njenih običajnih potreb, pa tudi potreb oseb, ki jim mora fizična oseba plačevati preživnino.

Za rutinska pravna dejanja se zlasti ne štejejo:

(a) ustanovitev podjetja, zadruge ali drugega pravnega subjekta;

(b) pridobitev ali prenos lastniškega deleža v podjetju, zadrugi ali drugem pravnem subjektu;

(c) prenos ali oddaja v najem nepremičnine ali njena obremenitev s pravico tretje osebe;

(d) izvedba pravnega dejanja brez ustreznega plačila.

Odsvojitev premoženja, ki je predmet izvršbe

Po vročitvi obvestila o začetku izvršbe premoženja, ki je predmet izvršbe, ni mogoče odsvojiti brez predhodnega pisnega soglasja izvršitelja, to pa ni potrebno edino za rutinska pravna dejanja. Odsvojitev premoženja kljub tej prepovedi ne vpliva na veljavnost pravnega dejanja, vendar tako dejanje nima učinka za upnika, njegova terjatev pa se lahko med izvršbo poplača iz tega, kar je bilo izgubljeno, in ne da bi bilo treba pravno dejanje prerekati, če zadeva odsvojitev premoženja v korist oseb, navedenih v členu 42a(3) in (4) civilnega zakonika (Občiansky zákonník), ki so vedele za izvršilni postopek ali bi zanj ob vsej potrebni skrbnosti morale vedeti.

Pobot terjatev

Po začetku izvršbe se enostranski pobot dolžnikove terjatve do upnika ne upošteva, razen če je dovoljen z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega bi lahko dolžnik opravil izvršbo.

Učinki poravnave terjatve

Po vročitvi obvestila o začetku izvršilnega postopka lahko poravnava terjatve učinkuje samo, če izvršitelj prejme plačilo v dolgovanem znesku. Če se terjatev poplača pred vročitvijo obvestila o začetku izvršilnega postopka, mora upnik izvršitelja brez nepotrebnega odlašanja obvestiti o takem plačilu.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Veljavnost takih ukrepov ni časovno omejena.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Prekinitev izvršbe in prenehanje izvršbe na podlagi zakonika o izvršbi

Dolžnik lahko prekine izvršbo, tako da od izvršitelja zahteva ustavitev izvršbe (izvršitelj nato izda obvestilo o ustavitvi izvršbe), zlasti iz naslednjih razlogov na strani dolžnika:

(a) vložena je bila posebna tožba (vylučovacia žaloba) ali pa poteka postopek za ugotovitev lastništva, če se nanaša na premoženje, ki je predmet izvršbe;

(b) dolžnik, ki je fizična oseba, je vložil predlog za odobritev obročnega plačila, ta predlog pa se obravnava;

(c) dolžnik, ki je fizična oseba, je vložil predlog za ustavitev izvršbe in izjavil, da se je – ne po svoji krivdi – začasno znašel v položaju, ko bi lahko imela takojšnja izvršba posebno hude posledice zanj ali člane njegove družine;

(d) v izvršbi za izterjavo preživnine je dolžnik plačal dolgovano preživnino, vključno s stroški upnika in izvršitelja, ter vložil predlog za ustavitev izvršbe in izjavil, da bo prostovoljno nadaljeval redno plačevanje preživnine prek izvršitelja;

(e) dolžnik, ki je vložil predlog za prenehanje izvršbe, je na poseben račun, ki ga je v ta namen odprl izvršitelj, nakazal varščino v vrednosti terjatve.

Dolžnik lahko zaprosi sodišče za prenehanje izvršbe tudi iz naslednjih razlogov:

(a) zaradi okoliščin, nastalih po izdaji izvršilnega naslova, je terjatev ugasnila;

(b) izvršilni naslov je bil preklican;

(c) na podlagi posebne zakonodaje obstajajo razlogi za to, da sta priznanje ali izvršitev izvršilnega naslova iz druge države nedopustna, razen če bi bilo mogoče naslov uporabiti v zgodnejši fazi postopka;

(d) izvršitev izvršilnega naslova ovirajo še drugi dejavniki.

Dolžnik lahko pri izvršitelju vloži predlog z odložilnim učinkom zgolj v 15 dneh po vročitvi obvestila o začetku izvršbe. V pozneje vloženih predlogih za prekinitev izvršbe (ki nimajo odložilnega učinka) se lahko sklicuje samo na dejavnike, ki so nastali po izteku navedenega obdobja. V nadaljnjih predlogih za prekinitev izvršbe se lahko sklicuje samo na dejavnike, ki so nastali po vložitvi prejšnjega predloga za prekinitev izvršbe. Omejitvi, opredeljeni v prvih dveh stavkih, se ne uporabljata, če obstajajo tudi dejavniki, zaradi katerih dolžnik predloga brez svoje krivde ni mogel vložiti prej. Če upnik soglaša s prenehanjem izvršbe, izvršitelj izda obvestilo o prenehanju izvršbe, ki se vroči strankam v postopku in sodišču; sicer upnikov izvršitelj v petih delovnih dneh po izteku roka za odgovor vloži predlog za prenehanje izvršbe skupaj z izvršiteljevo izjavo in morebitno izjavo upnika pri sodišču, ki bo odločilo o predlogu.

Načeloma ni mogoče vložiti „pritožb“ zoper poznejše odločitve izvršitelja in sodišča v izvršilnem postopku; veljajo le zakonite izjeme v skladu z zakonikom o izvršbi.

Izvršitev odločbe na podlagi zakonika o civilnem nepravdnem postopku

Dopustna je pritožba zoper odredbo za izvršitev odločbe in zoper odredbo o zavrnitvi predloga za izvršitev odločbe. Pritožbo zoper odredbo za izvršitev odločbe je mogoče vložiti samo, če izvršilni naslov ni izvršljiv ali če je zaradi okoliščin, nastalih po izdaji izvršilnega naslova, obveznost prenehala. Pritožba zoper odredbo za izvršitev odločbe ni ovira za to, da sodišče prve stopnje izvrši odločbo.

Sodišče lahko odloži izvršitev odločbe po uradni dolžnosti, če je z njo resno ogroženo mladoletnikovo življenje, zdravje ali razvoj. Sodišče lahko na predlog odloži izvršitev odločbe iz druge države, če se v državi, kjer je bila izdana, odločba izpodbija, dokler ni odločeno o pritožbi. Sodišče tudi odloži izvršitev odločbe, če se to zahteva s posebno zakonodajo.

Sodišče tudi konča postopek za izvršitev odločbe po uradni dolžnosti, če:

(a) izvršilni naslov še ni postal izvršljiv;

(b) je bil izvršilni naslov preklican, potem ko je bila odrejena izvršitev odločbe; če je bil izvršilni naslov spremenjen, lahko sodišče nadaljuje izvrševanje odločbe v skladu s spremenjenim izvršilnim naslovom;

(c) je sodišče izvršitev odločbe razglasilo za nedopustno, ker obstaja še drug razlog za to, da odločbe ni mogoče izvršiti;

(d) je zaradi okoliščin, nastalih po izdaji izvršilnega naslova, obveznost prenehala;

(e) je bila obveznost izpolnjena;

(f) je bila odločba izvršena.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Glej točki 4 in 5. Izvršitelj odloči o načinu izvršbe, ki je primeren glede na izvrševano obveznost, in kadar vrednost dolžnikovega zarubljenega premoženja ustreza vrednosti obveznosti. Izvršba se lahko opravi samo v okviru terjatve, navedene v dovoljenju za izvršbo, in stroškov izvršbe; to ne velja, če se izvršba opravi s prodajo premičnega premoženja, ki ga ni mogoče razdeliti, ali prodajo nepremičnine, kadar dolžnik nima dovolj drugega premoženja, iz katerega bi se lahko terjatev poplačala.

Sodišče mora predlog za izvršbo zavrniti tudi, če:

(a) se s predlogom ali izvršilnim naslovom krši zakonik o izvršbi;

(b) obstajajo razlogi za prenehanje izvršbe;

(c) bodisi upnik bodisi dolžnik ni pravni naslednik osebe, navedene v izvršilnem naslovu;

(d) je izvršba predlagana na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku, v katerem je obstajala terjatev iz menice ali zadolžnice in se je izkazalo, da je terjatev nastala v povezavi s potrošniško pogodbo, pri čemer se niso upoštevali nesprejemljivi pogodbeni pogoji, ali omejitev ali nedopustnost uporabe menice ali zadolžnice, ali dejstvo, da so se s pogodbo kršila sprejeta moralna načela, in to vpliva na terjatev;

(e) je bil izvršilni naslov izdan v postopku, v katerem ni bilo mogoče izpodbijati ali preizkusiti nesprejemljivih pogodbenih pogojev, obstoj nesprejemljivega pogoja pa vpliva na terjatev, ki se izvršuje in ki je nastala v povezavi s potrošniško pogodbo;

(f) je treba izvršbo opraviti na podlagi arbitražne odločbe, izdane v potrošniškem sporu, in:

1. s potrošniškim arbitražnim sporazumom niso izpolnjeni pogoji, določeni v posebni zakonodaji;

2. arbitražne odločbe v potrošniškem sporu ni izdal arbiter, ki je bil v času arbitražnega postopka vpisan na seznamu arbitrov z dovoljenjem za odločanje v potrošniških sporih;

3. arbitražne odločbe v potrošniškem sporu ni izdalo uveljavljeno arbitražno sodišče, ki je bilo v času arbitražnega postopka pristojno za odločanje v potrošniških sporih;

4. z arbitražno odločbo niso izpolnjene podrobnosti, določene s posebno zakonodajo, ali pa odločba ni izvršljiva;

(g) predlog vključuje terjatev za periodične dodatne stroške in je bil vložen več kot tri leta po tem, ko je izvršilni naslov postal izvršljiv, in ne da bi se od dolžnika v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za izvršbo zahtevalo plačilo dolga ali ne da bi bil z dolžnikom v treh letih po tem, ko je izvršilni naslov postal izvršljiv, sklenjen sporazum o postopnem plačilu terjatev, priznanih z izvršilnim naslovom;

(h) se izvršba predlaga na podlagi izvršilnega naslova, ki je notarska listina, ki ne izpolnjuje zakonskih zahtev, ali pa se z obveznostjo, ki jo vsebuje, kršijo pravo ali sprejeta moralna načela.

Sodišče lahko med izvršbo izvršitelja zaprosi za pojasnila ali poročila o napredku v posamezni izvršilni zadevi, ki mu je dodeljena, izvršitelj pa mu jih mora zagotoviti v navedenem roku. Sodišče lahko izvršitelja zamenja po uradni dolžnosti, če ta večkrat ali resno krši obveznost, določeno v zakoniku o izvršbi ali odločbi sodišča. Preden sodišče odloči o zamenjavi izvršitelja, upošteva izjave strank v postopku in izjave izvršitelja.

Kadar se izvršba opravi z rubežem dohodkov, se od dolžnikove mesečne plače ali drugega dohodka ne sme odtegniti osnovni znesek; vlada opredeli metode za izračun tega osnovnega zneska v uredbi. Če to zadeva preživnino za mladoletnega otroka, znaša osnovni znesek, ki ga ni dovoljeno odtegniti od dolžnikove mesečne plače, 70 % osnovnega zneska, opredeljenega v prvem stavku. Če to zadeva osebo, ki dela v tujini in katere plača se v ta namen izračuna z uporabo plačnega količnika ali podobne metode, je metoda za izračun osnovnega zneska opredeljena enako in v enakem razmerju kot ta plača.

Sredstva na bančnem računu do višine 165 EUR in sredstva, ki jih dolžnik izrecno nameni izplačilu plač svojim zaposlenim, niso predmet izvršbe z odreditvijo plačila z bančnega računa. Če ima dolžnik več računov, niso predmet izvršbe sredstva do višine 165 EUR na samo enem bančnem računu.

Med predmeti, ki so v lasti dolžnika, izvršba ne more veljati za predmete, ki jih dolžnik potrebuje za izpolnjevanje svojih materialnih potreb in potreb svoje družine ali za svoje delo ali podjetje, ter predmete, katerih prodaja bi bila v nasprotju s sprejetimi moralnimi načeli.

Iz izvršilnega postopka so izvzeti:

(a) običajna oblačila, spodnje perilo in obutev;

(b) osnovna gospodinjska oprema, zlasti postelje dolžnika in članov njegove družine, miza, stoli glede na število družinskih članov, hladilnik, štedilnik, kuhalna plošča, grelnik, gorivo, pralni stroj, odeje in posteljnina, standardni kuhinjski pripomočki, radio;

(c) domače živali, razen tistih, ki se uporabljajo za podjetje;

(d) predmeti, ki pripadajo dolžniku in jih ta uporablja za svoje delo ali podjetje, do zneska 331,94 EUR;

(e) medicinski pripomočki in drugi predmeti, ki jih dolžnik potrebuje zaradi bolezni ali invalidnosti;

(f) predmeti, za katere so bili s posebno zakonodajo določeni prejemki za materialne potrebe in prejemki iz nadomestil; finančni prispevki, določeni na podlagi posebne zakonodaje kot nadomestilo za težko invalidnost, in finančni ukrepi za varstvo otrok, določeni na podlagi posebne zakonodaje;

(g) motorno vozilo, ki ga dolžnik, ki je fizična oseba, potrebuje za zasebni prevoz ter za potrebe fizične osebe s težko invalidnostjo in potrebe svoje družine ali članov svojega gospodinjstva;

(h) zaročni in poročni prstani;

(i) gotovina do višine 165 EUR;

(j) učbeniki in igrače.

Iz izvršilnega postopka so izvzeti tudi predmeti, ki spadajo med obdelovalna zemljišča samostojnega podjetnika, če bi njihova izguba ogrozila obdelovanje kmetijskih zemljišč ali neprekinjeno delovanje obrata in živinorejo v skladu s posebno zakonodajo, in plemenske živali, tj. krave molznice, telice, rejni biki, rejne svinje, rejni merjasci, ovce in rejni ovni.

Iz izvršilnega postopka so izvzeta sredstva, ki jih varčevalec hrani v pokojninskem skladu, in sredstva, ki jih udeleženec hrani v dopolnilnem pokojninskem skladu, v višini zneska delodajalčevih prispevkov, vplačanih za tega udeleženca, in prihodkov iz njihovih naložb.

Uporablja se od 1. aprila 2017.

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Your-Europe

Zadnja posodobitev: 03/01/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.