Izvirna jezikovna različica te strani španščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Izvrševanje sodnih odločb

Španija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba v civilnih in gospodarskih zadevah na splošno pomeni, da če kršitelj prostovoljno ne izpolni izvršljive odločbe (kot je pravnomočna sodba), mora tožnik zaprositi za sodno izvršbo, s katero se zagotovi izpolnitev odločbe. Tožnik (upnik) lahko na primer za izterjavo dolga, katerega plačilo je bilo naloženo tožencu, vendar ga ta ne plača, predlaga sodno izvršbo in doseže izterjavo z rubežem sredstev na dolžnikovih tekočih računih ali z rubežem dolžnikovega nepremičnega premoženja, katerega izkupiček po prodaji na dražbi omogoča poplačilo zneska, dolgovanega upniku.

Izvršba temelji na pooblastilu iz španske ustave iz leta 1978, s katero je sodnikom in sodiščem dodeljena naloga izdajanja in izvrševanja sodb (člena 117 in 118 ustave). Stranke v postopku morajo torej upoštevati sodbe in druge sodne odločbe ter sodelovati pri izvršbi tega, kar je bilo odločeno. Naloga sodnika je zagotoviti, da so te zahteve ustrezno izpolnjene.

Izvršba sodne odločbe pomeni ravnanje v skladu s tem, kar je odredilo sodišče, tj. izvršitev celotne pravice, ki jo je dosegla stranka, ki je uspela v postopku. To lahko vključuje zahtevo tožnika (v nadaljnjem besedilu: stranka, ki predlaga izvršbo (ejecutante)) za povračilo določenega denarnega zneska, pravico zahtevati, naj se nekaj stori ali opusti, ali zahtevo, naj se priznana pravica izpolni z vpisom v ustrezni javni register, odvisno od odločbe.

Izvršba je lahko dokončna ali začasna. Če je začasna, se v nekaterih okoliščinah izvrši sodba, ki še ni pravnomočna, da se s tem prepreči škoda za upnika v vmesnem obdobju (tj. med postopkovnimi fazami pritožbe zoper odločbo in do izdaje pravnomočne sodbe), in sicer zaradi zamudnosti, ki je neločljivo povezana s postopkom (členi 524 do 537 zakonika o civilnem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil)).

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

V skladu s špansko zakonodajo so za izvršitev sodb pristojni sodniki in sodišča, v skladu z zakoni in predpisi o sodni pristojnosti (člen 117(3) španske ustave).

V skladu z ustavo je na podlagi zakonika o civilnem postopku (zakon št. 1/2000 z dne 7. januarja 2000, BOE št. 7, 8. januar 2000, kot je bil spremenjen), ki ureja izvršilni postopek v civilnih zadevah, sodnik pristojen za spremljanje pravilnega izvajanja izvršilnega postopka (členi 545, 551 in 552 ter ustrezne določbe). Sodnik na podlagi predloga stranke, ki predlaga izvršbo, začne postopek s splošnim sklepom o izvršbi, ki ga izda po proučitvi izvršilnega naslova. Sodnik odloča tudi v primerih, ko toženec (v nadaljnjem besedilu: dolžnik na podlagi sodbe (ejecutado)) ugovarja izvršbi in začne poseben postopek ugovora zoper izvršbo, ki je predstavljen v nadaljevanju.

Sodni uradniki (letrados de la administración de justicia, ki so se prej imenovali sodni tajniki (Secretarios judiciales)) so pristojni za opredelitev in sprejetje posebnih izvršilnih ukrepov (zahtevki za plačilo, rubež premoženja dolžnika na podlagi sodbe, rubež sredstev na tekočih računih, rubež plače itd.). Ko sodnik izda splošni sklep o izvršbi, sodni uradnik spremlja izvršilni postopek in sprejme ustrezne odločitve, zoper katere se lahko v nekaterih primerih pri sodniku vloži pritožba.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

Na splošno je treba pridobiti pravnomočno sodbo ali sodno odločbo ali kateri koli drug izvršilni naslov, ki dovoljuje izvršbo (obstajajo izjeme, v katerih odločba še ni pravnomočna, je pa izvršljiva, kot je začasno izvajanje izpodbijanih sodb, ki je dopustno v nekaterih okoliščinah).

V skladu z določbami člena 517 zakonika o civilnem postopku, ki se nanašajo na izvršilni postopek in izvršilne naslove, mora predlog za izvršbo temeljiti na izvršljivem pravnem naslovu. Izvršljivi so samo naslednji pravni naslovi:

  1. pravnomočna sodba;
  2. arbitražne odločbe in mediacijski dogovori. Mediacijski dogovori morajo biti registrirani v skladu z zakonom o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Ley de Mediación en Asuntos Civiles y Mercantiles);
  3. sodne odločbe, s katerimi se odobrijo ali potrdijo sodne poravnave in dogovori, doseženi v postopku, in ki so jim po potrebi priložene ustrezne izjave, da se dokaže njihova dejanska vsebina;
  4. javne listine, če so to prvi izvodi. Če so to drugi izvodi, morajo biti izdane na podlagi naloga sodišča in vključevati navedbo osebe, ki bo oškodovana, ali povzročitelja škode, ali pa morajo biti izdane s soglasjem vseh strank;
  5. instrumenti gospodarskih sporazumov, ki so jih podpisali stranke in gospodarski posrednik, ki je član poklicnega združenja in jih je pregledal, če jim je priloženo potrdilo, s katerim navedeni posrednik potrjuje, da se pogodba ujema z vpisi in njihovimi datumi v njegovih evidencah;
  6. zakonito izdani prinosniški ali imenski vrednostni papirji, ki predstavljajo zapadle obveznosti, in zapadli kuponi teh vrednostnih papirjev, če se kuponi ujemajo z vrednostnimi papirji in se vrednostni papirji ujemajo z vpisi v ustreznih knjigah.
    Protest zaradi ponaredka vrednostnega papirja v postopku primerjanja ne prepreči izdaje sklepa o izvršbi, če se papirji ujemajo, kar pa ne posega v poznejši ugovor zoper izvršbo, ki ga lahko vloži dolžnik, ki trdi, da je vrednostni papir ponarejen;
  7. veljavna potrdila, ki jih izdajo organi, odgovorni za registre, in s katerimi se potrjuje vpis vrednostnih papirjev v ustrezne knjige v skladu z zakonom o trgu lastniških vrednostnih papirjev (Ley del Mercado de Valores), če jim je priložena kopija javne listine, ki predstavlja vrednostne papirje ali, če je ustrezno, njihovo izdajo, kadar se taka listina zahteva na podlagi veljavne zakonodaje.
    Potrdila iz predhodnega odstavka ne potečejo, ko je izvršba enkrat predlagana in odrejena;
  8. sklep sodišča, s katerim je določen najvišji znesek, ki ga je mogoče zahtevati kot odškodnino, in ki se izda v okoliščinah, določenih z zakonom, v kazenskem postopku, ki se začne zaradi dogodkov, kritih z obveznim zavarovanjem lastnika motornega vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam;
  9. druge procesne odločbe in listine, ki so izvršljive na podlagi tega ali drugega zakona.

3.1 Postopek

Predlog za izvršbo je treba vložiti pri sodniku sodišča prve stopnje (Tribunal de Primera Instancia), ki je izdalo sodbo ali odločbo, ki jo je treba izvršiti. Če pa izvršilni naslov ni sodba, tj. če ne izhaja iz sodne odločbe ali odločbe sodnega uradnika, ki je dodeljen sodišču (kot v primeru izvršljivih javnih listin, sklenjenih pred notarjem), se uporabljajo posebna pravila za določitev pristojnosti sodišča, odvisno od različnih povezav z zadevo. Najpogostejše merilo za določitev pristojnosti je prebivališče dolžnika na podlagi sodbe. Stranki, ki predlaga izvršbo, in dolžniku na podlagi sodbe mora svetovati in ga zastopati odvetnik, razen v primeru izvršbe odločb, izdanih v postopku, v katerem posredovanje navedenega pravnega strokovnjaka ni obvezno.

V preostalem je postopek določen v členu 548 in naslednjih zakonika o civilnem postopku. Opozoriti je treba, da se sklep o izvršbi izda samo na zahtevo ene od strank, ki jo ta vloži v obliki predloga, kot je obravnavano v nadaljevanju. Ko je pri sodišču vložen predlog za izvršbo ter če so izpolnjena postopkovna pravila in zahteve, sodišče pripravi splošni sklep o izvršbi. Ko sodnik izda sklep, sodni uradnik izda odredbo, ki vsebuje ustrezne posebne izvršilne ukrepe ter ukrepe izsleditve in preiskovanja v zvezi s premoženjem dolžnika na podlagi sodbe, ki se zdijo primerni za izvršbo.

Obvestilo o zgoraj navedenem sklepu in odredbi se skupaj s kopijo predloga za izvršbo vroči dolžniku na podlagi sodbe, pri tem pa se lahko sprejmejo nekateri ukrepi za zaščito upnika pred morebitno škodo.

Dolžnik na podlagi sodbe lahko ugovarja izvršbi iz posebnih razlogov, in sicer vsebinskih (npr. plačilo dolga) ali postopkovnih (npr. napaka v predloženem pravnem naslovu), v skladu s členom 556 in naslednjimi zakonika o civilnem postopku. V takem primeru se začne kontradiktorni postopek, v katerem se lahko proučijo dokazi in ki se konča z izdajo sklepa, s katerim se sklep o izvršbi potrdi ali pa se v celoti ali delno razveljavi. Zoper ta sklep se lahko vloži pritožba pri ustreznem deželnem sodišču (Audiencia Provincial).

3.2 Glavni pogoji

Kot je bilo navedeno, izvršbo predlaga zadevna stranka z vložitvijo zahteve, ki vsebuje predlog za izvršbo. Predlog za izvršbo mora vsebovati pravni naslov, na katerem temelji izvršba, navedbo izvršbe, ki se predlaga sodišču, premoženje dolžnika na podlagi sodbe, ki ga je mogoče zarubiti, ukrepe izsleditve in preiskovanja za opredelitev dolžnikovega premoženja ter osebo ali osebe, zoper katere je treba opraviti izvršbo, pri čemer je treba navesti njihovo identiteto in okoliščine. Če je izvršilni naslov odločba sodnega uradnika ali sodba ali odločba sodišča, pristojnega za izvršbo, se lahko predlog za izvršbo omeji na predlog za izdajo sklepa o izvršbi, v katerem se opredeli sodba ali odločba, ki jo je treba izvršiti (člen 549 zakonika o civilnem postopku). V drugih primerih pa je treba predlogu za izvršbo priložiti listine, na katerih temelji izvršba (člen 550 zakonika o civilnem postopku). Če predlog za izvršbo izpolnjuje zgoraj navedene zahteve in če predloženi pravni naslov omogoča odreditev izvršbe, izvršbo odredi sodnik ali sodni uradnik z odredbo, ki v primeru denarne izvršbe določi znesek glavnice za izvršbo ter začasno določen znesek za obresti in stroške, pri čemer se s tem ne posega v poznejšo opredelitev in prilagoditev takega zneska; poleg tega je treba vedno opredeliti zadevne osebe in izvršilne ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Nekaterih vrst premoženja, navedenih v nadaljevanju, ni mogoče zarubiti, vendar je treba vedno poudariti, da morajo biti izvršilni ukrepi sorazmerni z zneskom, za katerega je izvršba odobrena. Če se torej zdijo pretirani, lahko sodišče odredi zmanjšanje. Če pa so nezadostni, lahko stranka, ki predlaga izvršbo, zaprosi za njihovo dopolnitev z razširitvijo ali povečanjem sprejetih ukrepov. Če stranka, ki predlaga izvršbo, ne ve, kakšno premoženje ima v lasti dolžnik na podlagi sodbe, lahko zaprosi sodišče, naj opravi poizvedbe. Te izvede sodni uradnik, in sicer neposredno s sodišča ali s predložitvijo zahteve pristojnim organom. Obstajajo številne lestvice ali omejitve v zvezi z rubeži plač, ki so navedene v nadaljevanju. Izvršba, ki izhaja iz sklepa o plačilu preživnine (določene bodisi v postopku glede preživnine med sorodniki bodisi v družinskem postopku v zvezi s plačili preživnine za otroke), je izjema, ker se v takih primerih zakonske lestvice ne uporabljajo, ampak znesek, ki ga je mogoče zarubiti, določi sodišče.

V zvezi s premoženjem, ki ga ni mogoče zarubiti, je v členu 605 in naslednjih zakonika o civilnem postopku navedeno naslednje (sklicevanja na sodnega tajnika je treba razumeti kot sklicevanja na sodnega uradnika):

Člen 605: Premoženje, ki ga ni mogoče zarubiti

Naslednje premoženje se v nobenih okoliščinah ne sme zarubiti:

1) premoženje, ki je bilo razglašeno za neodtujljivo;

2) stranske pravice, ki jih ni mogoče odtujiti ločeno od glavne pravice;

3) premoženje, ki samo po sebi nima vrednosti;

4) premoženje, ki je z zakonsko določbo izrecno opredeljeno kot premoženje, ki ga ni mogoče zarubiti.

Člen 606: Premoženje, ki je last dolžnika na podlagi sodbe in ga ni mogoče zarubiti

Prav tako se ne sme zarubiti naslednje premoženje:

1) pohištvo in gospodinjski predmeti ter oblačila, ki jih ni mogoče šteti za nepotrebne in so last stranke, zoper katero se predlaga izvršba, ali članov njene družine. Na splošno so to predmeti, kot so živila, gorivo in drugi predmeti, ki so po mnenju sodišča bistvenega pomena za dostojno življenje dolžnika na podlagi sodbe in njegovih vzdrževanih oseb;

2) knjige in predmeti, ki jih dolžnik na podlagi sodbe potrebuje za opravljanje svojega poklica, umetniškega ustvarjanja ali obrti, če njihova vrednost ni sorazmerna z zneskom zahtevanega dolga;

3) sakralni predmeti in predmeti, ki se uporabljajo pri verskih praksah zakonito registriranih religij;

4) zneski, ki so z zakonom izrecno opredeljeni kot zneski, ki jih ni mogoče zarubiti;

5) premoženje in zneski, za katere je z mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificirala Španija, opredeljeno, da jih ni mogoče zarubiti.

Člen 607: Rubež plač in pokojnin

1. Plače, pokojnine, nadomestila ali enakovredna plačila, ki ne presegajo zneska minimalne plače, so izvzeti iz rubeža.

Sprememba na podlagi kraljevega zakonskega odloka št. 8/2011 z dne 1. julija 2011 o ukrepih v podporo hipotekarnim upnikom, ki velja od 7. julija 2011;

Člen 1: Prepoved rubeža minimalnega družinskega dohodka

„Če v skladu z določbami člena 129 zakona o hipotekah (Ley Hipotecaria) izkupiček od prodaje običajnega bivališča pod hipoteko na podlagi izvršbe v zvezi z navedenim dolgom ne zadostuje za kritje zavarovanega posojila, se znesek, ki je na podlagi člena 607(1) zakonika o civilnem postopku izvzet iz rubeža, poviša za 50 % ter za dodatnih 30 % minimalne plače na člana družinske enote, ki ne prejema rednega dohodka, plače ali pokojnine, ki bi presegala minimalno plačo. V ta namen družinska enota pomeni zakonca ali zunajzakonskega partnerja ter prednike in potomce v prvem kolenu, ki živijo z dolžnikom na podlagi sodbe.

Plače, nadomestila ali pokojnine, ki presegajo minimalno plačo, ter, če je ustrezno, zneski na podlagi uporabe določbe iz zgornjega odstavka, ki so namenjeni zaščiti družinske enote, se zarubi v skladu z lestvico iz člena 607(2) zgoraj navedenega zakona.“

2. Plače, nadomestila ali pokojnine, ki presegajo minimalno plačo, se lahko zarubijo v skladu s spodnjo lestvico:

1) 30 % za prvi dodatni znesek do zneska, ki je enak dvakratniku minimalne plače;

2) 50 % za dodatni znesek do zneska, ki je enak trikratniku minimalne plače;

3) 60 % za dodatni znesek do zneska, ki je enak štirikratniku minimalne plače;

4) 75 % za dodatni znesek do zneska, ki je enak petkratniku minimalne plače;

5) 90 % za vsak znesek, ki presega zgornji znesek.

3. Če stranka, zoper katero se predlaga izvršba, prejema več kot eno plačo, se vse plače seštejejo, znesek, ki se ne sme zarubiti, pa se odšteje samo enkrat. Prav tako se seštejejo tudi plače, pokojnine, nadomestila ali enakovredna plačila zakoncev, razen če imata zakonca ločeno premoženje, za kar je treba sodnemu tajniku predložiti dokaze.

4. Če ima stranka, zoper katero se predlaga izvršba, vzdrževane osebe, lahko sodni tajnik deleže, določene v točkah 1, 2, 3 in 4 tega člena, zmanjša za 10 % do 15 %.

5. Če je plača, pokojnina ali nadomestilo obremenjeno s trajnimi ali začasnimi odtegljaji javne narave na podlagi davčne zakonodaje ali zakonodaje o socialni varnosti, se kot podlaga za določitev zneska, ki se zarubi, uporabi neto znesek, ki ga dolžnik na podlagi sodbe prejme po teh odtegljajih.

6. Zgornji odstavki tega člena se uporabljajo tudi za dohodke iz poklicnih in poslovnih dejavnosti samozaposlenih oseb.

7. Zneski, ki se zarubijo v skladu s to določbo, se lahko prenesejo neposredno na račun, ki ga je predhodno navedla stranka, ki je predlagala izvršbo, če to odobri sodni tajnik, odgovoren za izvršbo.

V takem primeru morata oseba ali organ, ki izvede rubež in nadaljnji prenos, ter stranka, ki je predlagala izvršbo, sodnega tajnika vsake tri mesece obvestiti o poslanih oziroma prejetih zneskih, razen o morebitnih zahtevkih, ki bi jih vložila stranka, zoper katero se predlaga izvršba, bodisi ker taka stranka meni, da je bil dolg v celoti poplačan in je s tem sklep o izvršbi ničen in neveljaven, bodisi ker se odbitki in prenosi niso izvedli v skladu z navodili sodnega tajnika.

Zoper sklep, ki ga je izdal sodni tajnik in ki dovoljuje neposredni prenos, se lahko pri sodišču vloži neposredna pritožba.

Premoženje, ki ga ni mogoče zarubiti Naslednje premoženje se v nobenih okoliščinah ne sme zarubiti:

1) premoženje, ki je bilo razglašeno za neodtujljivo;

2) stranske pravice, ki jih ni mogoče odtujiti ločeno od glavne pravice;

3) premoženje, ki samo po sebi nima vrednosti;

4) premoženje, ki je z zakonsko določbo izrecno opredeljeno kot premoženje, ki ga ni mogoče zarubiti.

Premoženje, ki je last dolžnika na podlagi sodbe in ga ni mogoče zarubiti Prav tako se ne sme zarubiti naslednje premoženje:

1) pohištvo in gospodinjski predmeti ter oblačila, ki jih ni mogoče šteti za nepotrebne in so last stranke, zoper katero se predlaga izvršba, ali članov njene družine. Na splošno so to predmeti, kot so živila, gorivo in drugi predmeti, ki so po mnenju sodišča bistvenega pomena za dostojno življenje dolžnika na podlagi sodbe in njegovih vzdrževanih oseb;

2) knjige in predmeti, ki jih dolžnik na podlagi sodbe potrebuje za opravljanje svojega poklica, umetniškega ustvarjanja ali obrti, če njihova vrednost ni sorazmerna z zneskom zahtevanega dolga;

3) sakralni predmeti in predmeti, ki se uporabljajo pri verskih praksah zakonito registriranih religij;

4) zneski, ki so z zakonom izrecno opredeljeni kot zneski, ki jih ni mogoče zarubiti;

5) premoženje in zneski, za katere je z mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificirala Španija, opredeljeno, da jih ni mogoče zarubiti.

V zvezi z rubežem plač in pokojnin so v zakoniku o civilnem postopku določene naslednje izjeme:

  1. 1. plače, pokojnine, nadomestila ali enakovredna plačila, ki ne presegajo zneska minimalne plače (kot ga vsako leto določi vlada), so izvzeti iz rubeža;

  2. 2. plače, nadomestila ali pokojnine, ki presegajo minimalno plačo, se lahko zarubijo v skladu s spodnjo lestvico:

1) 30 % za prvi dodatni znesek do zneska, ki je enak dvakratniku minimalne plače;

2) 50 % za dodatni znesek do zneska, ki je enak trikratniku minimalne plače;

3) 60 % za dodatni znesek do zneska, ki je enak štirikratniku minimalne plače;

4) 75 % za dodatni znesek do zneska, ki je enak petkratniku minimalne plače;

5) 90 % za vsak znesek, ki presega zgornji znesek.

  1. 3. Če stranka, zoper katero se predlaga izvršba, prejema več kot eno plačo, se vse plače seštejejo, znesek, ki se ne sme zarubiti, pa se odšteje samo enkrat. Prav tako se seštejejo tudi plače, pokojnine, nadomestila ali enakovredna plačila zakoncev, razen če imata zakonca ločeno premoženje, za kar je treba sodnemu tajniku predložiti dokaze.
  2. 4. Če ima stranka, zoper katero se predlaga izvršba, vzdrževane osebe, lahko sodni tajnik deleže, določene v točkah 1, 2, 3 in 4 tega člena (člen 607(2) zakonika o civilnem postopku), zmanjša za 10 % do 15 %.
  3. 5. Če je plača, pokojnina ali nadomestilo obremenjeno s trajnimi ali začasnimi odtegljaji javne narave na podlagi davčne zakonodaje ali zakonodaje o socialni varnosti, se kot podlaga za določitev zneska, ki se zarubi, uporabi neto znesek, ki ga dolžnik na podlagi sodbe prejme po teh odtegljajih.
  4. 6. Zgornji odstavki tega člena se uporabljajo tudi za dohodke iz poklicnih in poslovnih dejavnosti samozaposlenih oseb.
  5. 7. Zneski, ki se zarubijo v skladu s to določbo, se lahko prenesejo neposredno na račun, ki ga je predhodno navedla stranka, ki je predlagala izvršbo, če to odobri sodni tajnik, odgovoren za izvršbo.

V takem primeru morata oseba ali organ, ki izvede rubež in nadaljnji prenos, ter stranka, ki je predlagala izvršbo, sodnega tajnika vsake tri mesece obvestiti o poslanih oziroma prejetih zneskih, razen o morebitnih zahtevkih, ki bi jih vložila stranka, zoper katero se predlaga izvršba, bodisi ker taka stranka meni, da je bil dolg v celoti poplačan in je s tem sklep o izvršbi ničen in neveljaven, bodisi ker se odbitki in prenosi niso izvedli v skladu z navodili sodnega tajnika.

Zoper sklep, ki ga je izdal sodni tajnik in ki dovoljuje neposredni prenos, se lahko pri sodišču vloži neposredna pritožba.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

V primeru nepremičnin ali drugega premoženja, ki ga je mogoče vpisati v register, lahko sodišče na zahtevo stranke, ki predlaga izvršbo, odredi preventivni zaznamek rubeža v ustreznem javnem registru (običajno v registru premoženja, ki je register nepremičnin), da se zagotovi poznejša izvršba.

V drugih primerih se lahko odobrijo naslednji ukrepi:

–          gotovina: zaplemba;

–          tekoči računi: banki se izda odredba o zadržanju;

–          plače: plačniku se izda odredba o zadržanju;

–          obresti, prihodki in dohodki: zadržanje s strani plačnika, upravljanje pod nadzorom sodišča ali plačilo sodišču;

–          vrednostni papirji in finančni instrumenti: zadržanje obresti pri viru, obvestilo regulatorju borze ali sekundarnega trga (če vrednostni papirji kotirajo na borzi) ter obvestilo družbi izdajateljici;

–          druge premičnine: zaplemba.

Poleg tega morajo za zagotovitev izvršbe vse osebe ter javni in zasebni organi sodelovati pri izvršilnih ukrepih (pod grožnjo globe ali celo kazni zaradi nespoštovanja sodišča, če ne ravnajo v skladu z navedeno zahtevo). To pomeni, da morajo predložiti informacije, ki se od njih zahtevajo, ali sprejeti zadevne jamstvene ukrepe ter sodišču izročiti vse dokumente in podatke, ki jih imajo v posesti, pri čemer veljajo samo tiste omejitve, ki izhajajo iz upoštevanja temeljnih pravic ali ki so v nekaterih primerih izrecno določene z zakonom.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Trajanje izvršilnih ukrepov ni določeno. Veljavni so, dokler izvršba ni dokončana. V zvezi s temi ukrepi mora stranka, ki predlaga izvršbo, v vsakem primeru predlagati ustrezno izvršbo. Na primer, pri rubežu premičnine ali nepremičnine se zahteva dražba. Plačilo stranki, ki predlagala izvršbo, se izvede z denarjem, pridobljenim z dražbo. V drugih primerih, kadar na primer sklep vključuje izročitev premoženja stranki, ki predlagala izvršbo (kot je prisilna izselitev zaradi neplačevanja najemnine), izvršilni ukrepi vključujejo vrnitev premoženja v posest stranki, ki predlaga izvršbo, po prisilni izselitvi najemnika, ki krši pogodbo.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Pritožba zoper sklep, s katerim se odobri izvršba, ni mogoča. Vendar lahko dolžnik na podlagi sodbe ugovarja izvršbi, ko je uradno obveščen o njej. V takem primeru se izvede zgoraj navedeni postopek ugovora. Ugovor lahko temelji na vsebinskih razlogih ali postopkovnih napakah. Razlogi za ugovor se razlikujejo glede na pravni naslov, ki ga je treba izvršiti (kot je določeno v členu 556 in naslednjih zakonika o civilnem postopku, odvisno od tega, ali gre za postopkovno odločitev sodnika ali sodnega uradnika, arbitražno odločbo ali mediacijski dogovor, sklep o najvišji kazni, izdan v kazenskem postopku v zvezi s prometno nesrečo, pravne naslove iz točk 4, 5, 6 in 7 člena 517 zakonika o civilnem postopku ali druge izvršljive listine iz točke 9 člena 517(2). Ugovor zaradi previsokega zahtevka in ugovor zaradi postopkovnih napak sta urejena v členu 558 oziroma členu 559 zakonika o civilnem postopku). Poudariti je treba, da je sodišče morda nekatere od teh razlogov predhodno že uveljavljalo na svojo pobudo (če sodišče meni, da je katera koli določba v izvršilnem naslovu, ki je lahko overjena javna listina, instrument ali potrdilo, morda nepoštena, mora ukrepati po uradni dolžnosti, tako da o zadevi zasliši stranke in o tem izda odločbo). Stranke se lahko pritožijo zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje odloči o razlogih za ugovor. Pritožbo obravnava ustrezno deželno sodišče (Audiencia provincial).

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Izvršilni ukrep lahko poteče. Izvršilni ukrep, ki temelji na sodbi ali sodni odločbi, odločbi sodnega uradnika, s katero se potrdi pravna poravnava ali dogovor, dosežen med postopkom, ali arbitražni odločbi ali mediacijskem dogovoru, poteče, če ustrezni predlog za izvršbo ni vložen v petih letih od pravnomočnosti sodbe ali odločbe (člen 518 zakonika o civilnem postopku).

Pred začetkom izvrševanja postopkovnih odločitev (sodnika ali sodnega uradnika) ali arbitražnih odločb ali mediacijskih dogovorov velja tudi čakalno obdobje, katerega namen je dolžniku na podlagi sodbe dati čas, da prostovoljno izpolni sklep, tako da osebi, ki je v postopku uspela, ni treba predlagati izvršbe. Izvršba postopkovnih odločitev ali arbitražnih odločb ali mediacijskih dogovorov se torej ne odredi prej kot 20 dni po datumu, ko obsodba postane pravnomočna ali ko je bil dolžnik na podlagi sodbe uradno obveščen o odločitvi, da se odobri ali podpiše dogovor (člen 548 zakonika o civilnem postopku). To čakalno obdobje je namenjeno spodbujanju dolžnika na podlagi sodbe, da prostovoljno izpolni odločbo.

Kot je pojasnjeno zgoraj v točki 4.1, zakonik o civilnem postopku za zaščito dolžnika določa, da določenega premoženja ni mogoče zarubiti, določene pa so tudi sorazmerne količinske omejitve za rubež plač, nadomestil ali pokojnin.

Pri dražbah premoženja so za prodajo premoženja najboljšemu ponudniku določeni minimalni zneski, ki so sorazmerni z ocenjeno vrednostjo premoženja ali zneska dolga. Te omejitve za zaščito dolžnika so višje, če je na dražbo dano dolžnikovo običajno prebivališče (člena 670 in 671 zakonika o civilnem postopku).

Zakonik o civilnem postopku na splošno določa tudi, da se izvršba v zvezi z obrestmi na dolgovano glavnico in postopkovnimi stroški praviloma ne sme izvesti za znesek, ki presega 30 % glavnice (člen 575 zakonika o civilnem postopku).

Kadar izvršba poteka zoper običajno prebivališče, stroški, ki se lahko zahtevajo od dolžnika na podlagi sodbe, ne smejo presegati 5 % zneska, ki se zahteva v predlogu za izvršbo (člen 575 zakonika o civilnem postopku).

Pri uresničitvi hipoteke in dolžnikih, ki so v še posebno ranljivem socialnem in finančnem položaju, se prisilna izselitev iz običajnega prebivališča odloži.

V skladu s členi 55 do 57 zakona o insolventnosti (Ley Concursal) posameznega sklepa o izvršbi ni mogoče izvesti zoper gospodarske družbe, ki so razglasile stečaj, saj je v zvezi z izvršbo zoper insolventno stranko izključno pristojen sodnik, ki odloča v stečajnem postopku. Namen tega je preprečiti, da bi bili nekateri upniki obravnavani ugodneje od drugih.

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Your-Europe

Zadnja posodobitev: 12/10/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.