National information concerning Regulation 2016/1103
In June 2016, the European Union adopted a Regulation concerning the property regimes of international marriages aimed at helping couples manage their property on a daily basis and to divide it in case of divorce or of the death of one member. The Regulation was adopted under the procedure of enhanced cooperation by 18 EU countries: Sweden, Belgium, Greece, Croatia, Slovenia, Spain, France, Portugal, Italy, Malta, Luxembourg, Germany, the Czech Republic, the Netherlands, Austria, Bulgaria, Finland and Cyprus. Other EU countries can join the Regulation any time (in such case the country will also have to join the Regulation concerning the property consequences of registered partnerships).
The Regulation provides international marriages with legal certainty and reduces the costs of legal proceedings as couples will know which EU country’s courts should deal with matters concerning their property and which national law should apply to resolve such matters. The Regulation also facilitates the recognition and enforcement of decisions on property matters given in another EU country. As a couple's property must be divided in case of divorce or death, the Regulation facilitates the application of EU rules on cross-border divorces and successions. The Regulation is applicable from 29 January 2019.
This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.
Za obravnavanje zahtev za razglasitev izvršljivosti: prvostopenjsko sodišče, konkretneje družinsko sodišče (tribunal de la famille).
Za obravnavanje pravnih sredstev zoper odločbe o takšnih zahtevah:
Zoper odločbo pritožbenega sodišča se lahko vloži le pritožba na kasacijsko sodišče (Cour de Cassation).
Ni drugih organov, ki bi ustrezali merilom iz člena 3(2).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zahteva za razglasitev izvršljivosti sodbe ali drugega akta, ki sta bila izdana v drugi državi članici EU, se vloži pri okrožnem sodišču (člen 623(1) zakonika o pravdnem postopku).
Zoper odločitev se je mogoče pritožiti pri pritožbenem sodišču v Sofiji. Nadaljnje pritožbe zoper odločitve pritožbenega sodišča v Sofiji je treba vložiti pri vrhovnem kasacijskem sodišču (člen 623(6) zakonika o pravdnem postopku).
Ni relevantno.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V Češki republiki so za to pristojna okrajna sodišča [okresní soudy].
Uporabijo se lahko samo izredna pravna sredstva, in sicer:
ničnostna tožba [zmatečnost];
predlog za obnovo postopka [žaloba na obnovu řízení];
zahtevek za revizijo [dovolání].
Vsa našteta izredna pravna sredstva se vložijo pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji.
To so notarji kot pooblaščenci sodišča (člen 162 (2) v povezavi s členom 100(1) in členom 103(1) zakona št. 292/2013 o posebnih sodnih postopkih).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zahteve za razglasitev izvršljivosti v skladu s členom 44(1) obeh uredb je treba vložiti pri pristojnem okrajnem sodišču – družinskem sodišču. Izključno krajevno pristojno sodišče je okrajno sodišče na sedežu višjega deželnega sodišča, v okrožju katerega ima dolžnik stalno prebivališče ali na območju katerega je treba izvršiti sodbo.
Zoper odločbe o razglasitvi izvršljivosti, ki jih sprejmejo okrajna sodišča, je mogoče vložiti pravno sredstvo pri višjem deželnem sodišču v skladu s členom 49(2) Uredbe.
Zoper odločitve o pritožbi se je mogoče pritožiti pri zveznem sodišču v skladu s členom 50 uredbe.
Ni relevantno.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Za razglasitev izvršljivosti odločitve v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema in premoženjskopravnimi posledicami registriranih partnerskih skupnosti na zahtevo katere koli od zainteresiranih strank je na podlagi člena 44(1) zadevnih uredb pristojno sodišče prve stopnje s sodnikom posameznikom (Monomeles Protodikeio) v nepravdnem postopku (člen 740 in naslednji zakonika o civilnem postopku).
Za pritožbe v kontradiktornih postopkih zoper odločitve o zahtevah za razglasitev izvršljivosti v skladu s členom 49(2) zadevnih uredb je pristojno prizivno sodišče (Efeteio). V skladu s sodno prakso kasacijskega sodišča to poteka v obliki prijave/pritožbe, o kateri na prvi in zadnji stopnji odloča prizivno sodišče z odstopanjem od pravila iz člena 12(2) zakonika o civilnem postopku.
Odločitev prizivnega sodišča na podlagi člena 50 zadevnih uredb, kakor je opisana pod točko (b), se lahko izpodbija s kasacijsko pritožbo.
Ni relevantno.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Za obravnavanje zahtev za razglasitev izvršljivosti je Sodišče prve stopnje (Juzgado de Primera Instancia) v kraju stalnega prebivališča stranke, zoper katero se zahteva priznanje ali izvršitev, ali v kraju izvršitve.
Pritožba zoper odločbo. Za obravnavanje pritožb je pristojno Sodišče province (Audiencia Provincial).
Postopki za izpodbijanje sodnih odločb, ki jih v pritožbenem postopku izda Sodišče province, so lahko v obliki izrednega pravnega sredstva zaradi kršitve postopka (recurso extraordinario por infracción procesal) ali kasacijske pritožbe (recurso de casación).
Kar zadeva področje uporabe te uredbe, v Španiji ni organov, ki bi imeli značilnosti ali pristojnosti iz člena 3(2).
V smislu uporabe [1] Uredbe (EU) št. 650/2012 obstajajo po navedbah Španije v skladu s členom 79 le notarji – glej spodaj.
[1] Člen 79 Uredbe (EU) št. 650/2012.
Notarji za izjave o zakonitih dedičih ter predložitve sodišču, preverjanja, odprtje in notarsko overitev zapečatenih, holografskih in ustnih oporok ter pripravo popisa zapuščine.
Členi 55, 56, 57 do 65 in 67 do 68 Zakona o notariatu (Ley del Notariado), kot so zapisani v enajsti končni določbi Zakona št. 15/2015 z dne 2. julija 2015 o nepravdnem postopku (Ley de la Jurisdicción Voluntaria).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zahteve iz člena 44 se predložijo direktorju tajništva (directeur de greffe) splošnega sodišča (tribunal judiciaire ) (člena 509-1 in 509-2 zakonika o civilnem postopku), če se zahteva nanaša na sodno odločbo ali poravnavo, ali predsedniku notarske zbornice (chambre des notaires) oziroma v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti njegovemu namestniku (člen 509-3 zakonika o civilnem postopku), če se zahteva nanaša na javno listino.
Pravna sredstva iz člena 49(2) se vložijo pri predsedniku splošnega sodišča (člen 509-9 zakonika o civilnem postopku).
Če se zahteva nanaša na sodno odločbo ali poravnavo:
*Zahteve za razglasitev izvršljivosti odločbe, ki jo je izdalo francosko sodišče, za priznanje in izvršitev v tujini, se vložijo pri direktorju tajništva tistega sodišča, ki je izdalo odločbo ali potrdilo sporazum (člen 509-1 zakonika o civilnem postopku).
*Zahteve za priznanje ali izvršljivost tujih nalogov za izvršbo na francoskem ozemlju se vložijo pri direktorju tajništva splošnega sodišča (člen 509-2 zakonika o civilnem postopku).
Če se zahteva nanaša na javno listino:
*Zahteve za potrditev francoskih notarskih javnih listin za priznanje in izvršitev v tujini se vložijo pri notarju ali pravni osebi, ki ima notarsko pisarno, ki hrani izvirnik prejete listine (člen 509-3 Zakonika o civilnem postopku).
*Zahteve za razglasitev izvršljivosti tujih notarskih javnih listin na francoskem ozemlju se vložijo pri predsedniku notarske zbornice ali, če je odsoten ali zadržan, pri njegovem namestniku (člen 509-3 zakonika o civilnem postopku).
Pravna sredstva iz člena 49(2):
Pravna sredstva zoper razglasitev izvršljivosti tujih naslovov in aktov na francoskem ozemlju se vložijo pri predsedniku splošnega sodišča (člen 509-9 Zakonika o civilnem postopku).
Za izpodbijanje dokončne odločbe, ki jo izda predsednik splošnega sodišča, je treba vložiti kasacijsko pritožbo.
Razlogi za vložitev kasacijske pritožbe so po svoji naravi različni (kršitev prava, prekoračitev pooblastil, nepristojnost sodišča, neobstoj pravne podlage, pomanjkljiva obrazložitev, nasprotujoče si sodbe ipd.), vendar sodnik ne glede na razlog odloča le o ustrezni uporabi prava. Kasacijsko sodišče torej preveri, da z odločbo ni prišlo do kršitve zakonodaje ali kršitve pravnih pravil, vendar ne ugotavlja dejstev.
La Cour de cassation (kasacijsko sodišče)
5 quai de l’horloge
75055 Paris
Ni relevantno.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zahteve za razglasitev izvršljivosti v skladu s členom 44(1) in pravna sredstva zoper odločitve o takšnih zahtevah v skladu s členom 49(2) se vložijo pri občinskih sodiščih.
Pristojna sodišča so:
vsa občinska sodišča na podlagi zakona o območjih in sedežih sodišč (Narodne novine, št. 128/14).
Na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje v Republiki Hrvaški ne obstaja mehanizem, s katerim bi se lahko za namene člena 50 še naprej izpodbijale odločitve v zvezi s pravnim sredstvom, oziroma ne obstajajo sodišča, pri katerih bi se lahko vložila nadaljnja pravna sredstva.
V Republiki Hrvaški so na podlagi zakona o sodiščih (NN 28/13, 33/15, 82/15, 82/16, 67/18, 126/19, 130/20) za obravnavanje nepravdnih zadev in izvršb pristojna občinska sodišča. Po veljavni nacionalni zakonodaji Republike Hrvaške tako ni drugih pristojnih organov ali pravnih strokovnjakov v skladu s členom 3(2) Uredbe, ki bi bili pristojni za obravnavanje premoženjskih razmerij med zakoncema ter ki izvajajo sodne funkcije ali delujejo na podlagi pooblastil, ki jih nanje prenese sodni organ, ali pod nadzorom sodnega organa.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Za obravnavo zahtev za razglasitev izvršljivosti je v skladu s členom 44(1) pristojno pritožbeno sodišče.
Za obravnavo pritožb zoper odločitve o zahtevah za razglasitev izvršljivosti je v skladu s členom 49(2) pristojno vrhovno kasacijsko sodišče.
Zoper odločitev o pritožbi se je mogoče pritožiti:
1) s predlogom za obnovo postopka v skladu s členom 391a in 391b zakonika o pravdnem postopku;
2) z ugovorom tretjega v skladu s členom 391b zakonika o pravdnem postopku.
Zoper odločitev se lahko vloži zahteva za popravek, če na sodbo vplivajo vsebinske napake ali računske pomote.
Za namene člena 3(2) so pravni organi tudi:
odvetniki, ki opravljajo svoje naloge v okviru pogajanj z asistenco [negoziazione assistita] v skladu s členom 6 Zakonskega odloka št. 132 iz leta 2014,
in matičarji, ki opravljajo svoje naloge v okviru postopka poenostavitve v skladu s členom 12 Zakonskega odloka št. 132 iz leta 2014.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Sodišča, ki so pristojna za obravnavanje zahtev za razglasitev izvršljivosti, so družinska sodišča. Pravna sredstva zoper odločbe o takšnih zahtevah obravnava drugostopenjsko sodišče za družinske zadeve (Defterobáthmio Oikogeneiakó Dikastírio).
Razsodbo o pravnem sredstvu je mogoče izpodbijati s pritožbenim postopkom iz člena 25 zakona št. 14/60 o sodiščih in z izrednim pravnim sredstvom v skladu s členom 155 ustave.
Ni relevantno.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Sodišča ali organi, ki so pristojni za obravnavanje zahtev za razglasitev izvršljivosti v skladu s členom 44(1):
predsednik okrajnega sodišča (tribunal d'arrondissement)
Kontaktni podatki:
Tribunal d'arrondissement de Luxembourg (okrajno sodišče v Luxembourgu)
Cité judiciaire
L-2080 Luxembourg
Telefon: +352 4759811
Tribunal d'arrondissement de Diekirch (okrajno sodišče v Diekirchu)
Palais de Justice
Place Guillaume
L-9237 Diekirch
Telefon: +352 8032141
Sodišča ali organi, ki so pristojni za obravnavanje pravnih sredstev zoper odločbe o takšnih zahtevah v skladu s členom 49(2):
Cour d’appel siégeant en matière d’appel civil (pritožbeno sodišče za civilne zadeve)
Kontaktni podatki:
Cour d’appel
Cité judiciaire
L-2080 Luxembourg
Telefon: +352 4759811
Postopki izpodbijanja razsodbe o pravnem sredstvu iz člena 50:
Cour de cassation (kasacijsko sodišče)
Kontaktni podatki:
Cour de cassation
Cité judiciaire
L-2080 Luxembourg
Telefon: ( +352) 475981-2369 / 2373
/
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Za obravnavanje zahtev za razglasitev izvršljivosti v skladu s členom 44(1): sodnik posameznik, ki odloča o predlogih za izdajo začasne odredbe (voorzieningenrechter) pri okrožnem sodišču.
Za obravnavanje pravnih sredstev zoper odločbe o takšnih zahtevah v skladu s členom 49(2): okrožno sodišče, katerega sodnik posameznik, ki odloča o predlogih za izdajo začasne odredbe, je odločil o predlogu za priznanje ali o razglasitvi izvršljivosti.
Kasacijska pritožba pri vrhovnem sodišču (Hoge Raad).
Na Nizozemskem ni tovrstnih organov.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Za obravnavanje zahtev za razglasitev izvršljivosti v skladu s členom 44(1) Uredbe je pristojno izvršilno sodišče (Exekutionsgericht) ali okrožno sodišče (Bezirksgericht), na območju katerega ima toženec stalno prebivališče ali sedež.
Za obravnavanje pravnih sredstev zoper odločbe o zahtevah za razglasitev izvršljivosti je pristojno deželno sodišče (Landesgericht), vendar je treba pravno sredstvo vložiti pri sodišču prve stopnje, ki je izdalo odločbo.
Pravno sredstvo glede pravnih vprašanj (Revisionsrekurs) obravnava vrhovno sodišče (Oberster Gerichtshof), vloži pa se pri sodišču prve stopnje.
V Avstriji ni drugih organov ali pravnih strokovnjakov v smislu člena 3(2) s pristojnostmi na področju premoženjskih razmerij med zakoncema.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Za obravnavanje zahtev za razglasitev izvršljivosti v skladu s členom 44(1) so pristojna naslednja sodišča ali organi:
– sodišče za družinske zadeve in mladoletnike (juízo de família e menores), kadar to ne obstaja, pa
– krajevno sodišče za civilne zadeve (juízo local cível), če obstaja, ali
– sodišče s splošno pristojnostjo (juízo de competência genérica) pod okriljem pristojnega okrajnega sodišča (tribunal de comarca).
Za obravnavanje pravnih sredstev zoper odločbe o takšnih zahtevah v skladu s členom 49(2) so pristojna pritožbena sodišča (tribunais da relação).
Za namene člena 50 se lahko zoper odločbo, izdano po vložitvi pravnega sredstva, vloži samo kasacijska pritožba (recurso de revista) pri vrhovnem sodišču (supremo tribunal de justiça).
– Sodišča – sodišča za družinske zadeve in mladoletnike, krajevna sodišča za civilne zadeve, sodišča s splošno pristojnostjo, pritožbena sodišča in vrhovno sodišče,
– matični uradi (Conservatórias do Registo Civil)(1);
– notarji (notários)(2).
(1) Zakonski odlok št. 272/2001 z dne 13. oktobra 2001, kakor je bil spremenjen (Prečiščeni zakonski odlok št. 272/2001 – Uradni list št. 238/2001, serija I-A, 13.10.2001 (dre.pt)), s katerim je bila matičnim uradom podeljena pristojnost za postopke dodelitve skupnega bivališča, prenehanja življenjske skupnosti, spremembe prenehanja življenjske skupnosti v razvezo zakonske zveze in razveze zakonske zveze, ob dogovoru/soglasju obeh strani v vseh navedenih primerih (glej člen 16 zakonskega odloka, s katerim so matičnim uradom za ta namen podeljene enake pristojnosti kot sodiščem).
(2) Zakon št. 23/2013 z dne 5. marca 2013, kakor je bil spremenjen (Prečiščeni zakon št. 23/2013 – Uradni list št. 45/2013, serija I, 5.3.2013 (dre.pt)) o odobritvi pravnega okvira postopka za popis lastnine ter pooblastitvi notarjev za pripravo dokumentov in določitev pogojev v zvezi s postopkom za popis lastnine, ki izhaja iz prenehanja življenjske skupnosti, razveze zakonske zveze, razglasitve, da je zakonska zveza nična in neveljavna, ali razveljavitve zakonske zveze (glej zlasti člene 2(3), 3(6) in 3(7)).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Razglasitev izvršljivosti:
okrožno sodišče
Pritožba zoper odločbo okrožnega sodišča:
pritožbeno sodišče
Zoper odločbo pritožbenega sodišča se je mogoče pritožiti pri vrhovnem sodišču, če to sodišče dopusti vložitev pritožbe (členi 1–3 poglavja 30 zakonika o sodnem postopku).
Izvršitelj, ki ga imenuje sodišče.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Okrožno sodišče Krajevna pristojnost
Okrožno sodišče v Nacki (Nacka tingsrätt) Stockholmsko okrožje (Stockholms län)
Okrožno sodišče v Uppsali Uppsalsko okrožje
Okrožno sodišče v Eskilstuni Södermanlandsko okrožje
Okrožno sodišče v Linköpingu Östergötlandsko okrožje
Okrožno sodišče v Jönköpingu Jönköpinško okrožje
Okrožno sodišče v Växjöju Kronoberško okrožje
Okrožno sodišče v Kalmarju Kalmarsko okrožje
Okrožno sodišče v Gotlandu Gotlandsko okrožje
Blekinško okrožno sodišče Blekinško okrožje
Okrožno sodišče v Kristianstadu Občine (kommuner) Bromölla, Båstad, Hässleholm, Klippan, Kristianstad, Osby, Perstorp, Simrishamn, Tomelilla, Åstorp, Ängelholm, Örkelljunga in Östra Göinge
Okrožno sodišče v Malmöju Občine Bjuv, Burlöv, Eslöv, Helsingborg, Höganäs, Hörby, Höör, Kävlinge, Landskrona, Lomma, Lund, Malmö, Sjöbo, Skurup, Staffanstorp, Svalöv, Svedala, Trelleborg, Vellinge in Ystad
Okrožno sodišče v Halmstadu Hallandsko okrožje
Okrožno sodišče v Göteborgu Občine Göteborg, Härryda, Kungälv, Lysekil, Munkedal, Mölndal, Orust, Partille, Sotenäs, Stenungsund, Strömstad, Tanum, Tjörn, Uddevalla in Öckerö
Okrožno sodišče v Vänersborgu Občine Ale, Alingsås, Bengtsfors, Bollebygd, Borås, Dals-Ed, Färgelanda, Herrljunga, Lerum, Lilla Edet, Mark, Mellerud, Svenljunga, Tranemo, Trollhättan, Ulricehamn, Vårgårda, Vänersborg in Åmål
Skaraborško okrožno sodišče Občine Essunga, Falköping, Grästorp, Gullspång, Götene, Habo, Hjo, Karlsborg, Lidköping, Mariestad, Mullsjö, Skara, Skövde, Tibro, Tidaholm, Töreboda in Vara
Värmlandsko okrožno sodišče Värmlandsko okrožje
Okrožno sodišče v Örebroju Örebreško okrožje
Västmanlandsko okrožno sodišče Västmanlandsko okrožje
Okrožno sodišče v Falunu Dalarnško okrožje
Okrožno sodišče v Gävleju Gävleborško okrožje
Ångermanlandsko okrožno sodišče Västernorrlandsko okrožje
Okrožno sodišče v Östersundu Jämtlandsko okrožje
Okrožno sodišče v Umeåju Västerbottensko okrožje
Okrožno sodišče v Luleåju Norrbottensko okrožje
Pritožba (överklagande) pri pritožbenem sodišču (hövrätt) ali vrhovnem sodišču (Högsta domstolen). Pritožbo je treba vložiti pri sodišču, ki je izdalo sodno odločbo. Pritožba se bo obravnavala samo, če pritožbeno sodišče ali vrhovno sodišče dopusti vložitev pritožbe (prövningstillstånd).
Izvršitelj (bodelningsförrättare)
Upravitelj zapuščine (boutredningsman)
V skrajšanih postopkih v zvezi s plačilnimi nalogi ali pomočjo – izvršilni organ (Kronofogdemyndigheten)
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.