Business activities are the engine of the economy as they contribute to economic and social development through the creation of jobs and the provisions of goods and services. They could at the same time, have adverse impact on human rights including environment, labour and society aspects.

In particular, businesses (through their activities or omissions, and those of their supply chains) can negatively affect the entire spectrum of internationally recognised human rights, such as:

civil and political rights
economic and cultural rights
equality and non-discrimination
rights of the child
freedom of expression
data protection
rights to a fair trial
environmental rights and sustainability
labour rights
heath rights
consumer protection rights

In order to ensure the positive contribution of businesses and prevent their negative impact, the United Nations (UN), the International Labour Organisation (ILO) and the Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) defined and approach of the global expectations for responsible business.

In particular:

The 2011 UN Guiding Principles on Business and Human Rights (UNGPs) are the first globally agreed standards for preventing and addressing risks for human rights linked to business activity.

The OECD Guidelines, adopted in 1976 and updated in 2011, include a chapter on Human Rights, which is aligned with the UNGPs.

The ILO Tripartite Declaration of Principles, concerning Multinational Enterprises and Social Policy (ILO MNE Declaration), was updated in 2017 to include new labour standards, as well as references to the UNGPs and to the 2030 Agenda for Sustainable Development.

In addition, in 2016 the Council of Europe adopted a Recommendation on business and human rights focused on giving access to legal remedy, with special emphasis on the additional protection needs of workers, children, indigenous people and human rights defenders.

In view of access to remedy, the UNGP provides that countries are expected to take the appropriate steps to ensure access to effective remedy for persons affected by business related abuses. This can be achieved through judicial, administrative, legislative and other appropriate means. The UNPGs also provides that companies, which have caused or contributed to adverse negative impacts by their activities, are expected to address them through remedy.

EU response

The European Charter of Fundamental Rights includes several relevant rules, such as those on:

prohibition of slavery and forced labour (Article 5)
freedom to conduct a business (Article 16)
non-discrimination (Article 21)
rights of the child (Article 24)
fair and just working conditions (Article 31)
prohibition of child labour (Article 32)
health care (Article 35)
environmental protection (Article 37).
consumer protection (Article 38)
right to an effective remedy and a fair trial (Article 47)

The EU has responded to the negative impact of business activities on human rights by doing the following:

2011 – EU strategy stressing commitment to implement the UN Guiding Principles on Business and Human Rights (UNGPs)
2015 – Commission review of EU progress with UNPGs
2017 – Fundamental Rights Agency report recommends the creation of an overview of all legal remedies, written in clear language for the general public.
2019 - Commission overview of progress: Corporate Social Responsibility, Responsible Business conduct, and Business and Human Rights (SWD (2019)143
2019 - Fundamental Rights Agency focus report on the business-related human rights abuses reported in the EU and available remedies

Last update: 12/02/2020

This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.

Podjetništvo in človekove pravice - Češka

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

Žrtev kršitve človekovih pravic, ki so povezane z dejavnostmi gospodarske družbe, je upravičena do zaščite na ravni rednih sodišč.

Osebe, katerih pravice so bile kršene, lahko zahtevajo zaščito v okviru civilnih ali kazenskih postopkov pred rednimi sodišči, nato po potrebi še pred ustavnim sodiščem.

Če je kršitev civilne narave, imate pravico do obrambe, in sicer z vložitvijo obligacijske tožbe, s katero lahko tožnik zahteva izvršitev katere koli pravne obveznosti. Natančneje, lahko zahteva, naj mu toženec nekaj da, naj nekaj stori, naj se vzdrži protipravnega ravnanja ali naj dopusti določeno ravnanje. Prav tako lahko zahteva, naj se izpolni obveznost poravnave premoženjske ali nepremoženjske škode, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil toženec.

Če so vam bile zaradi dejanja z elementi kaznivega dejanja kršene pravice, imate pravico do obrambe, in sicer z vložitvijo kazenske ovadbe pri katerem koli policijskem organu, državnem tožilstvu ali ustno pred sodiščem. Državno tožilstvo lahko na podlagi te pritožbe zadevo predloži v odločanje sodišču, ki nato razsoja o krivdi in kazni. Sodišče je med sprejemanjem odločitev neodvisno in ga zavezuje le pravni sistem.

Če je žrtev kaznivega dejanja utrpela telesne poškodbe, premoženjsko škodo, nepremoženjsko škodo ali če se je storilec kaznivega dejanja z dejanjem obogatil na račun žrtve, lahko žrtev od sodišča zahteva, naj v pravnomočni sodbi tožencu naloži, da mora s finančnimi sredstvi povrniti premoženjsko ali nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela zaradi kaznivega dejanja (uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka) [1]. Žrtev mora to storiti najpozneje pred začetkom predložitve dokazil med sojenjem ali najpozneje na prvi obravnavi ob predhodnem priznanju krivde (sporazum o priznanju krivde), če je bil tak sporazum dosežen.

Žrtev kršitve človekovih pravic (oškodovanec) nima pravice do pritožbe proti sodbi sodišča z utemeljitvijo, da je izrek sodbe nepravilen. Žrtev pa se lahko zoper izrek sodbe o povrnitvi premoženjske ali nepremoženjske škode ali o povračilu neupravičene obogatitve zaradi njegove nepravilnosti pritoži, če je uveljavila tak zahtevek.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

V skladu s kazenskim zakonikom se hudi primeri kršitev človekovih pravic obravnavajo kot kazniva dejanja. Pri izbiri kazenskih sankcij, ki se morajo uporabiti, se poleg okoliščin storilca kaznivega dejanja in interesov oškodovancev, ki jih varuje pravo, upoštevata tudi narava in teža storjenih kaznivih dejanj. Kazenski zakonik na splošno določa strožje kazenske sankcije in kazni za opredeljena dejanja, ki pomenijo večjo nevarnost za družbo. To ima lahko obliko hujše grožnje žrtvi kaznivega dejanja ali kaznivega dejanja zoper njo, posebnega načina storitve kaznivega dejanja ali posebnega motiva. Lahko gre na primer za naklepno kaznivo dejanje ali kaznivo dejanje, storjeno iz velike malomarnosti, ponovitev kaznivega dejanja, veliko premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, hude telesne poškodbe ali povzročitev smrti.

V kazenskem zakoniku je poseben naslov posvečen kaznivim dejanjem zoper okolje. V tem zakoniku so poleg bistvenih elementov teh kršitev določena tudi nekatera opredeljena dejanja, ki imajo večjo težo za družbo in za katera so določene višje kazenske sankcije. Kazni lahko v primeru fizične osebe zajemajo kazen odvzema prostosti, v primeru pravne osebe pa kazen, ki je lahko celo prenehanje pravne osebe.

Enako velja v primeru izkoriščanja delovne sile. Čeprav kazenski zakonik ne vsebuje tega pojma, se lahko pod njega uvrščajo suženjstvo in tlačanstvo [2], prisilno delo in druge oblike izkoriščanja [3], ki se obravnavajo kot kazniva dejanja trgovine z ljudmi. Lahko pomeni tudi posebej izkoriščevalske delovne pogoje [4], ki so eden od elementov kaznivega dejanja nezakonitega zaposlovanja tujih državljanov. Če se dokaže obstoj opredeljenih bistvenih elementov teh kaznivih dejanj, se ta prav tako kaznujejo s strožjimi kaznimi.

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Na splošno glej odgovor na vprašanje 1. Češki organi so pristojni predvsem za obravnavanje zadev, storjenih na ozemlju Češke, razen če je v pravu EU ali mednarodnem sporazumu določeno drugače.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

Institucija varuha človekovih pravic lahko v skladu z nekaterimi od svojih pristojnosti zagotovi pomoč in zaščito žrtvam kršitev človekovih pravic, ki so jih s svojimi dejavnostmi zagrešile gospodarske družbe. To se nanaša zlasti na zagotavljanje pomoči državljanom EU, preiskovanje pobud, vloženih zoper organe državne uprave, ter zagotavljanje sodelovanja in metodološke pomoči žrtvam diskriminacije. Na področju zagotavljanja pomoči državljanom EU lahko ti varuha človekovih pravic zaprosijo za pomoč glede vseh vprašanj o svojih pravicah kot delavci in državljani EU. Varuh človekovih pravic v okviru teh dejavnosti državljanom EU zagotavlja informacije o njihovih pravicah, organih, na katere se morajo obrniti, in postopku, ki ga morajo upoštevati. Zagotavlja tudi metodološko pomoč v primerih suma diskriminacije na podlagi državljanstva in pri vložitvi vloge za začetek postopka zaradi diskriminacije. Varuh človekovih pravic lahko komunicira z organi drugih držav članic EU, ki imajo podoben status. Žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih s svojimi dejavnostmi zagrešile gospodarske družbe, se lahko poleg varuha človekovih pravic obrnejo tudi na češki center SOLVIT. Ta preučuje pritožbe v primerih, kadar upravni organi države članice EU ne ravnajo skladno s pravom Unije in kršijo pravice oseb.

Varuh človekovih pravic prav tako obravnava pobude, ki so jih vložile osebe zoper javne organe, pristojne za nadzor izpolnjevanja obveznosti zasebnih subjektov (na primer nadzorni in inšpekcijski organi). Ne more pa neposredno preučiti ravnanja teh zasebnih subjektov kot takih. Varuh človekovih pravic poleg tega kot nacionalni organ, pristojen za vprašanja enake obravnave in varstva pred diskriminacijo, zagotavlja sodelovanje in metodološko pomoč žrtvam diskriminacije.

Na Češkem obstajajo tudi nacionalne nadzorne institucije, ki delujejo na različnih ravneh javne uprave. Te institucije prejemajo pripombe in pritožbe javnosti. Če po opravljenem pregledu ugotovijo, da se predpisi niso upoštevali, lahko naložijo zlasti obveznost izvedbe popravnih ukrepov, v primeru hude kršitve pa tudi denarne kazni. Med temi institucijami so češki tržni inšpektorat (Česká obchodní inspekce) za nadzor nad zagotavljanjem blaga in storitev, nacionalni inšpektorat za kmetijstvo in hrano (Státní zemědělská a potravinářská inspekce), nacionalna veterinarska uprava (Státní veterinární správa) na področju živil ter regionalni centri javnega zdravja za kozmetične izdelke in proizvode, namenjene za stik z živili. Poleg tega lahko na področju odnosov med delodajalci in delojemalci stopite v stik z nacionalnim uradom inšpektorata za delo (Státní úřad inspekce práce) in regionalnimi inšpektorati za delo, na področju okolja pa s češkim inšpektoratom za okolje (Česká inspekce životního prostředí). Krajevna pristojnost teh institucij je omejena na ozemlje Češke.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema pritožbenih mehanizmov in storitev mediacije?

Češko pravo evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam ne nalaga obveznosti, da vzpostavijo mehanizem za obravnavanje pritožb ali storitve mediacije za kršitve zaradi dejavnosti gospodarske družbe, niti obveznosti nadzora nad izvajanjem teh dejavnosti. Češka vlada pa je gospodarskim družbam vseeno priporočila, naj razmislijo o smiselnosti vzpostavitve notranjega mehanizma skrbnosti za odkrivanje in odpravljanje tveganj kršitve človekovih pravic [5]. V ta mehanizem bi morale biti vključene skupine deležnikov, to so delavci in javnost, na katere se to neposredno nanaša. Vendar to priporočilo vlade ni pravno zavezujoče.

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Če želi oseba pridobiti zaščito svojih pravic kot stranka v civilnem postopku, lahko od sodišča zahteva, naj imenuje pravnega zastopnika. Sodišče imenuje pravnega zastopnika, če stranka, ki ga zahteva, izpolnjuje pogoje za oprostitev stroškov postopka in ga je nujno treba imenovati zaradi zaščite interesov te stranke. Vendar je odvetnik imenovan samo, če je to potrebno zaradi zaščite interesov stranke v postopku (zlasti v zapletenejših postopkih) ali če postopek predvideva zastopanje po odvetniku (notarju).

V kazenskih postopkih pa je žrtvam kaznivih dejanj zagotovljena posebna podpora, ki zajema psihološko ali socialno svetovanje, pravno pomoč, zagotavljanje pravnih informacij ali dostop do postopkov restorativne pravičnosti. Žrtev ima prav tako pravico do dostopa do informacij o zadevi, v kateri je postala žrtev kaznivega dejanja. To na področju pravne pomoči vključuje na primer zastopanje v postopkih na sodiščih in pred drugimi organi, pravno svetovanje, pripravo dokumentov in izvedbo pravnih analiz.

Žrtev, ki je zaradi naklepnega kaznivega dejanja utrpela hude telesne poškodbe, ali preživela oseba žrtve naklepnega kaznivega dejanja, katerega posledica je smrt, lahko zaprosita za brezplačno pravno pomoč ali delno pokritje stroškov pravne pomoči. Sodišče dodeli brezplačno pravno pomoč ali delno pokritje stroškov pravne pomoči, če ugotovi, da žrtev ali preživela oseba nima dovolj sredstev za pokritje stroškov, nastalih pri imenovanju odvetnika. Enako odločitev sprejme, če sta žrtev ali preživela oseba uveljavili svojo pravico do odškodnine za nepremoženjsko škodo in je imenovanje odvetnika očitno nepotrebno. Poleg navedenega se pravna pomoč zagotavlja na zahtevo in v interesu posebej ranljivih žrtev, kot so otroci, starejše osebe in invalidi ter žrtve nekaterih kaznivih dejanj, opredeljenih v zakonu, vključno z žrtvami trgovine z ljudmi. Te osebe imajo pravico do brezplačne strokovne pomoči na splošno, imajo pa tudi druge posebne pravice, kot so pravica do preprečevanja stikov s storilcem kaznivega dejanja in pravica do zaščite med zaslišanjem ali pričanjem.

Osebe, ki so v sporu z osebo, ki prebiva ali ima sedež v tujini, in nimajo dovolj sredstev za pokritje stroškov postopkov, lahko zaprosijo za pravno pomoč v okviru čezmejnih sporov v smislu Direktive o pravni pomoči, dodeljeni v čezmejnih zadevah. Taka pomoč krije predpravdne nasvete, da se poravnava doseže pred začetkom sodnega postopka, pravno pomoč pri predložitvi zadeve sodišču in zastopanje na sodišču ali oprostitev plačila stroškov postopka.

Osebe, ki niso državljani držav članic EU in ne živijo v EU, vendar so postale žrtve kršitve človekovih pravic, ki so jih s svojimi dejavnostmi zagrešile gospodarske družbe na Češkem, lahko do pravne pomoči dostopajo pod enakimi pogoji kot državljani Češke.

[1] Člen 43(3) zakona št. 141/1961 o zakoniku o kazenskem postopku.

[2] Člen 168(1) in člen (2)(d) kazenskega zakonika (trgovina z ljudmi).

[3] Člen 168(1) in člen (2)(e) kazenskega zakonika (trgovina z ljudmi).

[4] Člen 342 (1) kazenskega zakonika (nezakonito zaposlovanje tujcev).

[5] Nacionalni akcijski načrt za obdobje 2017–2022 za gospodarske družbe in človekove pravice, stran 30.

Zadnja posodobitev: 28/07/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Podjetništvo in človekove pravice - Danska

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

Sodno varstvo zoper kršitve človekovih pravic je vključeno v Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in dansko ustavo (Danmarks Riges Grundlov). Pri tem ni predvideno razlikovanje med kršitvami človekovih pravic, ki so jih zagrešile gospodarske družbe, in drugimi kršitvami.

Evropska konvencija o človekovih pravicah

Evropska konvencija o človekovih pravicah je bila v dansko zakonodajo prenesena z zakonom št. 285 z dne 29. aprila 1992. Obveznost državnih organov lahko v skladu z dansko sodno prakso nastane v primeru kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki povzroči premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Glede na sodno prakso je odgovornost objektivna, poleg tega pa se v danskem pravu uporabljajo splošna načela civilne odgovornosti.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

Vsi danski organi morajo pri izvajanju prava Unije spoštovati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Danska sodišča morajo tudi omogočati možnost vložitve tožbe na sodišču, da se zagotovi učinkovito pravno varstvo na področjih, za katera velja pravo Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Ustava Kraljevine Danske

V poglavjih VII in VIII danske ustave je določenih več svoboščin in človekovih pravic. Osebne svoboščine obsegajo varstvo osebne svobode (člen 71), pravico do stanovanja in zasebnosti (člen 72), pravico do lastnine (člen 73) ter pravici do svobode vere in do nediskriminacije (člen 67, člen 68 in člen 70). Politične svoboščine se nanašajo na svobodo izražanja (člen 77), svobodo združevanja (člen 78) in svobodo zbiranja (člen 79). Ustava poleg tega določa pravico do prostega in enakega dostopa na trg dela (člen 74), pravico do državne podpore (člen 75) ter pravico do svobodnega izobraževanja na osnovnošolski ravni in do svobodne izbire šole (člen 76).

V členu 73 ustave je določena zakonska pravica do popolne odškodnine v primeru razlastitve, ki je dodeljena zaradi povrnitve finančne škode, nastale ob razlastitvi.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Na nacionalni ali mednarodni ravni ni sklopa posebnih pravil za hude kršitve človekovih pravic. Vendar se pri ocenjevanju kršitev človekovih pravic, vključno z resnostjo kršitve, uporablja načelo sorazmernosti. Sodno varstvo zoper kršitve človekovih pravic je vključeno v Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in dansko ustavo.

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Na Danskem lahko načeloma vsaka fizična oseba predloži zadevo nacionalnim sodiščem. To velja za državljane Evropske unije in tretjih držav. Več informacij o postopku predložitve zadeve sodiščem je na voljo na naslovu http://www.domstol.dk/.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

Danski nacionalni inštitut za človekove pravice (Institut for Menneskerettigheder) spodbuja in varuje človekove pravice. Njegove naloge vključujejo svetovanje parlamentu (Folketinget), vladi, drugim javni organom in zasebnim deležnikom o človekovih pravicah ter upravljanje informacij na področju človekovih pravic. Danski inštitut za človekove pravice lahko tudi pomaga žrtvam diskriminacije pri obravnavanju njihovih pritožb glede diskriminacije v zvezi s pravicami žrtev, združenj, organizacij in drugih pravnih oseb.

Danski parlamentarni varuh človekovih pravic (Folketingets Ombudsmand) načeloma obravnava le pritožbe zoper javno upravo.

Danska ima več mehanizmov za obravnavanje primerov kršitev človekovih pravic, ki so jih storile gospodarske družbe, in sicer danska sodišča, delovno sodišče (arbejdsretten), nacionalni odbor za nezgode pri delu (Arbejdsskadestyrelsen), komisijo za enako obravnavanje (Ligebehandlingsnævnet) ter inštitut za mediacijo in obravnavanje pritožb za odgovorno ravnanje gospodarskih družb (Mæglings- og klageinstitutionen for ansvarlig virksomhedsadfærd, v nadaljnjem besedilu: MKI) in druge. Na trgu dela stranke v zadevah, ki se lahko nanašajo na človekove pravice, včasih sklenejo zaupne sporazume o spravi.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema?

Danska zakonodaja nadnacionalnim gospodarskim družbam ne nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti.

Danska je sprejela zakon o ustanovitvi inštituta za mediacijo in obravnavanje pritožb za odgovorno ravnanje gospodarskih družb (MKI), ki poskuša ustvariti okvir za mediacijo, dialog in rešitev sporov.

MKI je nacionalna kontaktna točka OECD na Danskem. Njena naloga je obravnavati prejete pritožbe o, med drugim, domnevnem neodgovornem ravnanju danskih gospodarskih družb na Danskem in v tujini, zlasti v okviru njihovih poslovnih odnosov, ter vzpostaviti mediacijo med oškodovancem in storilcem. MKI obravnava pritožbe in lahko predlaga mediacijo v zadevah, ki vključujejo kršitve smernic OECD za multinacionalna podjetja, vključno s človekovimi pravicami in pravicami delavcev ter mednarodnimi okoljskimi standardi in korupcijo.

Objavlja letna poročila o svojem delu, vključno z obravnavanimi pritožbami in drugimi postopki mediacije. MKI lahko med obravnavanjem pritožbe prav tako objavi javne izjave. V njih lahko na primer izrazi očitke zaradi ravnanja gospodarske družbe.

MKI je neodvisni inštitut, ki ima nalogo preučevati zadeve na lastno pobudo, ne nadzoruje pa dejavnosti danskih gospodarskih družb.

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Osebe, ki so žrtve kršitve človekovih pravic, ki so jo storile gospodarske družbe, nimajo posebnih pravic (glej vprašanje 1). Na Danskem obstajata dve vrsti pravne pomoči, ki ju subvencionira država, to sta brezplačna pravna pomoč (fri proces) in državna pravna pomoč (offentlig retshjælp). Za pridobitev pravne pomoči ni treba biti danski državljan ali državljan Unije.

Brezplačna pravna pomoč

Če je prošnja za brezplačno pravno pomoč sprejeta, vse stroške prosilca pokrije država. Pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči vključujejo naslednje: dohodek prosilca ne sme presegati zgornje meje dohodka iz člena 325(3) do (5) zakonika o civilnem postopku (retsplejeloven) in prosilec ne sme imeti sklenjene pogodbe o zavarovanju stroškov postopka ali katerega koli drugega zavarovanja, namenjenega pokritju stroškov postopka. Meje dohodka se vsako leto povečajo (glej člen 328(2) zakonika o civilnem postopku). Leta 2019 prihodek enega prosilca ni smel presegati 329 000 DKK, v primeru prosilcev, ki živita v zunajzakonski skupnosti, pa skupni prihodek para ni smel presegati 418 000 DKK.

Poleg tega mora prosilec nujno imeti utemeljen razlog za začetek sodnega postopka (glej člen 328(2) zakonika o civilnem postopku).

Vendar so v členu 327 zakonika o civilnem postopku navedene nekatere vrste zadev, v katerih prosilec nima nujno utemeljenega razloga za začetek takega postopka. V takih zadevah se brezplačna pravna pomoč dodeli le, če prosilec izpolnjuje finančne pogoje iz člena 325. Vendar mora biti tožba prosilca taka, da je ni treba očitno zavrniti (glej člen 327(4)).

Državna pravna pomoč

Državna pravna pomoč vključuje tri faze (glej člen 323 zakonika o civilnem postopku in odredbo (bekendtgørelse) št. 1503 z dne 18. decembra 2019 o državni pravni pomoči, ki jo zagotovi odvetnik). Vsakdo ima pravico do osnovnih (in brezplačnih) pravnih nasvetov o pomembnih pravnih vprašanj, povezanih s sporom, ter o praktičnih in finančnih možnostih za začetek sodnega postopka (1. faza).

Osebe, ki izpolnjujejo finančne pogoje za pridobitev brezplačne pravne pomoči, imajo tudi pravico do delno brezplačne pravne pomoči v obliki svetovanja in priprave posameznih pisnih prošenj, vključno s prošnjami za brezplačno pravno pomoč (2. faza). Zadevna oseba ima v primeru spora, če se šteje, da je zadevo mogoče rešiti s poravnavo z odvetnikovo pomočjo, prav tako pravico do delno brezplačne pravne pomoči odvetnika (3. faza).

Nagrade odvetnikov, ki zagotavljajo pravno pomoč v 2. fazi, so leta 2019 znašale 1 040 DKK (vključno z DDV). Država plača 75 % tega zneska, prosilec za pravno pomoč pa preostanek. Nagrade odvetnikov, ki zagotavljajo pravno pomoč v 3. fazi, so znašale 2 390 DKK (vključno z DDV). Država in prosilec za pravno pomoč plačata vsak polovico tega zneska. Če pa je pravna pomoč povezana s prošnjo za brezplačno pravno pomoč, celoten znesek te pomoči plača država.

Vendar na splošno velja, da od države ni mogoče zahtevati subvencije za pravno pomoč v 2. in 3. fazi, če je že od začetka jasno, da zadeve ni mogoče obravnavati v finančnih mejah zneska 1 040 DKK oziroma 2 390 DKK. Poleg tega subvencija iz državnih sredstev za pravno pomoč v 2. in 3. fazi vključuje le zneske, ki jih ne krije pogodba o zavarovanju stroškov postopka ali druga vrsta zavarovalne police.

Zadnja posodobitev: 28/12/2020

Podjetništvo in človekove pravice - Nemčija

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

a. Civilno pravo

Komur so z ravnanjem nemške gospodarske družbe kršene pravice, lahko pri nemških civilnih sodiščih začne sodni postopek zoper to družbo. Pristojno sodišče je načeloma tisto, na območju pristojnosti katerega ima svoj sedež tožena gospodarska družba. Dejanski sedež gospodarske družbe je statutarni sedež, kraj njene glavne uprave ali njen glavni sedež. Ta mednarodna pristojnost nemških sodišč izhaja iz Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj Ia). Več informacij o tej uredbi je na voljo tukaj.

Če tožena gospodarska družba nima sedeža v Evropski uniji ali državi pogodbenici Luganske konvencije z dne 30. oktobra 2007 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, lahko mednarodna pristojnost nemških sodb izhaja iz nemškega civilnega procesnega prava, zlasti zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung, v nadaljnjem besedilu: ZPO). V skladu s členom 32 ZPO je lahko zadeva predložena nemškemu sodišču, če je bil vsaj del nezakonitih dejanj storjen v Nemčiji. Šteje se, da so bila dejanja izvršena na kraju, kjer je delal storilec (kraj izvršitve kaznivega dejanja – Handlungsort), in na kraju, kjer je bila kršena zakonsko zaščitena pravica oškodovanca (kraj vzročnega dogodka – Erfolgsort).

Te pristojnosti se uporabljajo tudi v tožbah, ki so jih vložile osebe, ki niso državljani Evropske unije in ne prebivajo na ozemlju Unije.

Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Uredba Rim II), določa, v okviru katerega nacionalnega pravnega sistema se lahko uveljavljajo pravice, ki izhajajo iz škodnih dejanj. V skladu s to uredbo je pravo, ki se običajno uporablja, pravo države, v kateri škoda nastane, ne glede na državo, v kateri se je zgodil dogodek, ki je povzročil nastalo škodo, in ne glede na državo ali države, v katerih so nastale posredne posledice (člen 4(1) Uredbe Rim II). Več informacij o pravu, ki se uporablja, je na voljo tukaj.

Nemška pravila civilnega postopka vsebujejo instrumente, ki omogočajo združevanje tožb različnih tožnikov, kot je združitev strank (Streitgenossenschaft) (glej člen 59 in naslednje ZPO). V skladu s členom 59 ZPO lahko več oseb skupaj toži ali je toženih z isto tožbo, če so en pravni subjekt glede na predmet spora ali imajo pravico ali obveznost na enaki dejanski ali pravni podlagi.

Nemčija je leta 2018 uvedla mehanizem kolektivnih ugotovitvenih tožb (Musterfeststellungsklage) za primere, v katerih so bile z dejanjem ene gospodarske družbe kršene pravice velikega števila potrošnikov. Posebej usposobljeni organi za varstvo potrošnikov lahko v določenih pogojih vložijo kolektivno ugotovitveno tožbo, s katero sodišče pojasni bistvena dejstva in pravna vprašanja, na katerih temeljijo zahtevki vseh potrošnikov. Z vložitvijo kolektivne ugotovitvene tožbe se prekine zastaralni rok za individualne tožbe potrošnikov, vpisane v register tožb (potrošniki lahko tako počakajo na rezultat kolektivne ugotovitvene tožbe brez tveganja, da bi izgubili svoje pravice). Potrošniki lahko svoje tožbe v register tožb vpisujejo brezplačno. Ugotovitvena tožba (o bistvenih dejstvih in pravnih vprašanjih) je zavezujoča za gospodarske družbe in potrošnike, vpisane v register. Gospodarska družba bo po ugotovitveni sodbi v korist potrošnikov verjetno prostovoljno pripravljena plačati odškodnino. Če ni pripravljena plačati prostovoljno, lahko potrošniki, vpisani v register tožb, na podlagi te ugotovitvene tožbe izterjajo svoje dolgove v sodnem ali izvensodnem postopku.

b. Prekrškovno pravo

Gospodarskim družbam se lahko v skladu z zakonom o prekrških (Gesetz über Ordnungswidrigkeiten) naložijo denarne kazni v višini do 10 milijonov EUR, če na primer član njihove uprave stori kaznivo dejanje; to velja tudi za kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešile gospodarske družbe. Če ima gospodarska družba premoženjsko korist, ki jo je pridobila s prekrškom, se lahko naloži višja denarna kazen.

V koalicijskem sporazumu nemške vlade za 19. zakonodajno obdobje je določena reforma zakona o kaznih za gospodarske družbe. Njegovo izvajanje je v pripravljalni fazi.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Nemška zakonodaja o nepogodbeni odgovornosti ne vsebuje posebnih določb za hude kršitve človekovih pravic. Če huda kršitev človekovih pravic povzroči kršitev individualnih pravic, pa se lahko vseeno uporablja splošna zakonodaja o nepogodbeni odgovornosti. Člen 823(1) civilnega zakonika (Bürgerliches Gesetzbuch) na primer določa, da mora tisti, kdor namerno ali iz malomarnosti povzroči smrt, telesno poškodbo, okvaro zdravja, okrnitev svobode, premoženjske škode ali prizadene katero koli drugo pravico druge osebe, povrniti škodo in plačati obresti. V primeru kaznivih dejanj zoper življenje, telo, človekovo zdravje, svobodo, premoženje ali katero koli drugo pravico ni kazensko odgovorna le tista oseba, ki je neposredno povzročila škodo, temveč tudi vsakdo, ki ni sprejel potrebnih in razumnih ukrepov za preprečitev škode, storjene tretjim osebam, če je zaradi njega nastalo tveganje (t. i. obveznost zavarovanja v prometu – Verkehrssicherungspflicht).

Na področju okoljske odgovornosti v zasebnem pravu so predvideni tudi posebni primeri škodne nevarnosti, za katere se odgovarja, v primeru kršitev pravic posameznikov, zlasti v členu 1 in naslednjih zakona o okoljski odgovornosti (Umwelthaftungsgesetz), členu 25 in naslednjih zakona o atomski energiji (Atomgesetz), členu 32 in naslednjih zakona o genski tehnologiji (Gentechnikgesetz) in členu 89 zakona o upravljanju voda (Wasserhaushaltsgesetz).

Z vidika kazenskega prava hude kršitve človekovih pravic spadajo tudi med splošna kazniva dejanja. Hude oblike izkoriščanja delovne sile so opredeljene kot kazniva dejanja na primer v skladu s členom 233 kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch, v nadaljnjem besedilu: StGB) (trgovina z ljudmi zaradi izkoriščanja delovne sile).

Da bi se zagotovile dostojne življenjske razmere, zlasti za prihodnje generacije, je s kazenskim pravom urejeno tudi varstvo okolja. Določbe nemškega kazenskega zakonika (člen 324 in naslednji), ki so primarna kazenskega zakonodaja (Kernstrafrecht) v Nemčiji, zajemajo celovito varstvo voda, zraka in tal kot bistvenih elementov okolja. To temeljno varstvo dopolnjujejo različne kazenske določbe sekundarne kazenske zakonodaje (Nebenstrafrecht), ki hkrati zagotavljajo varstvo živalskih in rastlinskih vrst. Prav tako se upoštevajo številne zahteve evropskega prava, da bi se varstvo okolja spoštovalo kot čezmejna naloga.

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Te pristojnosti se uporabljajo tudi v primeru tožb, ki so jih vložile osebe, ki niso državljani Evropske unije in ne prebivajo na ozemlju Unije.

Več informacij je na voljo tukaj.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

Nemška nacionalna kontaktna točka za spodbujanje smernic OECD za določanje transfernih cen deluje kot pritožbeni organ za izvensodno reševanje sporov. Sedež ima na zveznem ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo, njena naloga pa je ozaveščanje in učinkovito izvajanje smernic OECD. Kdor lahko prepričljivo izkaže pravni interes, lahko na nacionalni kontaktni točki vloži pritožbo v zvezi s kršitvami smernic OECD, ki jih je domnevno zagrešila mednarodna gospodarska družba. Nacionalna kontaktna točka obravnava prejete pritožbe in če jim ugodi, udeležencem v postopku ponudi pomoč v obliki spravnega postopka ali mediacije, da dosežejo dogovor o spornih vprašanjih. Ta točka je med drugim pristojna za pritožbe, vložene zaradi nezadostnega spoštovanja človekovih pravic in nezadostnega upoštevanja človekovih pravic pri zagotavljanju potrebne skrbnosti, kot je opredeljena v smernicah OECD. Revidirana različica smernic OECD iz leta 2011, ki vsebuje posebna priporočila glede spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih družbah, izrecno temelji na vodilnih načelih Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah.

Nacionalna kontaktna točka usklajuje svoje dejavnosti in odločitve v skladu z medresorskim odborom za smernice OECD. V tem medresorskem odboru je zastopanih sedem drugih zveznih ministrstev. Drug forum za izmenjavo stališč je delovna skupina o smernicah OECD. V ta organ so poleg predstavnikov vseh zveznih ministrstev, ki so člani medresorskega odbora za smernice OECD, vključeni tudi predstavniki podjetniških združenj, sindikatov in nevladnih organizacij.

Več informacij o postopku vložitve pritožbe pri nacionalni kontaktni točki (vključno z informacijami o prejetih pritožbah in načinu njihovega obravnavanja) je na voljo na nemškem spletišču nacionalne kontaktne točke, povezava pa je tukaj.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema pritožbenih mehanizmov in storitev mediacije?

Nemška vlada je v „Nacionalnem akcijskem načrtu za gospodarske družbe in človekove pravice za obdobje 2016–2020“ (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt) izrazila svoje pričakovanje, da bodo vse gospodarske družbe ustrezno vključile postopek potrebne skrbnosti na področju človekovih pravic v svoje poslovne dejavnosti v Nemčiji in po vsem svetu, kar pomeni tudi zunaj Evropske unije. To pričakovanje ne pomeni pravne obveznosti. V akcijskem načrtu je potrebna skrbnost na področju človekovih pravic opredeljena pa podlagi petih temeljnih elementov. Eden od njih je vzpostavitev pritožbenega mehanizma za gospodarske družbe.

V akcijskem načrtu je poudarjena vloga nevladnih pritožbenih mehanizmov, gospodarske družbe pa so spodbujene, da v teh mehanizmih sodelujejo ali jih vzpostavijo. Opredeljene so nekatere zahteve za vzpostavitev in delovanje nevladnih pritožbenih mehanizmov. Pritožbeni mehanizmi bi morali biti med drugim različno zasnovani glede na ciljno skupino. Ob vzpostavitvi novih mehanizmov in uporabi obstoječih je treba paziti, da zagotavljajo pošten, uravnotežen in predvidljiv postopek, ki je dostopen vsakomur, na kogar bi to lahko vplivalo. Postopek bi moral biti čim bolj pregleden za udeležene stranke in skladen z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. Nekatere nemške gospodarske družbe so že vzpostavile notranje ali sektorske pritožbene mehanizme, da bi lahko njihovi zaposleni in zunanje osebe vložile pritožbe zoper kršitve človekovih pravic.

Zvezna vlada je z letnimi raziskavami, opravljenimi med letoma 2018 in 2020, na podlagi znanstvenih standardov preučila napredek, ki ga gospodarske družbe dosegajo pri izvajanju sistema potrebne skrbnosti na področju človekovih pravic. Te raziskave bodo zagotovile empirične ugotovitve o tem, ali so gospodarske družbe z več kot 500 zaposlenimi vzpostavile pritožbene mehanizme in ali ti mehanizmi izpolnjujejo svojo nalogo. Rezultati spremljanja v okviru akcijskega načrta so prav tako pomembni za razpravo zvezne vlade o nadaljnjih ukrepih k sedanjemu akcijskemu načrtu. Če se bo s spremljanjem v okviru akcijskega načrta pokazalo, da manj kot 50 % zadevnih gospodarskih družb izpolnjuje zahteve akcijskega načrta v smislu potrebne skrbnosti gospodarskih družb, bo zvezna vlada v skladu z akcijskim načrtom razmislila o sprejetju dodatnih pravnih ukrepov. V koalicijskem sporazumu sedanje zvezne vlade je določeno tudi, da je od obsežnega in učinkovitega pregleda akcijskega načrta odvisno, ali bo lahko zvezna vlada sprejela pravne ukrepe in se zavzela za predpise na ravni EU.

Člani partnerstva za trajnostni tekstil (Bündnis für nachhaltige Textilien) z več akterji poskušajo zagotoviti učinkovite pritožbene mehanizme v celotnih svetovnih vrednostnih in dobavnih. Zato si različni udeleženci v okviru strokovnih skupin za pritožbene mehanizme izmenjujejo informacije in ustrezne praktične primere. Poleg tega je to partnerstvo začelo sodelovati s fundacijo Fair Wear Foundation, ki je dejavna na področju pritožbenih mehanizmov v sedmih državah proizvajalkah tekstila.

V okviru nemškega razvojnega sodelovanja se zdaj podpirajo projekti za izboljšanje delovnih pogojev v tekstilni industriji v Bangladešu, Mjanmaru/Burmi in Pakistanu. Dejavnosti v okviru teh projektov vključujejo tudi pripravo in izvedbo strategij za učinkovite pritožbene mehanizme.

Vladne organizacije, ki izvajajo pobude nemškega razvojnega sodelovanja, so v okviru pojma človekovih pravic zveznega ministrstva za gospodarsko sodelovanje in razvoj uvedle pritožbene mehanizme: Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit GmbH (nemška družba za mednarodno sodelovanje; v nadaljnjem besedilu: GIZ) kot gospodarska družba v lasti zvezne države ter KfW Entwicklungsbank kot spodbujevalna banka in institucija javnega prava sta že leta 2013 vzpostavili pritožbene mehanizme na področju človekovih pravic. Leta 2017 sta se jima pridružila dva višja zvezna organa, in sicer zvezni inštitut za geoznanost in naravne vire (Bundesanstalt für Geowissenschaften und Rohstoffe; v nadaljnjem besedilu: BGR) in nacionalni meroslovni inštitut (Physikalisch-Technische Bundesanstalt; v nadaljnjem besedilu: PTB).

Pritožbeni mehanizmi so javno dostopni, obravnavajo pa tudi pritožbe v zvezi z dejavnostmi zunaj Evropske unije. GIZ, KfW, BGR in PTB na zahtevo zagotovijo ministrstvu informacije o prejetih pritožbah.

Tudi Deutsche Investitions- und Entwicklungsgesellschaft mbH (nemška družba za naložbe in razvoj; DEG), ki je hčerinska družba KfW, ima od leta 2014 vzpostavljen lastni pritožbeni mehanizem.

V Nemčiji so na voljo naslednji mehanizmi za izvensodno reševanje sporov (za postopke na nacionalni kontaktni točki za smernice OECD za določanje transfernih cen, glej vprašanje 4):

V postopku mediacije je tretja oseba pozvana samo zato, da posreduje pri mirni rešitvi spora, in nima pooblastil za sprejemanje odločitev. Mediacija je lahko dostopen način za reševanje sporov in načeloma ni povezana z določenim področjem. Zato se lahko uporabi na vseh področjih, na katerih lahko nastanejo spori.
Nemčija ponuja tudi možnost reševanja sporov, v katerem tretja oseba strankama poda (nezavezujoč) predlog, na podlagi katerega se sprejme odločitev. Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov (Gesetz über die alternative Streitbeilegung in Verbrauchersachen) ureja posebno obliko reševanja sporov pri potrošniških pogodbah. Ta zakon zagotavlja potrošnikom prikladen in brezplačen način reševanja sporov, gospodarskim družbam pa mehanizem za obravnavanje pritožb potrošnikov, ki izboljšuje njihov ugled in preprečuje pravdne postopke.
Poleg tega se lahko uporabi arbitražni postopek (izvensodno reševanje sporov), če se stranki tako dogovorita.

Več informacij o možnostih mediacije je na voljo tukaj.

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Nemška zakonodaja o civilnem postopku vsebuje različne mehanizme, s katerimi se olajša dostop do nemških civilnih sodišč. Tožniki lahko na primer zaprosijo za pravno pomoč, če ne morejo plačati stroškov postopka (člen 114 ZPO in naslednji). Po preučitvi osebnega in ekonomskega položaja prosilca ter njegovih možnosti za uspeh v postopku se stroški postopka in nagrada odvetnika pokrijejo delno ali v celoti, in sicer odvisno od prosilčevih potreb, če postopek ni zlonameren. Tudi tuje fizične osebe lahko zaprosijo za pravno pomoč v sodnih postopkih v Nemčiji. Do pravne pomoči so upravičene tudi pravne osebe s sedežem na ozemlju Evropske unije – na primer združenja žrtev – vendar pod pogoji, določenimi v nemškem civilnem zakoniku.

Z Direktivo 2003/8/ES se poskuša izboljšati dostop do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih.

Zadnja posodobitev: 28/07/2020

Podjetništvo in človekove pravice - Grčija

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

V členu 8 zakona 4443/2016 je določeno: „1. Oškodovanec je v primeru nespoštovanja načela enakega obravnavanja v okviru upravnega ukrepa poleg sodnega varstva lahko upravičen do zaščite v skladu s členi 24 do 27 zakona o upravnem postopku (zakon 2690/1999, ULHR št. 45 A). 2. Če preneha razmerje, v okviru katerega je bila zagrešena kršitev, ni izključena zagotovitev zaščite pred kršitvami načela enakega obravnavanja. 3. Pravne osebe, združenja ali organizacije, vključno s socialnimi partnerji in sindikalnimi organizacijami, katerih naloga je med drugim zagotavljati skladnost z načelom enakega obravnavanja ne glede na raso, barvo kože, nacionalno ali etnično pripadnost, poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost ali dolgotrajno bolezen, starost, družinski status ali družbeni položaj, spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolne značilnosti, lahko zastopajo oškodovanca pred sodiščem ali katerim koli upravnim organom ali enoto po pridobitvi njegovega predhodnega soglasja z notarsko listino, če je to potrebno, ali zasebno listino z overjenim podpisom“.

Poleg tega je v členu 11 „Kazni“ istega zakona določeno: „1. Kdor pri prodaji blaga ali zagotavljanju storitev za javnost krši prepoved diskriminacije na podlagi rase, barve kože, nacionalne ali etnične pripadnosti, porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti ali dolgotrajne bolezni, starosti, družinskega statusa ali družbenega položaja, spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnih značilnosti, se po tem zakonu kaznuje z zaporom od šestih (6) mesecev do treh (3) let in denarno kaznijo od tisoč (1 000) do pet tisoč (5 000) EUR. Dejanja iz tega odstavka se preganjajo po uradni dolžnosti. 2. Vsaka diskriminacija na podlagi rase, barve kože, nacionalne ali etnične pripadnosti, porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti ali dolgotrajne bolezni, starosti, družinskega statusa ali družbenega položaja, spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnih značilnosti, s katero oseba, ki je delodajalec na kateri koli stopnji dostopa do dela ali zaposlitve, krši določbe tega poglavja ob začetku ali zavrnitvi sklenitve delovnega razmerja ali med njegovim trajanjem, razvojem ali prekinitvijo, pomeni kršitev delovne zakonodaje, za kar grški inšpektorat za delo (SEPE) nalaga upravne kazni v skladu s členom 24 zakona 3996/2011 (ULHR št. 170 A)“.

Nazadnje, toženec ali upravni organ mora – v primeru kršitve načela enakega obravnavanja na podlagi rase, barve kože, nacionalne ali etnične pripadnosti, porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti ali dolgotrajne bolezni, starosti, družinskega statusa ali družbenega položaja, spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnih značilnosti – sodišču dokazati, da okoliščine primera ne pomenijo kršitve tega načela. Oškodovanec pa je upravičen tudi do zaščite pred odpuščanjem ali, splošneje, pred vsakim neugodnim obravnavanjem kot odzivom na pritožbo ali pravno sredstvo.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

V členu 78(9) zakona 4052/2012 je navedeno: „‚posebno izkoriščevalski delovni pogoji‘ pomenijo delovne pogoje, vključno s tistimi, ki nastanejo zaradi diskriminacije na osnovi spola ali druge diskriminacije, kjer obstaja očitno nesorazmerje v primerjavi s pogoji zaposlitve zakonito zaposlenih delavcev, ki na primer vpliva na zdravje in varnost delavcev in ki krši človeško dostojanstvo.“ Člen 89(3) določa: „Pristojni državni tožilec v primeru nezakonite zaposlitve mladoletnika brez spremstva, ki je državljan tretje države, sprejme vse potrebne ukrepe za ugotavljanje njegove identitete in državljanstva ter dejstva, da je brez spremstva. Po najboljših močeh si prizadeva čim prej najti njegovo družino ter nemudoma sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev njegovega pravnega zastopanja in po potrebi zastopanja v kazenskem postopku. Pristojni državni tožilec za mladoletnike ali, če tega ni, tožilec sodišča prve stopnje lahko, če družine mladoletnika niso našli ali če ugotovi, da je v posebnih okoliščinah repatriacija v nasprotju z interesi mladoletnika, odredi sprejetje vseh ustreznih ukrepov za zaščito mladoletnika, dokler sodišče, ki mu je treba zadevo predložiti v tridesetih dneh, ne izda odločbe o imenovanju skrbnika v skladu z določbami členov 1532, 1534 in 1592 civilnega zakonika. 4. Tem osebam se zagotovijo primerne življenjske razmere, če nimajo ustreznih sredstev in če tako odloči pristojni tožilec sodišča prve stopnje. 5. Državno tožilstvo, pravosodni organi in policija so prednostno odgovorni za zagotavljanje varnosti in zaščite navedenih žrtev v skladu z veljavnimi določbami ter za zagotavljanje storitev prevajanja in tolmačenja zanje, če ne govorijo grško, za seznanitev z njihovimi zakonskimi pravicami in storitvami, do katerih so upravičene, ter za zagotavljanje vse potrebne pravne pomoči.“

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Ta možnost ne obstaja.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

Ta možnost ne obstaja.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema pritožbenih mehanizmov in storitev mediacije?

Grčija evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam ne nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti.

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Državljani držav članic Evropske unije z nizkimi dohodki ter državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva z nizkimi dohodki so v skladu z določbami zakona 3226/2004 upravičeni do pravne pomoči, če imajo zakonito stalno ali običajno prebivališče v Evropski uniji. Pravne pomoči ni mogoče zagotoviti državljanom z nizkimi dohodki, ki nimajo zakonitega stalnega ali običajnega prebivališča v Evropski uniji.

Pravna pomoč obsega popolno ali delno oprostitev obveznosti plačila stroškov postopka, na posebno zahtevo pa še imenovanje odvetnika, notarja ali sodnega uradnika, ki upravičenca zagovarja in zastopa pred sodiščem ter mu zagotavlja pomoč, ki jo potrebuje za izvedbo potrebnih postopkov.

Zadnja posodobitev: 20/08/2020

Podjetništvo in človekove pravice - Španija

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

V Španiji se lahko v primeru kršitve človekovih pravic vloži tožba pri civilnih, kazenskih, upravnih in delovnih sodiščih.

Zakon o civilnem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil) določa obveznost zagotavljanja nekaterih prejemkov, izjavo o obstoju pravnih pravic in okoliščin, sprejetje preventivnih ukrepov in vsako drugo vrsto zaščite, izrecno določene z zakonom, ki se lahko nanaša na to vrsto zlorabe.

Zakon o kazenskem postopku (Ley de Enjuiciamiento Criminal) ureja pravne mehanizme in pravna sredstva, ki se lahko uporabljajo v kazenskem postopku. Kazenski zakonik (Código Penal) izrecno določa kazensko odgovornost pravnih oseb (člen 31a in naslednji) ter kot kazniva dejanja opredeljuje nekatera kazniva ravnanja, ki lahko vključujejo kršitve človekovih pravic, ki so jih storile gospodarske družbe (na primer kršitve pravic delavcev, kazniva dejanja zoper javno zdravje, kazniva dejanja zoper okolje, financiranje terorizma itd.).

V zvezi z upravnimi ukrepi so v zakonu št. 39/2015 z dne 1. oktobra 2015 o skupnem upravnem postopku v javnih upravnih organih in zakonu št. 40/2015 z dne 1. oktobra 2015 o pravni ureditvi v javnem sektorju določena splošna pravila o disciplinskih postopkih in nacionalni odgovornosti javnih upravnih organov. Ta pravila so opredeljena v posebnih zakonih o poslovnih zlorabah (na primer zakon št. 26/2007 z dne 23 oktobra 2007 o okoljski odgovornosti). V sodnih postopkih se uporabljajo pravna sredstva iz zakona št. 29/1998 z dne 13. julija 1998 o pristojnosti v upravnem sporu.

Na področju dela je v zakonu št. 36/2011 z dne 10. oktobra 2011 o delovnih in socialnih sodiščih določen sodni postopek za primere, kadar delavec ali sindikat menita, da so bile kršene pravice do svobode združevanja ali stavke ali druge temeljne pravice in javne svoboščine, vključno s prepovedjo diskriminatornega obravnavanja in nadlegovanja.

V španskem procesnem pravu so določena pravna sredstva, ki omogočajo izplačilo odškodnine v primerih, kadar ravnanje gospodarske družbe povzroči kršitev človekovih pravic. Tako je v členu 116 zakona o kazenskem postopku in členu 116 kazenskega zakonika določeno, da je oseba, ki je kazensko odgovorna za kaznivo dejanje, za to dejanje tudi civilno odgovorna, če je posledica dejanja škoda ali poškodba. Pravne osebe pa zaradi svoje kazenske odgovornosti pod določenimi pogoji odgovarjajo tudi civilno, če so skupno in solidarno odgovorne s fizičnimi osebami, obsojenimi za ista kazniva dejanja.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Da, v skladu s španskim kazenskim zakonikom se kazensko preganjajo kršitve človekovih pravic, ki pomenijo kaznivo dejanje.

Na področju okolja je v kazenski zakonik vključeno poglavje o kršitvah, povezanih z načrtovanjem rabe tal in urbanizmom ter varovanjem zgodovinske dediščine in okolja. V tem poglavju se kot kazniva dejanja obravnavajo naslednja različna ravnanja: gradnja stavb na zelenih površinah ali površinah s priznanim ekološkim pomenom (člen 319), emisije in prevoz odpadkov, izpusti, hrup, rudarstvo itd., ki lahko povzročijo škodo kakovosti zraka, tal ali vode ali škodo živalim in rastlinam (člen 325 in naslednji). Ta dejanja se kaznujejo z zaporom, denarno kaznijo in prepovedjo opravljanja nekaterih poklicev in javnih funkcij. Kazenski zakonik daje sodnikom in sodiščem pristojnost, da na stroške storilca kaznivega dejanja odredijo sprejetje potrebnih ukrepov za ponovno vzpostavitev porušenega ekološkega ravnovesja ter vseh drugih previdnostnih ukrepov za zaščito premoženja, ki ga varuje navedeno poglavje (člen 339).

Kazniva dejanja zoper delavce ureja naslov XV knjige II kazenskega zakonika (členi 311 do 318). Z denarno kaznijo in kaznijo zapora se kaznujejo: uvedba delovnih pogojev ali pogojev socialne varnosti, ki v pravice delavcev, kot so priznane v pravnih določbah, kolektivnih ali individualnih pogodbah, posegajo, jih odvzamejo ali omejujejo (člen 311); sočasna zaposlitev več delavcev, ne da bi jih prijavili v ustrezen sistem socialne varnosti ali zanje pridobili ustrezno delovno dovoljenje (člen 311), ali zaposlitev tujih državljanov ali mladoletnikov brez delovnega dovoljenja (člen 311a); nezakonita trgovina z delavci, zaposlovanje oseb z zavajanjem ali dajanjem lažnih obljub (člen 312); preslepitev z lažno pogodbo o zaposlitvi z namenom spodbujanja osebe k preselitvi (člen 313); huda diskriminacija osebe pri zaposlitvi v javnem ali zasebnem sektorju na podlagi njene ideologije, vere ali prepričanja, etničnega porekla, rase ali narodne pripadnosti, spola, spolne usmerjenosti, družinskega statusa, bolezni ali invalidnosti, statusa pravnega zastopnika ali zastopnika sindikata, odnosov z drugimi delavci v gospodarski družbi ali uporabe enega od uradnih jezikov države Španije (člen 314); omejevanje svobode združevanja in pravice do stavke (člen 315); kršitev standardov za preprečevanje poklicnih tveganj, ki zelo škodujejo življenju, zdravju in telesni celovitosti delavcev (člen 316).

Če je kaznivo dejanje storila pravna oseba, se predvidena kazen uporablja za direktorje in vodje služb, ki so storile kaznivo dejanje, ter osebe, ki so za kaznivo dejanje vedele in bi lahko sprejele popravne ukrepe, vendar tega niso storile.

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Sistemski zakon št. 6/1985 z dne 1. julija 1985 o sodstvu vsebuje pravila, na podlagi katerih se lahko določi potrebna povezava med zadevnim dogodkom in Španijo, da se ugotovi pristojnost španskih sodišč.

V tem zakonu je na področju pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah določeno, da so španska sodišča pristojna za obravnavanje zahtevkov, vloženih na ozemlju Španije, v skladu z določbami mednarodnih pogodb in konvencij, katerih pogodbenica je Španija, predpisov Evropske unije in španskih zakonov (člen 21). Če toženec nima stalnega prebivališča v Španiji, so španska sodišča pristojna v naslednjih primerih (člen 22d):

v zadevah v zvezi s pogodbenimi obveznostmi, če je bila ali mora biti obveznost, na katero se nanaša zahtevek, izpolnjena v Španiji;
v zadevah v zvezi z nepogodbenimi obveznostmi, če se je škodni dogodek zgodil na španskem ozemlju;
v zadevah, povezanih z dejavnostmi podružnice, agencije ali poslovnega prostora, če se nahaja na ozemlju Španije;
v zadevah v zvezi s pogodbami, ki so jih sklenili potrošniki, lahko ti vložijo prijavo v Španiji, če imajo tam stalno prebivališče sami ali druga pogodbena stranka; slednja se lahko na španska sodišča obrne le, če je potrošnikovo običajno prebivališče v Španiji.

Sodišča so v kazenskih zadevah pristojna za odločanje v zadevah v zvezi s kaznivimi dejanji, storjenimi na ozemlju Španije ali na španskih ladjah ali zrakoplovih, brez poseganja v določbe mednarodnih pogodb, katerih pogodbenica je Španija. Prav tako so pod nekaterimi pogoji pristojna za kazniva dejanja, storjena zunaj nacionalnega ozemlja, če so kazensko odgovorni posamezniki španski državljani ali tujci, ki so po storitvi kaznivega dejanja pridobili špansko državljanstvo (člen 23).

V delovnih in socialnih zadevah so španska sodišča pristojna v naslednjih primerih (člen 25):

1.º v zadevah, ki se nanašajo na pravice in obveznosti, izhajajoče iz pogodb o zaposlitvi, če so bile storitve zagotovljene v Španiji ali je bila pogodba sklenjena na ozemlju Španije, če ima toženec na ozemlju Španije stalno prebivališče ali je lastnik agencije, podružnice, predstavništva ali drugega zastopstva v Španiji, če sta zaposleni in delodajalec španska državljana, ne glede na kraj opravljanja storitev ali sklenitve pogodbe, in v primeru pogodbe o zaposlitvi na ladji, kadar pogodba izhaja iz ponudbe, ki jo je prejel španski delavec v Španiji;

2.º v zadevah, ki se nanašajo na nadzor zakonitosti kolektivnih pogodb, sklenjenih v Španiji, in zahtevke, ki izhajajo iz kolektivnih delovnih sporov, nastalih na ozemlju Španije;

3.º v zadevah, ki se nanašajo na zahtevke v zvezi s socialno varnostjo zoper španske subjekte ali subjekte s sedežem, agencijo, predstavništvom ali drugim zastopstvom v Španiji.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ¿ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

V Španiji je varuh človekovih pravic (Defensor del Pueblo) urad visokega komisarja španskega parlamenta (Alto Comisionado des Cortes Generales), ki je pristojen za varstvo temeljnih pravic in javnih svoboščin državljanov z izvajanjem nadzora nad dejavnostmi španskih upravnih organov.

Vsak državljan se ima pravico pritožiti pri varuhu človekovih pravic in zahtevati njegovo brezplačno posredovanje, da izvede preiskavo domnevno nepravilnega ravnanja španskega upravnega organa ali njegovih uslužbencev. Varuh lahko začne postopek tudi na lastno pobudo v zadevah, s katerimi se seznani, čeprav v zvezi z njimi ni bila vložena pritožba. Vendar v njegovo pristojnost ne spada ravnanje mednarodnih gospodarskih družb zunaj Evropske unije.

Varuh človekovih pravic o svojih dejavnostih poroča parlamentu v letnem poročilu, lahko pa tudi pripravi tematska poročila o zadevah, ki so po njegovem mnenju resne, nujne ali potrebujejo posebno pozornost.

Več informacij o tej temi najdete na tem naslovu.

Delovna inšpekcija spada v pristojnost inšpektorata za delo in socialno varnost (Inspección de Trabajo y Seguridad Social), ki deluje pod okriljem ministrstva za delo, priseljevanje in socialno varnost (Ministerio de Trabajo, Migraciones y Seguridad Social). Ta inšpektorat lahko zaradi upravnih pooblastil, ki so mu bila podeljena, nadzoruje, ali se spoštujejo delovni predpisi, ter nalaga zadevne obveznosti, zagotavlja svetovanje ter po potrebi začne mediacijski, spravni ali arbitražni postopek.

Na inšpektoratu lahko poda prijavo vsakdo, ki izve za dejanja, ki bi lahko pomenila kršitev na področjih v njegovi pristojnosti (delo, varnost in zdravje pri delu, socialna varnost, zaposlovanje itd.). Pritožbe se lahko vložijo osebno (pri pokrajinskih inšpektoratih za delo in socialno varnost), prek spleta (na spletišču ministrstva za delo, priseljevanje in socialne zadeve) ali po pošti.

Več informacij o tej temi najdete na tem naslovu.

Inšpektorat za varstvo okolja spada v pristojnost avtonomnih skupnosti, ki po potrebi sprejmejo ukrepe, s katerimi uvedejo kazni za ravnanja, ki so kazniva dejanja zoper okolje. Z zakonom št. 26/2007 z dne 23 oktobra 2007 o okoljski odgovornosti se za izvajalce gospodarskih dejavnosti uvaja obveznost odprave škode, ki so jo povzročili okolju. Če ta je škoda kaznivo dejanje, se uporablja kazensko pravo iz odgovora na vprašanje 2. V takih primerih veljajo tudi navedena pravila o odškodninskih zahtevkih in civilnopravnih odškodninskih zahtevkih.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema pritožbenih mehanizmov in storitev mediacije?

Tovrstnih sporov ni mogoče rešiti s sistemom mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah, opisanim v zakonu št. 5/2012 z dne 6. julija 2012, saj ta zakon s svojega področja uporabe izključuje spore v zadevah, ki se nanašajo na nerazpoložljive pravice (člen 2).

V zvezi s tem je treba upoštevati resolucijo državnega sekretariata za zunanje zadeve z dne 1. septembra 2017, na podlagi katere je bil pripravljen nacionalni akcijski načrt za gospodarske družbe in človekove pravice (španski uradni list z dne 14. septembra 2017). V načrtu se preučuje potreba po vzpostavitvi učinkovitih ukrepov za varstvo človekovih pravic v poslovnem svetu ter ureditvi sodnih, izvensodnih in upravnih mehanizmov za popravilo škode, povzročene z morebitno kršitvijo teh pravic.

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Člen 119 španske ustave priznava pravico do brezplačne pravne pomoči, če je ta določena v zakonodaji, in jo dodeluje vsakomur, ki lahko dokaže, da nima zadostnih sredstev za vložitev tožbe. Ta ustavna pravica je navedena v zakonu št. 1/1996 z dne 10. januarja 1996 o brezplačni pravni pomoči. Žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile gospodarske družbe, so lahko upravičene do te pomoči, če njihova finančna sredstva ne presegajo praga iz navedenega zakona. Ta prag je bil po spremembi navedenega zakona leta 2015 povišan, tako da se upoštevajo tudi osebne okoliščine prosilca (na primer njegove družinske obveznosti), da bi lahko bilo do pomoči upravičenih čim več ljudi. Ta pomoč vključuje pravno zastopanje, ki ga zagotavljajo odvetniki, pravno pomoč ter informacije o razpoložljivih izvensodnih sredstvih.

Zakon št. 1/1996 ureja tudi dodelitev brezplačne pravne pomoči v čezmejnih sporih. V takem primeru se lahko pomoč dodeli fizičnim osebam, ki so državljani Evropske unije, ali državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v eni od držav članic EU.

Brezplačna državna pomoč se dodeli le v sporih v civilnih in gospodarskih zadevah ter v izvensodnih postopkih, ki se nanje nanašajo, kadar zakon obvezuje stranke k takim postopkom ali jih k njim napoti pristojno sodišče.

Zadnja posodobitev: 17/01/2024

Podjetništvo in človekove pravice - Hrvaška

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

Žrtve kršitev človekovih pravic lahko uveljavljajo sodno varstvo:

v civilnih postopkih, v katerih jim je lahko dodeljena odškodnina za materialno ali nematerialno škodo (nematerialno v primeru kršitev osebnostnih pravic (1));
v kazenskih postopkih, v katerih lahko oškodovanec vloži odškodninski zahtevek zaradi škode, povzročene s kaznivim dejanjem.

Člen 1 zakona o civilnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške) št. 53/91, 91/92, 112/99, 129/00, 88/01, 117/03, 88/05, 2/07, 96/08, 84/08, 123/08, 57/11, 25/13, 89/14 in 70/19) določa, da zakon ureja postopkovna pravila, v skladu s katerimi sodišča razpravljajo in odločajo v postopkih v zvezi s temeljnimi človekovimi in državljanskimi pravicami in dolžnostmi, osebnimi in družinskim razmerji državljanov ter v delovnih, gospodarskih, premoženjskih in drugih civilnih postopkih, razen če zakonodaja določa, da se nekateri od teh sporov obravnavajo v skladu s pravili drugega postopka. Poleg tega člen 185 zakona o civilnem postopku določa, da se civilni postopek začne z vložitvijo tožbe.

V delovnopravnih postopkih, zlasti pri določitvi rokov in datumov obravnav, je sodišče vedno posebno pozorno na potrebo po nujni rešitvi delovnih sporov.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Člen 43 zakona o kazenskem postopku (Zakon o kaznenom postupku, NN št. 152/08, 76/09, 80/11, 121/11, 91/12, 143/12, 56/13, 145/13, 152/14, 70/17 in 126/19) vsebuje splošni katalog pravic vseh žrtev kaznivih dejanj (pravica žrtev kaznivih dejanj do storitev podpore, pravica do učinkovite psihološke in druge strokovne pomoči ter podpore organov, organizacij in institucij, ki nudijo pomoč žrtvam kaznivih dejanj v skladu z zakonodajo, pravica do zaščite pred zastraševanjem in maščevanjem, pravica do zaščite dostojanstva žrtve, ko je zaslišana kot priča, pravica do zaslišanja nemudoma po vložitvi kazenske ovadbe in pravica, da se morebitna nadaljnja zaslišanja opravijo le, kolikor je to potrebno za kazenski postopek, pravica, da žrtev pri dejanjih, v katerih je udeležena, spremlja oseba, ki ji zaupa, pravica, da se medicinski postopki izvedejo v najmanjši možni meri in le, če je to skrajno nujno za kazenski postopek, pravica do vložitve predloga za pregon in zasebne tožbe v skladu z določbami kazenskega zakonika (Kazneni zakon), pravica do sodelovanja v kazenskem postopku kot oškodovanec, pravica do obveščenosti o zavrnitvi kazenske ovadbe in o tem, da je državni tožilec (državni odvjetnik) odstopil od kazenskega pregona, ter pravica do prevzema kazenskega pregona od državnega tožilca, pravica žrtve, da jo državni tožilec obvesti o dejanjih na podlagi kazenske ovadbe žrtve in pravica do vložitve pritožbe pri višjem državnem tožilcu, pravica žrtve, da je na svojo zahtevo in nemudoma obveščena o prekinitvi pripora in pobegu obdolženca ter odpustu obsojenca iz prestajanja zaporne kazni ter o vseh ukrepih, sprejetih za zaščito žrtve, pravica žrtve, da je na svojo zahtevo obveščena o vsaki pravnomočni odločbi, s katero se konča kazenski postopek, ter druge pravice, določene z zakonom).

Člen 44 zakona o kazenskem postopku določa posebne pravice žrtev trgovine z ljudmi (ki se lahko izvaja za izkoriščanje dela ljudi s prisilnim delom ali suženjstvom), ki so poleg pravic iz člena 43 zakona upravičene tudi do brezplačnega svetovanja pred zaslišanjem in do brezplačnega zastopnika na državne stroške, imajo pravico, da jih na policiji ali državnem tožilstvu (državno odvjetništvo) zasliši oseba istega spola in, če je mogoče, ista oseba, če je zaslišanje ponovljeno, da ne odgovarjajo na vprašanja, ki niso povezana s kaznivim dejanjem in se nanašajo na zasebno življenje žrtve, ter da zahtevajo zaslišanje z uporabo avdiovizualnih sredstev, pravico do varstva osebnih podatkov in pravico, da zahtevajo izključitev javnosti iz postopka.

Člen 43a (zakona o kazenskem postopku) in pravilnik o načinu ocenjevanja posamezne žrtve (Pravilnik o načinu provedbe pojedinačne procjene žrtve, NN št. 106/17, v nadaljnjem besedilu: pravilnik) določata postopek za ocenjevanje posamezne žrtve za ugotovitev potrebe po posebnih zaščitnih ukrepih v zvezi z žrtvijo kaznivega dejanja in, če se ugotovi, da je taka zaščita potrebna, za določitev, katere posebne zaščitne ukrepe (vključno s postopkovnimi zaščitnimi ukrepi, kot so posebne metode zaslišanja, uporaba komunikacijskih tehnologij za preprečevanje vizualnega stika s storilcem, izključitev javnosti iz postopka, zaslišanje s strani osebe istega spola in, če je mogoče, iste osebe, če se zaslišanje ponovi, spremstvo osebe, ki ji žrtev zaupa, in varstvo osebnih podatkov, ter omogočanjem brezplačnega svetovanja na stroške države in drugimi ukrepi, zagotovljenimi v skladu z zakonom) bi bilo treba uporabiti. Upošteva se dejstvo, da huda kazniva dejanja med drugim vključujejo trgovino z ljudmi in organizirani kriminal ter tudi kazniva dejanja zoper okolje, če so storjena v okviru hudodelske združbe.

V Republiki Hrvaški varstvo pravic žrtev zagotavljata kazenskopravna zakonodaja in hrvaška ustava (Ustav Republike Hrvatske), njihovo spoštovanje pa zagotavljajo nacionalna sodišča. Ko so izčrpana vsa pravna sredstva, ki so na voljo na nacionalni ravni, lahko žrtve začnejo postopek pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu kot zadnji možnosti, če menijo, da jim je bila na nacionalni ravni kršena ena od temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah.

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

V skladu s členom 27 zakona o civilnem postopku so hrvaška sodišča pristojna za odločanje v sporih mednarodnih razsežnosti, kadar tako sodno pristojnost izrecno določa zakon ali mednarodna pogodba.

Kar zadeva pristojnost v civilnih in gospodarskih zadevah, zakon o mednarodnem zasebnem pravu (Zakon o međunarodnom privatnom pravu, NN št. 101/17) izrecno določa uporabo Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: uredba Bruselj I) na področju uporabe zakona in njeno uporabo razširja na položaje v zvezi s tretjimi državami.

V skladu z osnovnim pravilom o pristojnosti iz uredbe Bruselj I, vključenim v člen 4, so osebe s stalnim prebivališčem v državi članici ne glede na njihovo državljanstvo tožene pred sodišči njihovega stalnega prebivališča. Člen 63 določa, da je stalno prebivališče pravnih oseb njihov statutarni sedež, glavna uprava ali glavna poslovna enota.

Položaji, v katerih je lahko toženec tožen v državi članici, v kateri nima stalnega prebivališča, so določeni v členih 7–9 (posebna pristojnost). Pristojnost v nepogodbenih razmerjih torej ureja člen 7(2), v katerem je določeno, da je lahko oseba s stalnim prebivališčem v državi članici tožena v drugi državi članici v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka.

Poleg tega je v členu 58 zakona o zasebnem mednarodnem pravu v zvezi s potrebno pristojnostjo določeno: Če na podlagi uporabe določb navedenega zakona ali drugih hrvaških zakonov ali mednarodnih pogodb, ki veljajo na Hrvaškem, ni podeljena pristojnost v zvezi s tožencem s stalnim prebivališčem v tretji državi in če postopka ni mogoče opraviti v tujini ali ni mogoče razumno pričakovati, da bo opravljen v tujini, so hrvaška sodišča, kadar je predmet postopka dovolj povezan s Hrvaško, pristojna, da odločijo, da je ustrezno opraviti postopek na Hrvaškem.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU in ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

V skladu z zakonom o varuhu človekovih pravic (Zakon o pučkom pravobranitelju) je hrvaški varuh človekovih pravic pristojen le za obravnavo pritožb o obstoječih kršitvah zakonov in o nepravilnostih pri delu nacionalnih organov, organov lokalne in regionalne samouprave ter pravnih oseb z javnimi pooblastili, kar pomeni, da preiskava pritožb v zvezi s kršitvami zakonov v zasebnem sektorju ni dovoljena. Poleg tega lahko v skladu s členom 20 vsak, ki meni, da so njegove ustavne ali zakonske pravice in svoboščine ogrožene ali kršene zaradi nezakonitega ali nepravilnega ravnanja teh organov, vloži tožbo pri pristojnem sodišču. Zato ni treba, da je oseba, ki želi vložiti pritožbo pri uradu varuha človekovih pravic (Ured pučkog pravobranitelja), državljan EU, temveč je osnovni pogoj za to, da varuh človekovih pravic obravnava pritožbo, ta, da je eden od organov (ali več organov) kršil človekove pravice. Ker pa urad varuha človekovih pravic na Hrvaškem pogosto prejema pritožbe v zvezi z zasebnim sektorjem, se izkušnje in pritožbe državljanov upoštevajo v letnih poročilih in prek udeležbe v sodnih postopkih pri zagovarjanju posebnih ukrepov, brez katerih ne bi bilo mogoče doseči višje stopnje kazenskega pregona in zaščite državljanov.

Po drugi strani se zakon o boju proti diskriminaciji (Zakon o suzbijanju diskriminacije) uporablja za ravnanje vseh nacionalnih organov, organov lokalne in regionalne samouprave, pravnih oseb z javnimi pooblastili ter vseh pravnih in fizičnih oseb, zlasti na področjih dela in delovnih razmer, dostopa do samozaposlitve in odvisnih dejavnosti, ki vključuje merila za izbor ter pogoje za zaposlitev in napredovanje, dostopa do vseh vrst poklicnega usmerjanja, strokovnega usposabljanja in preusposabljanja; izobraževanja, znanosti in športa, socialne varnosti, vključno s socialnim varstvom, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, pravosodja in uprave, javnega obveščanja in medijev, dostopa do blaga in storitev ter njihovega zagotavljanja, članstva in dejavnosti v sindikatih, organizacijah civilne družbe, političnih strankah ali drugih vrstah organizacij ter udeležbe pri kulturnem in umetniškem ustvarjanju.

Poleg tega urad varuha človekovih pravic kot osrednji organ za boj proti diskriminaciji prejema poročila vseh fizičnih in pravnih oseb ter preučuje posamezna poročila, da lahko izdaja pravno nezavezujoča priporočila, mnenja, predloge in opozorila za odpravo diskriminacije in varstvo pravic diskriminirane osebe. Sodeluje lahko tudi v sodnih postopkih kot intervenient na strani osebe, ki toži zaradi diskriminacije, ali vloži skupinsko tožbo za zaščito pred diskriminacijo, če dokaže verjetnost, da je bila z ravnanjem toženca kršena pravica do enake obravnave večjega števila oseb zaradi njihove povezave s pravicami in vrednotami, ki jih priznava zakon (rasa ali etnična pripadnost, barva kože, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, nacionalno ali socialno ozadje, premoženje, članstvo v sindikatu, izobrazba, socialni status, zakonski ali družinski status, starost, zdravstveno stanje, invalidnost, genetska dediščina, spolna identiteta ali izraz ali spolna usmerjenost). Oseba, ki lahko pri varuhu človekovih pravic vloži pritožbo zaradi diskriminacije, ni nujno državljan EU.

Novi zakon o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti (Zakon o zaštiti prijavitelja nepravilnosti), ki velja od 1. julija 2019, določa, da se lahko prijavitelji nepravilnosti obrnejo na varuha človekovih pravic za zaščito svojih pravic, če izkažejo verjetnost, da so ali bi lahko bili žrtev škodnih dogodkov zaradi prijave nepravilnosti. V skladu z navedenim zakonom ni nujno, da je oseba, ki želi vložiti pritožbo, državljan EU, varuh človekovih pravic pa lahko ukrepa za zaščito prijavitelja nepravilnosti, ki prihaja iz javnega ali zasebnega sektorja (opomba: zakon opredeljuje „prijavitelja nepravilnosti“ kot osebo, ki je seznanjena z nepravilnostmi in je prijavila nepravilnosti v zvezi z opravljanjem dela za delodajalca, na primer kršitve zakonov, predpisov, pravil, etičnih kodeksov ali kodeksov ravnanja ali notranjih aktov podjetij). Poudariti je treba, da opravljanje dela poleg zaposlitve vključuje tudi prostovoljno delo, delo na podlagi pogodb o začasnem delu, študentsko delo itd. Prijavitelj nepravilnosti je lahko tudi oseba, ki je bila udeležena v postopku zaposlovanja kot kandidat.

Poleg tega mora Republika Hrvaška kot država pristopnica k Odboru OECD za naložbe kot nepristranskemu nadzornemu delovnemu telesu v okviru odgovornega poslovnega ravnanja – tj. varstva človekovih pravic, zlasti pravic delavcev, in varstva okolja – izvajati naslednje smernice: zagotavljanje informacij o odgovornem poslovnem ravnanju na spletišču, obravnava poizvedb, mediacija pri reševanju težav, ki izhajajo iz morebitnega neodgovornega poslovnega ravnanja, in komunikacija z deležniki za preprečevanje pravdnih postopkov.

Poleg tega je Hrvaška vzpostavila državni inšpektorat (Državni inspektorat), sestavljen iz pristojnih oddelkov in služb (kot sta oddelek za nadzor varnosti in zdravja pri delu ter oddelek za nadzor zaposlovanja).

Več informacij o področju dela in pristojnostih državnega inšpektorata oziroma zgoraj navedenih sektorjev/oddelkov je na voljo na naslednjih povezavah:

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznost, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema?

Hrvaška ne določa nobenih obveznih sistemov mediacije v zvezi s kršitvami človekovih pravic, ki so jih zagrešile gospodarske družbe. Mediacijo pri potrošniških sporih med potrošniki in trgovci ureja zakon o alternativnem reševanju potrošniških sporov (Zakon o alternativnom rješavanju potrošačkih sporova, NN št. 121/16 in 32/19), s katerim so prenesene direktive EU in uredba EU o reševanju potrošniških sporov. Pri vprašanjih varstva človekovih pravic in drugih sporih v zvezi s pravicami je mogoče mediacijo predlagati pri enem od mediacijskih središč na Hrvaškem, kjer je mogoče spor rešiti na podlagi interesov strank.

Oglejte si zadevne podstrani, kjer je na voljo več informacij:

V skladu z zakonom o varstvu potrošnikov (Zakon o zaštiti potrošača) mora trgovec dati potrošniku priložnost, da vloži pisno pritožbo po pošti, faksu ali elektronski pošti.

V skladu z zakonom o državnem inšpektoratu (Zakon o državnom inspektoratu) se lahko predlogi, ki vsebujejo podatke o prijavitelju (ime, priimek in domač naslov) ter navedbo ravnanja, ki je v nasprotju s predpisi, uporabijo kot podlaga za inšpekcijski pregled.

Kar zadeva zaposlene v večnacionalnih podjetjih, mora delodajalec z vsaj dvajsetimi zaposlenimi v skladu z zakonom o delu (Zakon o radu) imenovati osebo, ki ima skupaj z delodajalcem nalogo, da sprejema in rešuje pritožbe, povezane z varstvom dostojanstva delavcev.

Te dejavnosti spremlja državni inšpektorat.

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam dostop do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Žrtev, ki uveljavlja pravno sredstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba, ima v kazenskih postopkih enake pravice kot druge žrtve. Za več informacij si oglejte evropski portal e-pravosodje:

V skladu z zakonom o brezplačni pravni pomoči (Zakon o besplatnoj pravnoj pomoći) se pravica do brezplačne pravne pomoči odobri:

hrvaškim državljanom;
otrokom, ki niso hrvaški državljani, vendar so na Hrvaškem brez spremstva odrasle osebe, ki je zanje odgovorna v skladu z zakonom;
tujcem z začasnim prebivališčem pod pogojem vzajemnosti in tujcem s stalnim prebivališčem;
tujcem z začasno zaščito;
tujcem, ki prebivajo nezakonito, in tujcem, ki bivajo za kratek čas, v postopkih za odločitev o izgonu ali vrnitvi;
prosilcem za azil, osebam z azilom in tujcem s statusom subsidiarne zaščite ter njihovim družinskim članom, ki zakonito prebivajo na Hrvaškem, v postopkih, v katerih jim pravna pomoč ni zagotovljena v skladu s posebnim zakonom.
Zakon o brezplačni pravni pomoči (NN št. 143/13 in 98/19) ureja pogoje in postopek, v katerem lahko prikrajšane osebe uveljavljajo svojo pravico do pravnega svetovanja ter dostopa do sodišč in drugih oseb javnega prava v civilnih in upravnih zadevah.
Zakon o brezplačni pravni pomoči določa, da so poleg hrvaških državljanov do brezplačne pravne pomoči upravičeni tudi:
otrokom, ki niso hrvaški državljani, vendar so na Hrvaškem brez spremstva odrasle osebe, ki je zanje odgovorna v skladu z zakonom;
tujci z začasnim prebivališčem pod pogojem vzajemnosti in tujcem s stalnim prebivališčem;
tujcem z začasno zaščito;
tujcem, ki prebivajo nezakonito, in tujcem, ki bivajo za kratek čas, v postopkih za odločitev o izgonu ali vrnitvi;
prosilci za azil, osebe z azilom in tujci s statusom subsidiarne zaščite ter njihovi družinski člani, ki zakonito prebivajo na Hrvaškem, v postopkih, v katerih jim pravna pomoč ni zagotovljena v skladu s posebnim zakonom.

Upravičenci do brezplačne pravne pomoči lahko uveljavljajo pravico do primarne in/ali sekundarne pravne pomoči pod pogoji, določenimi z zakonom.

Primarna pravna pomoč vključuje splošne pravne informacije, pravno svetovanje, sestavljanje vlog, ki se vložijo pri javnih organih, Evropskem sodišču za človekove pravice in mednarodnih organizacijah v skladu z mednarodnimi pogodbami in notranjimi poslovniki teh organov, zastopanje v postopkih pred javnimi organi ter pravno pomoč pri izvensodnem reševanju sporov. Zagotavljajo jo upravni organi v županijah in v mestu Zagreb (Grad Zagreb), pooblaščena združenja in centri za pravno pomoč, zagotavlja pa se lahko v zvezi s katerim koli pravnim vprašanjem. Postopek uveljavljanja primarne pravne pomoči se začne tako, da se vzpostavi stik neposredno s ponudnikom primarne pravne pomoči, ki po lastni presoji ugotovi, ali so pogoji za primarno pravno pomoč izpolnjeni.

Sekundarna pravna pomoč vključuje pravno svetovanje, sestavljanje vlog v postopku zoper delodajalca za zaščito pravic delavcev, sestavljanje vlog in zastopanje v pravdnih postopkih ter pravno pomoč pri sporazumnem reševanju sporov. Sekundarno pravno pomoč zagotavljajo odvetniki. Sekundarna pravna pomoč vključuje tudi oprostitev plačila stroškov sodnih postopkov in sodnih taks.

Da bi bila odobrena sekundarna pravna pomoč v obliki sestavljanja vlog in zastopanja v pravdnih postopkih ter oprostitve plačila sodnih taks, morajo biti finančne okoliščine prosilca take, da so izpolnjene zahteve, določene v zakonu o brezplačni pravni pomoči, in sicer skupni mesečni dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne sme presegati zneska davčne osnove na člana (3 326,00 HRK), skupna vrednost premoženja v lasti prosilca in članov njegovega gospodinjstva pa ne sme presegati 60 zneskov davčne osnove (199 560,00 HRK).

Poleg izpolnjevanja finančnih zahtev je treba za sekundarno pravno pomoč zaprositi v eni od naslednjih vrst postopkov, ki se nanašajo na:

stvarne pravice, razen v zemljiškoknjižnih postopkih;
delovna razmerja;
družinska razmerja, razen v postopkih sporazumne razveze zakonske zveze, če zakonca nimata skupnih ali posvojenih mladoletnih otrok ali polnoletnih otrok v starševski oskrbi;
postopke izvršbe in zavarovanja za izvršbo ali zavarovanje terjatev, ki izhajajo iz postopka, za katerega se lahko odobri pravna pomoč v skladu z določbami zakona o brezplačni pravni pomoči;
sporazumno rešitev spora;
izjemoma tudi na vse druge upravne in civilne sodne postopke, kadar taka potreba nastane zaradi posebnih življenjskih okoliščin prosilca in članov njegovega gospodinjstva, v skladu z osnovnim namenom zakona o brezplačni pravni pomoči.

Postopek za odobritev sekundarne pravne pomoči se začne z vložitvijo prošnje pri pristojnem upravnem organu županije ali mesta Zagreb. Prošnja se predloži na standardnem obrazcu, ki vključuje privolitev prosilca in njegovih članov gospodinjstva k dostopanju do vseh podatkov o njihovem skupnem dohodku in premoženju ter potrditev prosilca, da so navedene informacije točne in popolne.

V postopku za odobritev sekundarne pravne pomoči prosilcu, ki izpolnjuje zahteve za uveljavljanje pravice do sekundarne pravne pomoči, pristojni organ izda odločbo o odobritvi sekundarne pravne pomoči, v kateri sta navedena vrsta in obseg odobrene pravne pomoči. Odobritev sekundarne pravne pomoči se nanaša na polno ali delno zavarovanje za plačilo stroškov sekundarne pravne pomoči, odvisno od zneska skupnega mesečnega dohodka prosilca in njegovih članov gospodinjstva. V odločbi o dodelitvi sekundarne pravne pomoči se določi tudi odvetnik, ki bo zagotovil sekundarno pravno pomoč.

Če prosilec ne izpolnjuje zahtev za odobritev pravice do sekundarne pravne pomoči, se izda odločba o zavrnitvi prošnje. Zoper odločbo o zavrnitvi prošnje lahko prosilec vloži pritožbo pri ministrstvu za pravosodje (Ministarstvo pravosuđa). Zoper odločbo ministrstva za pravosodje o zavrnitvi pritožbe je mogoče začeti upravni spor.

Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči ne uspe v postopku, za katerega je bila sekundarna pravna pomoč odobrena, mu ni treba povrniti stroškov pravne pomoči. Vendar odobritev sekundarne pravne pomoči ne pomeni, da bo upravičenec do te pomoči, ki ni uspel v postopku, oproščen plačila stroškov pravdnega postopka, ki jih ima nasprotna stranka, o čemer odloči sodišče v skladu s pravili, ki urejajo sodne postopke.

Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri tudi v čezmejnih sporih. Zakon o brezplačni pravni pomoči čezmejne spore opredeljuje kot spore, pri katerih ima prosilec za pravno pomoč stalno ali običajno prebivališče v državi članici Evropske unije, ki ni država članica sodišča ali država članica, v kateri naj bi bila sodna odločba izvršena.

Pravna pomoč v čezmejnih sporih se odobri v civilnih in gospodarskih zadevah, v postopkih mediacije in alternativnega reševanja sporov, pri izvrševanju javnih listin in zagotavljanju pravnega svetovanja v takih postopkih. Določbe o pravni pomoči v čezmejni sporih se ne uporabljajo v davčnih, carinskih in drugih upravnih postopkih.

Prosilcem za pravno pomoč v čezmejnih sporih se pravna pomoč odobri, če izpolnjujejo zahteve iz zakona o brezplačni pravni pomoči. Pravna pomoč se lahko izjemoma odobri tudi prosilcem, ki ne izpolnjujejo zahtev za odobritev pravne pomoči iz zakona o brezplačni pravni pomoči, če dokažejo, da niso zmožni plačati stroškov postopka zaradi nesorazmerja med življenjskimi stroški v državi članici stalnega ali običajnega prebivališča in življenjskimi stroški na Hrvaškem.

Na Hrvaškem prosilec ali pristojni organ države članice, v kateri ima prosilec stalno ali običajno prebivališče (organ pošiljatelj), prošnjo za pravno pomoč predloži ministrstvu za pravosodje (organ prejemnik). Obrazci in priloženi dokumenti morajo biti predloženi v hrvaščini. V nasprotnem primeru bo prošnja zavrnjena.

Če spor, v katerem prosilec prosi za pravno pomoč, ni čezmejni spor, ali če prosilec ni upravičen do pravne pomoči v čezmejnih sporih, ministrstvo za pravosodje izda odločbo o zavrnitvi prošnje. Zoper odločbe ministrstva za pravosodje niso dovoljene pritožbe, mogoče pa je začeti upravni postopek.

Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri osebam, ki nimajo prebivališča v Evropski uniji, v skladu z določbami dvostranskih in večstranskih mednarodnih sporazumov, ki so zavezujoči za Hrvaško.

Za informacije o pravni pomoči na Hrvaškem si oglejte spletišče:

Pravna pomoč

(1) Osebnostne pravice: pravica do življenja, telesnega in duševnega zdravja, ugleda, časti, dostojanstva, imena, zasebnosti osebnega in družinskega življenja, svobode itd.

Zadnja posodobitev: 09/02/2021

Podjetništvo in človekove pravice - Ciper

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

V skladu z določbami zakona št. 174/1989 o odgovornosti delodajalca (obvezno zavarovanje), kakor je bil spremenjen, so zaposleni, ki so žrtve kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba, upravičeni do odškodnine v primeru nesreče na delovnem mestu (smrt ali telesne poškodbe), ki jo povzroči njihovo delo in do katere pride med njihovo zaposlitvijo, oziroma v primeru poklicne bolezni, ki jo povzroči njihovo delo. Zakon od vseh delodajalcev zahteva, da sklenejo zavarovanje odgovornosti za primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni, povzročene kateremu koli zaposlenemu. Ta zahteva zajema tudi zaposlovanje oseb s stalnim prebivališčem na Cipru, ki so zaposlene v tujini in ki so doživele nesrečo na delovnem mestu ali trpijo za poklicno boleznijo. Zakon določa minimalni znesek kritja za vsako nesrečo ali poklicno bolezen na zaposlenega (sto šestdeset tisoč evrov, 160 000,00 EUR) ter tudi za vsak primer ali niz primerov, ki so posledica istega operativnega dogodka (tri milijone štiristo petnajst tisoč evrov, 3 415 000,00 EUR), vključno s stroški in obrestmi.

Da bi se lahko delavcu plačala odškodnina, ki presega nadomestilo, določeno z zakonom, je treba vložiti ustrezno tožbo pri sodišču.

Inšpektorji Inšpektorata za delo med opravljanjem inšpekcijskih pregledov v podružnicah/podjetjih delodajalca za preverjanje njihove skladnosti z zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu preverijo tudi, ali obstaja listina, ki potrjuje obvezno zavarovanje odgovornosti delodajalca.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Glej odgovor na vprašanje 1.

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Ne, v tem primeru nimate dostopa do sodnega varstva. Glede na razpoložljive informacije in podatke, kot so navedeni v vprašanju, se zdi, da ni nobene navezne okoliščine za določitev pristojnosti ciprskih sodišč.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

Ne. Državljanom tretjih držav, ki trdijo, da so žrtve kršitev človekovih pravic, zagotavljajo ustrezno zaščito neodvisne institucije pod pogojem, da je bila kršitev storjena na Cipru.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema pritožbenih mehanizmov in storitev mediacije?

Uredba (EU) št. 524/2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov zahteva, da podjetja s spletnimi trgovinami na svojih spletiščih objavijo informacije o platformi za spletno reševanje sporov.

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji?

Dostop do brezplačne pravne pomoči je zagotovljen vsem fizičnim osebam, katerih človekove pravice so bile kršene, če imajo stalno prebivališče na ozemlju Republike Ciper, ne glede na to, ali so državljani Republike Ciper ali državljani EU.

Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo?

Brezplačna pravna pomoč je na voljo za:

dostop do odvetnika,
pravno svetovanje in
zastopanje pred sodiščem.

Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Ne.

Zadnja posodobitev: 11/04/2022

Podjetništvo in človekove pravice - Latvija

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

V skladu s členom 1(1) zakona o civilnem postopku ima vsaka fizična in pravna oseba pravico do sodnega varstva državljanskih pravic ali pravnih interesov, ki so ji bili kršeni ali izpodbijani. Če posameznik meni, da je bil žrtev kršitev človekovih pravic, povezanih s poslovanjem, zaradi katerih so kršene njegove državljanske pravice, lahko vloži civilno tožbo pri sodišču s splošno pristojnostjo.

V skladu s členom 1635 civilnega zakonika ima žrtev na podlagi vsake kršitve pravic, vsakega protipravnega ravnanja kot takega, ki ima za posledico škodo (tudi nematerialno škodo), pravico zahtevati odškodnino od storilca, če mu je mogoče dokazati krivdo za tako ravnanje. Nematerialna škoda označuje fizično ali duševno trpljenje, povzročeno zaradi kršitve nematerialnih pravic ali nematerialnih koristi žrtve, ki je posledica protipravnih ravnanj. Višino odškodnine za nematerialno škodo določi sodišče po lastni presoji, pri čemer upošteva resnost in posledice nematerialne škode. Če se protipravno ravnanje izrazi kot kaznivo dejanje zoper življenje, zdravje, moralnost, spolno nedotakljivost, svobodo, čast ali spoštovanje posameznika ali zoper družino ali mladoletnika, se domneva, da je žrtev zaradi takega ravnanja utrpela nematerialno škodo. V drugih primerih mora žrtev nematerialno škodo dokazati. Ravnanje je treba v tem primeru razumeti v širšem smislu, tako da ne vključuje le ravnanja, temveč tudi neukrepanje, tj. opustitev ravnanja.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Odškodninska odgovornost za protipravna ravnanja, določena v civilnem zakoniku, zajema vsako kršitev pravic in kaznivo dejanje, vključno s hudo kršitvijo človekovih pravic.

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Če niti toženec niti tožnik nimata prebivališča ali pravnega naslova v Latviji in če se kršitev ni zgodila v Latviji, latvijska sodišča po vsej verjetnosti ne bodo pristojna za obravnavo civilne tožbe.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

Varuh človekovih pravic v Latviji se imenuje tiesībsargs. Varuh človekovih pravic deluje v skladu s ciljem, določenim v zakonu o varuhu človekovih pravic, tj. spodbujati varstvo človekovih pravic in zagotavljati, da se javna oblast izvršuje na zakonit in primeren način ter v skladu z načelom dobrega upravljanja.

Varuh človekovih pravic je lahko v reševanje vprašanj vključen le, kadar državni upravni organi kršijo človekove pravice posameznika, določene v ustavi (Satversme) Republike Latvije in mednarodnih listinah na področju človekovih pravic, v okviru odločanja ali, v primeru zakonodajnega organa, sprejemanja zakonodajnega akta. V okviru izvrševanja pooblastil varuha človekovih pravic organ pomeni vladni upravni organ ali lokalni upravni organ ali njegove uradnike in osebe, ki opravljajo naloge, za katere jih je pooblastila državna uprava.

V primerih, ko je posameznik žrtev kršitve načela prepovedi diskriminacije, lahko varuh človekovih pravic poda oceno in priporočila tudi pravnim in fizičnim osebam, za katere se uporablja zasebno pravo.

Vendar pooblastila varuha človekovih pravic ne veljajo za ocenjevanje dejanj evropskih nadnacionalnih gospodarskih družb zunaj EU.

Nadzor nad ravnanjem podjetij in spremljanje njihovega ravnanja v zvezi z delovnimi razmerji spadata v pristojnost državnega inšpektorata za delo.

Ravnanje podjetij na področju okolja nadzoruje državna služba za okolje, ki je odgovorna za spremljanje skladnosti z zakonodajo na področju varstva okolja, radiološke zaščite in jedrske varnosti, pa tudi izkoriščanja naravnih virov.

Če posameznik tožbo zaradi protipravnega dejanja pri organu vloži pomotoma, tj. ne ve, da zadevni organ ni pristojen, da obravnava zadevo iz posameznikove tožbe, mora organ posameznika v skladu z določbami zakona o vlogah obvestiti o organu, pristojnem za zadevo, ali tožbo po potrebi odstopiti organu, pristojnemu za proučitev tožbe.

Zato je treba opozoriti, da je institucija varuha človekovih pravic mehanizem za alternativno reševanje sporov za varstvo kršenih človekovih pravic, ki temelji na osebni avtoriteti varuha človekovih pravic, saj priporočila varuha človekovih pravic niso pravno zavezujoča. Pritožba pri varuhu človekovih pravic se ne šteje za začetek pritožbenega postopka, stranke v postopku pa morajo upoštevati, da se s tako pritožbo ne prekine niti veljavnost upravnega predpisa niti rok za pritožbo. Vendar je naloga varuha človekovih pravic spodbujanje ozaveščenosti in razumevanja javnosti o človekovih pravicah, mehanizmih za njihovo varstvo in delu varuha človekovih pravic. Zato lahko varuh človekovih pravic posamezniku svetuje glede mehanizmov za varstvo kršenih pravic v vsakem posameznem primeru.

Vsak posameznik, ki meni, da so mu bile kršene človekove pravice, se lahko ne glede na svoje državljanstvo pritoži pri varuhu človekovih pravic.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznost, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema pritožbenih mehanizmov in storitev mediacije?

Ni informacij o zakonodajnih aktih, ki bi evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalagali obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti.

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Upravičenost do pravne pomoči, ki jo financira država, je odvisna od vrste zadeve in posameznikovega statusa. Pravna pomoč vključuje pravno posvetovanje, pripravo procesnih aktov za sodišče in pravno pomoč na sodni obravnavi. Posameznik, ki je stranka v civilni zadevi, je oproščen sodnih stroškov, ki se plačajo v nacionalni proračun, sodišče pa mora zagotoviti prevajalske storitve, ki jih financira država, če posameznik ne govori jezika postopka.

V civilnih zadevah (z izjemami, navedenimi v zakonu) in v upravnih zadevah, v katerih se izpodbija odločba družinskega sodišča v zvezi z varstvom pravic in zakonitih interesov otroka, ima posameznik, ki zakonito prebiva v Latviji, pravico do pravne pomoči, če je pri socialnih službah lokalne uprave pridobil status osebe z nizkimi dohodki ali osebe v stiski ali če je v posebnem položaju, tj. se je nepričakovano in iz razlogov, na katere nima vpliva, znašel v takih okoliščinah in takem finančnem položaju, da ne more zagotoviti varstva svojih pravic, ali če je posameznik v celoti odvisen od države ali lokalne uprave.

Posameznik, ki prebiva v državi članici EU, ima pravico do pravne pomoči v čezmejnih sporih v civilnih zadevah, če zaradi svojih posebnih okoliščin in ravni dohodka ne more varovati svojih pravic.

Drugi posamezniki (vključno s posamezniki, ki prebivajo zunaj EU) imajo pravico do pravne pomoči v skladu z mednarodnimi zavezami Latvije ter če zaradi svojih posebnih okoliščin in ravni dohodkov ne morejo varovati svojih pravic.

V civilnih zadevah, ki jih posamezniki vložijo sami ali s pomočjo odvetnika (tj. civilne zadeve v pristojnosti sodišča za gospodarske zadeve, ki izhajajo iz pogodbenega prava, če znesek tožbenega zahtevka presega 150 000 EUR, in zadeve, v katerih se obravnava varstvo poslovnih skrivnosti pred nezakonito pridobitvijo, uporabo ali razkritjem), je posameznik upravičen do pravne pomoči, če njegov dohodek ne presega minimalne mesečne plače v Latviji, če je upravičen do prejemanja pravne pomoči zaradi svojega finančnega položaja in če je plačal pristojbino za zagotavljanje pravne pomoči.

Pravno pomoč v upravnih zadevah odobri sodišče (sodnik) na prošnjo posameznika, pri čemer upošteva zapletenost zadeve in finančni položaj posameznika.

Pravno pomoč v kazenskih postopkih odobri stranka, ki začne postopek (preiskovalec, tožilec ali sodnik). Pravna pomoč se zagotovi na prošnjo posameznikov, upravičenih do obrambe, in žrtvam v primerih, določenih z zakonom.

Dodatne informacije so na voljo na spletišču sodne uprave:

Zadnja posodobitev: 12/02/2024

Podjetništvo in človekove pravice - Malta

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

Žrtev kršitve človekovih pravic, ki so jih ali jih niso zagrešile gospodarske družbe, ima pravico do vložitve tožbe na sodišču za povrnitev in nadomestilo škode.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Ker ni posebnih pravil za hude kršitve človekovih pravic, se vsi primeri kršitev človekovih pravic obravnavajo enako.

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Kje lahko dobim dodatne informacije? Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Pravo je krajevno, če pa stranki ne dosežeta dogovora glede izbire prava, ki se uporablja, se pravo države sodišča (lex fori), pred katerim poteka postopek, določi na podlagi mednarodnega zasebnega prava.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

V pristojnost varuha človekovih pravic na Malti v skladu s členom 64a ustave in členi zakona o varuhu človekovih pravic spada „preiskava dejanj vlade ali dejanj, izvedenih v njenem imenu, ali dejanj službe, organa ali katere koli druge osebe v skladu z zakonom (vključno s službo, organom ali uradom, vzpostavljenim s to ustavo), ki ta dejanja izvaja pri opravljanju svojih upravnih nalog“.

V skladu s členom 12(1) zakona o varuhu človekovih pravic je njegova pristojnost omejena na obravnavanje pobud, ki se nanašajo na:

„(a) vlado, vključno z vsemi vladnimi službami ali drugimi javnimi organi, ministri ali parlamentarnimi sekretarji, javnimi uslužbenci in uradniki ali zaposlenimi pri organu, kot je navedeno;

(b) vsak statutarni organ in vsako družbo ali subjekt, v katerem imajo vlada ali en ali več navedenih organov ali kombinacija teh organov obvladujoči delež ali nad katerim imajo dejanski nadzor, vključno z direktorji, člani, upravitelji ali drugimi uslužbenci tega subjekta ali družbe ali njunega nadzornega organa (v nadaljnjem besedilu skupaj: organizacija), ter

Varuh človekovih pravic nima posebne in uradne pristojnosti za preiskovanje primerov kršitev ali tveganja kršitev temeljnih pravic ali zagotavljanje pravnih sredstev in spodbujanje ali varovanje temeljnih pravic državljanov.

Vendar so funkcije, opredeljene v členu 22(1) zakona o varuhu človekovih pravic, dovolj obsežne, da se lahko ta institucija brez omejitev zavzema za uveljavljanje človekovih pravic na naslednji način:

s proučitvijo pobud, ki vsebujejo element človekovih pravic;
z opozarjanjem organov na ogrožanje pravic državljanov;
v primeru kršitve s prispevanjem k reševanju zadeve s priporočilom za njeno pošteno in učinkovito rešitev z namenom izognitve sodnim postopkom.

Pristojnost varuha človekovih pravic zajema vsakogar, ki meni, da je oškodovan, in to ne glede na njegovo državljanstvo ali poreklo, če je pobuda te osebe utemeljena z osebnim interesom. Oseba je lahko fizična ali pravna.

Organi ali institucije, ki spadajo v pristojnost varuha človekovih pravic, morajo varovati človekove pravice in zagotavljati njihovo uveljavljanje. Čeprav je pristojnost varuha človekovih pravic omejena na javne organe, se lahko obravnavajo primeri, ko žrtev kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešile gospodarske družbe, trdi, da so ji bile kršene pravice, ker ji javni organ ali ustanova ni zagotovil varstva, do katerega je bila upravičena.

Varuh človekovih pravic lahko obravnava vse primere, tudi če pobudnik ni državljan EU ali ne živi v EU, če utemeljenost pobude spada v pristojnost varuha človekovih pravic. Poleg tega se pravno varstvo zagotovi vsem žrtvam, če utemeljenost pobude spada v pristojnost varuha človekovih pravic ali drugega lokalnega ali regulativnega organa.

Zato pristojnost varuha človekovih pravic ni odvisna niti od utemeljenosti zadeve niti od tega, ali oškodovanec živi na Malti, temveč od domnevne neizpolnitve obveznosti organa, ki spada v pristojnost varuha.

Kar zadeva druge javne storitve (na primer na področju zaposlovanja ali okolja) na Malti, pa obstajajo druge javne institucije, kot so oddelek za odnose na področju industrije in zaposlovanja (Department of Industrial and Employment Relations), organ za okolje in vire (Environment and Resources Authority), arbiter za finančne storitve (Arbiter for Financial Services) in nacionalna komisija za spodbujanje enakosti (National Commission for the Promotion of Equality). Nacionalna komisija za spodbujanje enakosti kot nacionalni organ, pristojen za enakost, lahko obravnava le primere diskriminacije in spolnega nadlegovanja, storjene na Malti.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema pritožbenih mehanizmov in storitev mediacije?

Malta evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam ne nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti. Mediacija na Malti poteka v zadevah, ki jih obravnavajo sodišča za družinske zadeve, ali v postopkih pred komisijo za usklajevanje najemnin.

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Do pravne pomoči ste upravičeni, če ste žrtev kršitve v smislu člena 2 poglavja 539 zakonodaje Malte (zakon o žrtvah kaznivih dejanj) ali žrtev nasilja v družini v smislu poglavja 581 zakonodaje Malte (zakon o nasilju zaradi spola in nasilju v družini). Na podlagi izdane odločbe o dodelitvi pravne pomoči ste upravičeni do pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem. Pokrijejo se stroški postopka in nagrada odvetnika. Če niste državljan EU, a imate pravni status na Malti, ste vseeno upravičeni do pravne pomoči. Če ste državljan države članice EU, ki živi zunaj EU, ste še vedno upravičeni do zastopanja pred malteškimi sodišči in pravne pomoči.

Zadnja posodobitev: 04/05/2021

Podjetništvo in človekove pravice - Avstrija

1. Kakšno varstvo je na voljo žrtvam kršitev človekovih pravic v svetu podjetništva? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

Kot v drugih državah članicah mednarodno pristojnost v veliki meri določa „Uredba Bruselj Ia“ (Uredba št. 1215/2012: v nadaljnjem besedilu: Uredba). Ta omogoča vložitev tožbe – zlasti kadar ima podjetje (ali njegova podružnica) sedež v Avstriji – ne glede na to, kje ima tožnik stalno prebivališče in/ali katero državljanstvo ima. Druge pristojnosti so navedene v členu 7 Uredbe. Kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka, ali kraj, v katerem bi morala biti izpolnjena pogodbena obveznost, bi lahko bil pomemben.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo tudi za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Avstrijsko pravo o nepogodbeni obveznosti ne vsebuje specifičnih določb v zvezi s hudimi kršitvami človekovih pravic. Če pa huda kršitev človekovih pravic povzroči kršitev individualne pravice, ki jo varuje pravo, se lahko upošteva splošna pogodbena obveznost. Z drugimi besedami, kdor koli namerno ali iz malomarnosti nezakonito poškoduje življenje, zdravje, svobodo, premoženje ali katero koli drugo pravico druge osebe, za tako škodo tudi odgovarja. Kadar je povzročena škoda zoper življenje ali telo, zdravje, svobodo, premoženje ali katero koli drugo pravico, za to odgovarjata oseba, ki je neposredno povzročila škodo, in vsakdo, ki ni sprejel potrebnih in razumnih ukrepov, s katerimi bi preprečil škodo, povzročeno tretji osebi, če je bilo izkazano tveganje (Verkehrssicherungspflicht).

S stališča kazenskega prava se hude kršitve človekovih pravic štejejo za splošna kazniva dejanja.

3. Sem žrtev kršitev človekovih pravic zunaj Evropske unije zaradi poslovnih dejavnosti evropske mednarodne korporacije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Glej oddelek 4 v nadaljevanju.

4. Ali nacionalni varuh človekovih pravic, organi za enakost ali institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki jih zagrešijo evropske čezmejne korporacije zunaj Evropske unije? Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali obstajajo morebitne druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko proučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

Kot v drugih državah članicah mednarodno pristojnost v veliki meri določa „Uredba Bruselj Ia“ (Uredba št. 1215/2012). Ta omogoča vložitev tožbe – zlasti kadar ima podjetje (ali njegova podružnica) sedež v Avstriji – ne glede na to, kje ima tožnik stalno prebivališče in/ali katero državljanstvo ima. Druge pristojnosti so navedene v členu 7 Uredbe. Kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka, ali kraj, v katerem bi morala biti izpolnjena pogodbena obveznost, bi lahko bil pomemben.

Če se ne uporablja Uredba Bruselj Ia ali Nova luganska konvencija (Konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah), se mednarodna pristojnost vedno prenese v skladu s členom 27a zakona o sodni pristojnosti (Jurisdiktionsnorm – JN), če je krajevno pristojno avstrijsko sodišče. Pristojnost za prizadejanje škode v skladu s členom 92a zakona o sodni pristojnosti pa temelji izključno na kraju škodnega ravnanja. Vendar se lahko upoštevajo tudi druge pristojnosti, kot je na primer kraj storitve kaznivega dejanja v skladu s členom 88 zakona o sodni pristojnosti ali kraj, kjer je premoženje, v skladu s členom 99 zakona o sodni pristojnosti.

5. Ali vaša država evropskim čezmejnim korporacijam nalaga obveznost, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh pritožbenih mehanizmov ali storitev mediacije? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju teh mehanizmov in storitev? + 6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev kršitev človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Pod katerimi pogoji imam dostop do pravne pomoči? Kateri stroški so kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji kot državljani EU, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Dodelitev pravne pomoči ni povezana z avstrijskim državljanstvom ali državljanstvom EU.

Namen pravne pomoči je omogočiti vsem strankam v postopku, da uveljavljajo svoje pravice po civilnem pravu ali branijo svoje pravice pred sodišči ne glede na svoj finančni položaj. Stroški pravnega spora ne bi smeli pomeniti ovire za uveljavljanje zahtevkov ali za obrambo, tudi če posameznik sam nima zadostnih sredstev. Možnost dodelitve pravne pomoči je namenjena odpravljanju razlik, do katerih prihaja zaradi finančnih položajev posameznikov, ter spoštovanju načela enakosti in spoštovanju pravice, ki izhaja iz člena 6(1) EKČP, do prostega in neoviranega dostopa do pravnega varstva ter zagotavljanju enakega dostopa do pravnega varstva za vse.

Stranka v sodnem postopku, ki ji je dodeljena pravna pomoč, pa je le začasno oproščena obveznosti plačila svojih stroškov postopka. Nasprotna stranka nima koristi od te začasne oprostitve plačila.

Sodišče dodeli stranki pravno pomoč le, če bi sicer potek postopka škodljivo vplival na njeno potrebno preživljanje. Dodelitev pravne pomoči je mogoča le, če nameravana tožba ali obramba ni očitno objestna ali nesmiselna.

„Potrebno preživljanje“ pomeni sredstva, ki jih stranka potrebuje za skromen življenjski standard zase in za vse družinske člane, ki jih je dolžna preživljati. Potrebno preživljanje je stopnja med „nujnim“ in „primernim“ preživljanjem. Gre za znesek med povprečnim statističnim dohodkom osebe, ki opravlja pridobitno dejavnost, in minimalno ravnjo za preživljanje. V mednarodnih zadevah se skromen življenjski standard določi glede na okoliščine, ki prevladujejo na kraju stalnega prebivališča.

V členu 64 avstrijskega zakonika o civilnem postopku so navedeni stroški, ki jih lahko krije pravna pomoč.

Tožniki, ki niso državljani Avstrije, morajo pod nekaterimi pogoji morda zagotovi varščino v skladu s členom 57 zakonika o civilnem postopku, kar pomeni, da je treba tožencu na njegovo zahtevo zagotoviti varščino za stroške postopka. Več dvostranskih sporazumov pa določa, da se tako zagotavljanje varstva izključi. Poleg tega je izjema od zagotavljanja varščine za pravne stroške možna tudi v okviru pravne pomoči (člen 64(1)(2) zakonika o civilnem postopku).

Dvostranski sporazumi, ki jih je sklenila Avstrija, so na voljo na spletni strani ministrstva za evropske in mednarodne zadeve: Bilaterale Staatsverträge – BMEIA, Außenministerium Österreich.

Zadnja posodobitev: 22/11/2023

Podjetništvo in človekove pravice - Portugalska

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

Sodno varstvo za kršitve človekovih pravic v zvezi s podjetništvom je na voljo prek sodišč, in sicer tistih, ki so pristojna za civilne, kazenske, upravne in delovnopravne zadeve, ob upoštevanju vrste zadevne kršitve. To varstvo lahko vključuje vložitev tožbe ali pritožbe pri organih kazenskega pregona ali državnem tožilstvu (Ministério Público). Na podlagi take tožbe se lahko od toženca zahteva, da nekaj predloži, da nekaj stori, da se vzdrži ravnanja, ki je v nasprotju z zakonom, ali da dopusti določeno ravnanje, pa tudi da povrne materialno ali nematerialno škodo, ki je posledica njegovega ravnanja. Portugalski kazenski zakonik (Código Penal) določa odškodninsko odgovornost pravnih oseb v primeru nekaterih kaznivih dejanj in v nekaterih okoliščinah.

Postopke za uveljavljanje odškodnine ureja civilno, kazensko, upravno in delovno procesno pravo.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Poseben sklop nacionalnih pravil za hude kršitve človekovih pravic ne obstaja. Če pa gre pri taki kršitvi za kaznivo dejanje ali upravni prekršek, se pri določitvi kazni, ki se naloži, njenega trajanja ali zneska upošteva ocena resnosti zadevne kršitve. To velja za kazniva dejanja zoper okolje in hudo izkoriščanje delovne sile.

3. Sem žrtev kršitev človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Po civilnem pravu se uporabljajo pravila iz Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (tako imenovana prenovljena uredba Bruselj I) in pravila iz Luganske konvencije.

Na podlagi Uredbe (EU) št. 1215/2012 so osebe s stalnim prebivališčem v državi članici ne glede na njihovo državljanstvo tožene pred sodišči te države članice, za gospodarsko družbo (ali drugo pravno osebo) pa se šteje, da ima stalno prebivališče v kraju, kjer ima statutarni sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto. Vendar so v nekaterih zadevah določena posebna pravila o pristojnosti, zlasti v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti, za katere je pristojno sodišče v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka. Konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Luganska konvencija) določa enaka pravila.

Če gospodarska družba nima sedeža v Evropski uniji ali državi, ki je podpisnica Luganske konvencije, lahko mednarodna pristojnost portugalskih sodišč izhaja iz portugalskega civilnega procesnega prava. To velja, kadar zatrjevane pravice ni mogoče uveljavljati drugače kot z vložitvijo tožbe pri portugalskem sodišču (na primer ker zaradi kombinacije pravil o mednarodni pristojnosti različnih držav ni sodišča, ki bi bilo pristojno za obravnavo spora), ali kadar bi tožnik težko vložil tožbo v tujini in obstaja pomembna osebna ali stvarna navezna okoliščina med predmetom spora in portugalskim pravnim sistemom.

Po kazenskem pravu se uporabljajo pravila o pristojnosti, ki izhajajo iz kazenskega zakonika. Če ni mednarodne pogodbe ali konvencije, ki bi določala nasprotno, torej velja splošno načelo, da se za dejanja, storjena na portugalskem ozemlju ali na krovu portugalskih plovil in zrakoplovov, ne glede na državljanstvo storilca kaznivega dejanja uporablja portugalsko kazensko pravo. Če pa ni mednarodne pogodbe ali konvencije, ki bi določala nasprotno, se lahko portugalsko kazensko pravo v nekaterih okoliščinah ali v primeru določenih kaznivih dejanj uporabi tudi za dejanja, storjena zunaj nacionalnega ozemlja. V zvezi s kaznivimi dejanji, storjenimi zunaj nacionalnega ozemlja, ki vključujejo pravne osebe, se portugalsko pravo uporablja le, kadar dejanja stori pravna oseba ali kadar so storjena zoper pravno osebo, ki ima statutarni sedež na portugalskem ozemlju, ne glede na to, ali je žrtev državljan EU ali živi v EU.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

Posredovanje varuha človekovih pravic, organov za enakost (komisije za enakost pri delu in zaposlovanju (Comissão para a Igualdade no Trabalho e no Emprego -CITE) in komisije za državljanstvo in enakost spolov (Comissão para a Cidadania e Igualdade de Género -CIG)), inšpektorata za delo in inšpektorata za okolje v preiskavah je omejeno na kršitve nacionalnih zakonov, storjene na portugalskem ozemlju. To, da žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je evropska nadnacionalna gospodarska družba zagrešila zunaj Evropske unije (EU), ni državljan EU ali ne živi v EU, ni pomembno za začetek preiskave s strani teh organov.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznost, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju teh sistemov?

Pravnih obveznosti za taka poročila ni. Kljub temu v okviru smernic OECD za večnacionalna podjetja nacionalna kontaktna točka (NKT) za te smernice, katere delo usklajujeta generalni direktorat za gospodarske dejavnosti (Direção-Geral das Atividades Económicas – DGAE) in portugalska agencija za naložbe in zunanjo trgovino (Agência para o Investimento e Comércio Externo de Portugal – AICEP Portugal Global), zagotavlja platformo za (zunajsodno) mediacijo in spravo, namenjeno reševanju pritožb zoper gospodarske družbe v zvezi z domnevnim nespoštovanjem smernic. Tako lahko vsak posameznik ali organizacija, ki meni, da ravnanja ali dejavnosti večnacionalnega podjetja niso skladna s smernicami, vloži uradno pritožbo pri NKT v eni od držav, v kateri podjetje posluje. Več informacij je na voljo tukaj, vključno z letnimi poročili NKT o izvajanju smernic OECD.

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

V skladu s členom 67-A zakonika o kazenskem postopku(Código de Processo Penal):

„(a) ‚žrtev‘ pomeni:

(i) fizično osebo, ki je utrpela škodo, med drugim fizično, psihološko, čustveno ali nematerialno škodo ali škodo na premoženju, neposredno povzročeno z ravnanjem ali opustitvijo ravnanja pri storitvi kaznivega dejanja;

(ii) družinske člane osebe, katere smrt je bila neposredno povzročena s kaznivim dejanjem, ki so utrpeli škodo zaradi smrti te osebe;

(b) ‚posebno ranljiva žrtev‘ pomeni žrtev, ki je posebno ranljiva, med drugim zaradi svoje starosti, zdravstvenega stanja ali invalidnosti in dejstva, da ji je bila zaradi vrste, stopnje in trajanja viktimizacije povzročena škoda s hudimi posledicami za njeno psihološko dobro počutje ali pogoje za njeno družbeno vključenost;

(c) ‚družinski člani‘ pomenijo zakonca žrtve ali osebo, ki z žrtvijo živi v zunajzakonski skupnosti, sorodnike žrtve v ravni vrsti in njene sorojence ter osebe, ki so finančno odvisne od žrtve;

(d) ‚otrok‘ pomeni vsako osebo, mlajšo od 18 let“.

Ena od pravic iz statuta o žrtvah, odobrenega z zakonom št. 130/2015 z dne 4. septembra 2015, je pravna pomoč, katere pravni okvir določa zakon št. 34/2004 z dne 29. julija 2004. V zvezi s pravno pomočjo obiščite ustrezno stran evropskega portala e-pravosodje.

Zadnja posodobitev: 07/04/2024

Podjetništvo in človekove pravice - Romunija

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

Sodno varstvo človekovih pravic zagotavljajo nacionalna sodišča, odvisno od zadeve, na katero se nanaša dejanje, s katerim je bila kršena navedena pravica. Poslovne dejavnosti lahko torej privedejo do okoliščin, v katerih nastanejo kršitve človekovih pravic, ki se obravnavajo v okviru civilnih ali kazenskih zadev, zato lahko oškodovanec glede na posebne značilnosti zadeve in naravo dejanja, ki je privedlo do kršitve pravice, vloži tožbo ali pritožbo pri preiskovalnih organih – policiji ali tožilstvu.

Na podlagi takega varstva se lahko prizna odškodnina za premoženjsko in/ali nepremoženjsko škodo, če se ugotovi, da so bile zaradi ravnanja ali praks podjetja kršene človekove pravice.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Različne kršitve človekovih pravic, ki nastanejo v okviru poslovnih dejavnosti, sprožijo civilno, upravno ali disciplinsko odgovornost.

Kazniva dejanja zoper okolje so določena v posebni zakonodaji (npr. izredna uredba št. 195/2005 o varstvu okolja) in kazenskem zakoniku, v katerih so uvrščena med kazniva dejanja zoper javno varnost (širjenje bolezni na živali ali rastline, onesnaženje vode, trgovanje s strupenimi proizvodi ali snovmi ter kršitev režima jedrskega materiala ali drugih radioaktivnih snovi in režima razstreliv ali omejenih predhodnih sestavin za razstreliva itd.).

Za hude oblike izkoriščanja delovne sile se lahko štejejo kršitve določb kazenskega zakonika (kazniva dejanja, kot so suženjstvo, trgovina z ljudmi, trgovina z otroki, prisilno delo, napeljevanje k prostituciji ali spolnemu dejanju, uporaba storitev izkoriščane osebe) ali kršitve kazenskih pravil, določenih v delovnem zakoniku.

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

A. V civilnih zadevah

Mednarodni civilni postopek ureja knjiga VII zakonika o civilnem postopku, ki je ustrezno običajno pravo in se uporablja za postopke po zasebnem pravu s čezmejnimi elementi, razen če je v mednarodnih pogodbah, katerih pogodbenica je Romunija, pravu EU ali posebnih predpisih določeno drugače.
Mednarodna pristojnost romunskih sodišč je v skladu z običajnim pravom odvisna od toženčevega glavnega kraja poslovanja ali, če ta ne obstaja, njegovega sekundarnega sedeža ali poslovnih sredstev, ki se morajo na dan vložitve tožbe nahajati v Romuniji.
Poleg tega se lahko stranke v sporazumu o izbiri sodišča dogovorijo, da izberejo romunska sodišča kot pristojna sodišča za odločanje o sporih, ki so nastali v zvezi s čezmejnimi elementi.
Romunska sodišča so izključno pristojna za obravnavo nekaterih tožb, vloženih zaradi premoženjske škode, kot so tožbe v sporih s čezmejnimi elementi v zvezi z:
- nepremičnino v Romuniji;
- pogodbami, ki so jih sklenili potrošniki s stalnim ali običajnim prebivališčem v Romuniji za vsakodnevne potrošniške storitve, ki so namenjene zadovoljevanju osebnih ali družinskih potreb potrošnika in niso povezane z njegovo poklicno dejavnostjo ali podjetjem, če:
  - je ponudnik naročilo prejel v Romuniji in
  - je bila pred sklenitvijo pogodbe v Romuniji objavljena ponudba ali oglas, potrošnik pa je opravil vse formalnosti, potrebne za sklenitev pogodbe.
Poleg tega lahko tožnik z odstopanjem od pravil običajnega prava izbere romunska sodišča (prednostna pristojnost) za obravnavo sporov, kadar:
- se kraj, kjer je nastala pogodbena obveznost ali v katerem bi morala biti izpolnjena, čeprav le delno, nahaja v Romuniji;
- se kraj sklenitve pravnega akta, iz katerega izhajajo nepogodbene obveznosti, ali kraj, v katerem ima tak akt učinek, nahaja v Romuniji;
- se v Romuniji nahaja železniška ali cestna postaja ali pristanišče ali letališče, kjer poteka vkrcanje/natovarjanje ali izkrcanje/raztovarjanje prepeljanih potnikov ali blaga;
- se zavarovana nepremičnina ali kraj nastanka zavarovalnega primera nahaja v Romuniji.
Romunska sodišča so pristojna tudi za obravnavo zadev:
- v zvezi s čezmejnim varstvom intelektualne lastnine osebe s stalnim prebivališčem v Romuniji, ki ima romunsko državljanstvo ali pa je oseba brez državljanstva, ob upoštevanju sporazuma o izbiri sodišča;
- med tujci, če so se ti izrecno dogovorili tako, pravna razmerja pa se nanašajo na pravice, ki jih imajo lahko v zvezi s premoženjem ali interesi oseb iz Romunije;
- v zvezi s trčenjem na morju ali trčenjem zrakoplovov in v zvezi z reševanjem oseb ali blaga na odprtem morju ali na območju zunaj suverenosti katere koli države ali v zvezi s pomočjo v takih primerih, če obstajajo posebne okoliščine;
- ki vključujejo civilno odgovornost za škodo, povzročeno z izdelki s poreklom iz Romunije, ne glede na državljanstvo žrtve, kraj nesreče ali kraj nastanka škode.

Kar zadeva status tujca v mednarodnem civilnem postopku, imajo fizične in pravne osebe, ki so tujci, v skladu z zakonom enake procesne pravice in obveznosti pred romunskimi sodišči kot romunski državljani in romunske pravne osebe.

Več informacij je na voljo tukaj.

B. V kazenskih zadevah

V skladu s členom 9 v povezavi s členom 12 kazenskega zakonika se romunsko kazensko pravo uporablja za dejanja, storjena zunaj Romunije, v skladu s personalitetnim načelom iz kazenskega prava (člen 9 kazenskega zakonika), razen če je v mednarodni pogodbi, katere pogodbenica je Romunija, določeno drugače, ne glede na to, ali je oškodovanec tuji državljan, romunski državljan ali oseba brez državljanstva ali se nahaja v Romuniji, če so izpolnjeni določeni pogoji: storilec je romunska pravna oseba, za storjeno dejanje pa je v romunskem pravu predviden dosmrtni zapor ali zapor za več kot deset let (tudi če se dejanje po pravu države, v kateri je bilo storjeno, ne šteje za kaznivo dejanje). Kadar so predvidene druge kazni, mora biti dejanje opredeljeno kot kaznivo dejanje tudi po kazenskem pravu države, v kateri je bilo storjeno (dvojna kaznivost), ali pa mora biti storjeno na kraju zunaj pristojnosti katere koli države. Obtožnico mora predhodno odobriti generalni tožilec tožilstva na pritožbenem sodišču, ki je krajevno pristojno za tožilstvo, pri katerem je bilo kaznivo dejanje obravnavano prvič, ali po potrebi generalni tožilec tožilstva na vrhovnem kasacijskem sodišču.

Poudariti je treba, da se šteje, da je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Romunije tudi, kadar je do storitve, napeljevanja ali pomoči ali do pridobitve premoženjske koristi pri tem dejanju, čeprav le delno, prišlo na navedenem ozemlju ali na plovilu, ki pluje pod romunsko zastavo, ali letalu, registriranem v Romuniji. Romunsko kazensko pravo se v teh primerih uporablja po načelu teritorialnosti.

Kar zadeva pristojnost kazenskih sodišč za kazniva dejanja, storjena zunaj ozemlja Romunije, je v zakoniku o kazenskem postopku (člen 42) določeno, da kazniva dejanja, storjena zunaj ozemlja Romunije, obravnavajo sodišča, pristojna glede na statutarni sedež pravne osebe, ki nastopa kot obtoženec. Če obtoženec nima statutarnega sedeža v Romuniji, kaznivo dejanje pa spada v pristojnost okrožnega sodišča, zadevo obravnava okrožno sodišče v Bukarešti v okrožju 2, druge zadeve pa sodišče, ki je pristojno glede na zadevo ali status osebe iz Bukarešte, razen če zakon določa drugače.

Za kazniva dejanja, pri katerih je obtožnica pogojena z vložitvijo predhodne pritožbe, ki jo izvede oškodovanec, mora ta predhodno pritožbo vložiti v treh mesecih od dneva, ko je izvedel za dejanje.

Več informacij je na voljo na spletiščih romunske policije, romunskih sodišč in romunskega ministrstva za pravosodje.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

Člen 1(1) zakona št. 35 z dne 13. marca 1997 o organizaciji in delovanju varuha človekovih pravic (Instituția Avocatul Poporului) določa: „Varuh človekovih pravic si prizadeva za varovanje pravic in svoboščin fizičnih oseb v njihovih odnosih z javnimi organi“. Njegova pristojnost zato ne zajema kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile gospodarske družbe.

Pritožbe potrošnikov, vložene zoper podjetja v EU, lahko prevzame evropski potrošniški center v Romuniji samo, če so ti potrošniki državljani države članice EU (vključno z Norveško in Islandijo) ali imajo v njej stalno prebivališče in če se uporablja zakonodaja EU.

Inšpektorat za delo (Inspecția Muncii), nacionalni organ za pravice invalidov ter za otroke in posvojitve (Autoritatea Națională pentru Drepturile Persoanelor cu Dizabilități, Copii și Adopții), nacionalna agencija za enakost spolov (Agenția Națională pentru Egalitatea de Șanse între Femei și Bărbați), nacionalna okoljska garda (Garda Națională de Mediu), nacionalni organ za varstvo potrošnikov (Autoritatea Națională pentru Protecția Consumatorului) ter nacionalni regulativni in upravljavski organ za komunikacije (Autoritatea Națională pentru Administrare și Reglementare în Comunicații (ANCOM)) so javni organi, ki niso pristojni za čezmejne zadeve.

Več informacij je na voljo na spletišču nacionalnega organa za varstvo potrošnikov in razdelku za reševanje potrošniških sporov na spletišču EU.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema pritožbenih mehanizmov in storitev mediacije?

Kar zadeva kršitve človekovih pravic, ki izhajajo iz dejavnosti evropskih nadnacionalnih gospodarskih družb, v Romuniji niso vzpostavljeni obvezni sistemi mediacije, vendar je mediacija mogoča, kadar se zanjo odločijo stranke. Tako lahko oseba, ki so ji bile kršene pravice, uveljavlja sodno varstvo v skladu s splošnim pravom pri civilnem ali kazenskem sodišču, odvisno od narave kršene pravice, ali pa se stranke lahko dogovorijo, da bodo uporabile storitve mediatorja, katerega poklic ureja zakon št. 192/2006 o mediaciji in organizaciji poklica mediatorja.

Poleg tega je v uredbi št. 38/2015 o alternativnem reševanju sporov med potrošniki in trgovci vzpostavljen pravni okvir, ki potrošnikom omogoča, da zahteve, vložene zoper strokovnjaka/podjetje, prostovoljno posredujejo subjektom, ki uporabljajo postopke alternativnega reševanja sporov na neodvisen, nepristranski, pregleden, učinkovit, hiter in pošten način, s čimer se zagotovi visoka raven varstva potrošnikov in nemoteno delovanje trga.

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Dostop do pravne pomoči je pravica, ki se priznava in zagotavlja z romunsko zakonodajo. Ta pravica temelji na konceptu univerzalne obrambe in se na podlagi okoliščin priznava vsem osebam, ne glede na njihov kraj prebivališča ali državljanstvo, kot sledi:

I. v civilnih zadevah v skladu z izredno vladno uredbo št. 51/2008 o državni pravni pomoči v civilnih zadevah:

(a) za državljane EU: v vseh zadevah, v katerih za državno pravno pomoč pri sodiščih ali drugih romunskih pravosodnih organih zaprosi katera koli fizična oseba, ki ima stalno ali običajno prebivališče v Romuniji ali drugi državi članici EU (člen 2 izredne vladne uredbe št. 51/2008);

(b) za državljane držav nečlanic EU in osebe brez državljanstva: kadar vloge vložijo fizične osebe, ki nimajo stalnega ali običajnega prebivališča na ozemlju Romunije ali druge države članice EU, če med Romunijo in državo državljanstva ali stalnega prebivališča vložnika obstaja dogovor, ki vključuje določbe o mednarodnem dostopu do pravnega varstva (člen 21^1 izredne vladne uredbe št. 51/2008).

Poleg tega so v skladu s členom 1084(2) zakonika o civilnem postopku tuji državljani na romunskih sodiščih v mednarodnem civilnem postopku upravičeni do oprostitve in zmanjšanja davkov ter drugih stroškov postopka in do brezplačne pravne pomoči v enakem obsegu ter pod enakimi pogoji kot romunski državljani pod pogojem vzajemnosti z državo državljanstva ali stalnega prebivališča vložnika.

Tako lahko oseba, ki so ji bile kršene zakonite pravice, zaprosi za pravno pomoč, če si ne more privoščiti plačila stroškov postopka, kot je določeno v členu 6 izredne vladne uredbe št. 51/2008. Državna pravna pomoč se lahko dodeli v naslednjih oblikah:

(a) plačilo nagrad za zastopanje, pravno pomoč in po potrebi obrambo po imenovanem ali izbranem odvetniku zaradi uveljavljanja ali varovanja pravice ali pravnega interesa na sodišču ali zaradi preprečitve spora (v nadaljnjem besedilu: pomoč odvetnika);

(b) plačilo stroškov za storitve izvedenca, prevajalca ali tolmača med postopkom ob odobritvi sodišča ali pravosodnega organa, če je tako plačilo naloženo prosilcu za državno pravno pomoč v skladu z zakonom;

(d) oprostitev, zmanjšanje, prerazporeditev ali odlog plačila stroškov postopka, ki jih določa zakon, vključno s tistimi, ki jih je treba plačati v fazi izvršbe.

Kljub temu pravica do pravne pomoči ni absolutna pravica, oseba, ki zaprosi za pravno pomoč, pa mora predložiti dokazilo o svojem finančnem položaju, ki potrjuje, da si ne more privoščiti plačila storitev izbranega odvetnika ali da ne more kriti stroškov postopka, kot so kolkovina, nagrada za izvedenca, stroški v zvezi s poročili izvedencev itd. Člen 16(1) izredne vladne uredbe št. 51/2008 v zvezi s tem določa, da se državna pravna pomoč lahko zavrne, če je zahtevana neupravičeno, če so ocenjeni stroški take pomoči nesorazmerni z vrednostjo pravne zadeve in kadar se pravna pomoč ne zahteva zaradi zaščite pravnega interesa ali kadar se zahteva v zvezi z dejanjem, ki je v nasprotju z javnim ali ustavnim redom.

Državna pravna pomoč, ki jo določa ta nujna uredba, se dodeli v civilnih, gospodarskih, upravnih in delovnopravnih zadevah, v zadevah na področju socialne varnosti ter v drugih zadevah, razen kazenskih.

V kazenskih zadevah je dodelitev pravne pomoči oškodovancu obvezna, kadar ta oškodovanec/zasebni tožilec ni zmožen opraviti svojega dejanja ali pa je njegova zmožnost opraviti dejanje omejena (v skladu s členom 93(4) zakonika o kazenskem postopku). Poleg tega kadar pravosodni organ meni, da se oškodovanec, zasebni tožilec itd. iz določenih razlogov ne bi mogla braniti sama, v skladu s členom 93(5) zagotovi odvetnika, ki ga imenuje sodišče.

Člen 29(1)(f) izredne vladne uredbe št. 80/2013 o kolkovini, kakor je bila spremenjena, določa oprostitev plačila takse za tožbe in zahteve, vključno z rednimi ali izrednimi pritožbami, vloženimi v zvezi z varstvom pravic potrošnikov, kadar imajo fizične osebe in združenja za varstvo potrošnikov pravno sposobnost tožnikov zoper gospodarske subjekte, ki so kršili pravice in zakonite interese potrošnikov.

Nenazadnje se za žrtve kaznivih dejanj uporablja zakon št. 211/2004 o nekaterih ukrepih za zagotavljanje informacij, podpore in zaščite žrtvam kaznivih dejanj, ki v skladu s svojim naslovom določa ukrepe za zagotavljanje informacij, podpore, zaščite, priznanja in ocene, ki so na voljo žrtvam kaznivih dejanj, pri čemer taki ukrepi niso pogojeni z vložitvijo pritožbe pri organih pregona.

Več informacij o pravni pomoči v Romuniji je na voljo tukaj.

Zadnja posodobitev: 26/04/2023

Podjetništvo in človekove pravice - Slovenija

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1 in 114/23; v nadaljevanju ZDR-1) v 6. členu določa prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov, v 7. členu prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, v 8. členu pa določa odškodninsko odgovornost delodajalca in denarno odškodnino: v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu je delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava.

Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona, ki ga je utrpel kandidat ali delavec. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev. Varovanje dostojanstva delavca pri delu sicer izhaja iz 47. člena ZDR-1 (zagotavljanje delovnega okolja, v katerem delavec ne bo izpostavljen nadlegovanju ali trpinčenju). O odškodninski odgovornosti delodajalca govori tudi 179. člen ZDR-1, ki se v primeru, če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, sklicuje na povrnitev te škode po splošnih pravilih civilnega prava. Pri tem se odškodninska odgovornost delodajalca nanaša tudi na škodo, povzročeno delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja.

8. člen ZDR-1 torej določa odškodninsko odgovornost po splošnih pravilih civilnega prava tudi v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu, določa posebna pravila za odmero denarne odškodnine, ki mora biti učinkovita in sorazmerna s škodo ter mora odvračati delodajalca od ponovnih kršitev, obenem pa v 179. členu na splošno, tudi v primeru kršitve pravic iz delovnega razmerja, glede povrnitve škode napotuje na splošna pravila civilnega prava. Ureditev v 8. členu ZDR-1 se torej od splošne ureditve nekoliko razlikuje, saj OZ glede povrnitve nepremoženjske škode pri denarni odškodnini v drugem odstavku 179. člena določa, da je višina odškodnine za nepremoženjsko škodo odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

Novela Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP-N), ki jo je dne 26. marca 2019 sprejel Državni zbor, je implementirala t. i. Direktive o žrtvah (Direktiva 2012/29/EU), vsebuje pa tudi druge pomembne rešitve, ki so povezane s prenosom odločb Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice, ter nekatere druge rešitve, ki so povezane z izzivi v praksi. Z novelo ZKP-N se na področju oškodovancev (žrtev) uveljavlja kar nekaj sprememb, ki žrtev postavljajo v ospredje postopka.

Ministrstvo za pravosodje je v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve pripravilo tudi obširnejšo informacijo o pravicah žrtev kaznivih dejanj, ki je dostopna na spletnem naslovu: https://www.gov.si/teme/pravice-zrtev-kaznivih-dejanj/ in https://nasodiscu.si/oskodovanec

Na sledenjem spletnem naslovu je dostopna tudi publikacija, brošura o pravicah žrtev v kazenskem postopku, ki je poleg v slovenščini pripravljena in dostopna še v petih jezikih (madžarščini, italijanščini, angleščini, nemščini in hrvaščini).

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Slovenska Ustava človekove pravice v normativnem besedilu določa v 5. členu: »Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine.«.

Država je tako glavni varuh človekovih pravic in je pooblaščena, da sprejme potrebne ukrepe, da pravice varuje in zagotavlja. Tako država tudi nosi odgovornost v primeru kršitve človekovih pravic. Konkretna kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine določa 16. poglavje Kazenskega zakonika (Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23; v nadaljevanju KZ-1).

Kršitev človekovih se po vsebini in intenziteti razlikujejo, vendar slovenski pravi red praviloma ne loči ali gre za hudo kršitve človekovih pravic ali (le) za kršitev človekovih pravic. Izjema je Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1), ki opredeljuje hude kršitve človekovih temeljnih pravic, zlasti kot tiste pravice, ki jih v skladu z drugim odstavkom 15. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni mogoče omejiti.

Glede kaznivosti oblik izkoriščanja delovne sile, je treba omeniti kaznivo dejanje trgovina z ljudmi (113. člen KZ-1), nato kazniva dejanja zoper delovno razmerja in socialno varnost (22. poglavje KZ-1), in sicer kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1), šikaniranje na delovnem mestu (197. člen KZ-1), kršitev pravic pri zaposlovanju ali brezposelnosti (198. člena KZ-1), zaposlovanje na črno (199. člen KZ-1), kršitev pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitev sindikalnih pravic (200. člen KZ-1), ogrožanje varnosti pri delu (201. člen KZ-1), kršitev pravic iz socialnega zavarovanja (202. člena KZ-1) in zloraba pravic iz socialnega zavarovanja (203. člen KZ-1).

Glede kaznivih dejanj zoper okolje je treba omeniti, da je Evropska komisija februarja 2022 podala predlog direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937. O predlogu trenutno potekajo pogajanja, po sprejetju pa bo prenesena v slovenski pravni red. V skladu s stališčem Republike Slovenije, Republika Slovenija pozdravlja predlog Direktive, saj bo ta pripomogel k izboljšanju spoštovanja človekovih pravic in varstva okolja pri poslovanju gospodarskih družb. Določeni predvideni ukrepi predloga Direktive so delno že vključeni v veljavno delovnopravno zakonodajo. Predpis, ki ureja delovna razmerja že zasleduje cilj vključevanja delavcev v delovni proces in zagotavljanje usklajenega poteka delovnega procesa ob upoštevanju pravice delavcev do svobode dela, dostojanstva pri delu in varovanje interesov delavcev v delovnem razmerju. Ta zajema izhodišča, ki izhajajo iz dokumentov Mednarodne organizacije dela, ki poudarjajo, da je dostojanstvo pri delu ena temeljnih vrednot, ki se uresničuje s pomočjo zagotavljanja temeljnih človekovih pravic v zvezi z delom ter z zagotavljanjem dostojnih delovnih razmer. Predvsem pa izpostavlja pravico do svobode dela, ki jo mednarodni dokumenti in Ustava Republike Slovenije uvrščajo med temeljne človekove pravice. Prav tako lahko predvidene ukrepe predloga Direktive glede obveščanja in posvetovanja potencialno prizadetih skupin oziroma posameznikov, tudi delavcev, v določenem obsegu prepoznamo v okviru že obstoječih zakonskih rešitev v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – ZArbit) in Zakonu o evropskih svetih delavcev (Uradni list RS, št. 49/11). Predlog direktive predvideva obveznost, da podjetja zagotovijo tako posameznikom kot skupinam (tudi sindikatom in drugim predstavnikom družbe) možnost pritožbenega postopka, če imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali škodljivih vplivov na človekove pravice. ZDR-1 že ureja varstvo delavčevih pravic pri delodajalcu, alternativno reševanje sporov in posredovanje inšpektorja za delo v sporu med delavcem in delodajalcem. Posebej je urejeno tudi uveljavljanje sodnega varstva in kolektivnih tožb v primerih množičnega oškodovanja zaradi kršitev pravic tudi iz civilnopravnih delovnopravnih razmerij. V povezavi s predvidenim urejanjem pooblastil nadzornih organov z vidika delovnopravne ureditve v Sloveniji opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem delovno pravne zakonodaje Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Za določanju prava, ki ga je treba uporabiti za osebna, družinska, delovno socialna, premoženjska in druga civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom se uporablja Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/99, 45/08 – ZArbit in 31/21 – odl. US; v nadaljevanju ZMZPP). Ta zakon določa, da če ima oseba, ki ni državljan Republike Slovenije, dvoje ali več tujih državljanstev, se za uporabo tega zakona šteje, da ima državljanstvo tiste države, katere državljan je in v kateri ima tudi stalno prebivališče. Če pa ta oseba nima stalnega prebivališča v nobeni izmed držav, katerih državljan je, se za uporabo tega zakona šteje, da ima državljanstvo tiste države, katere državljan je in s katero je v najtesnejši zvezi. 21. člen ZMZPP določa, da se za pogodbo o zaposlitvi uporablja pravo države, v kateri delavec po pogodbi običajno opravlja svoje delo. Ne šteje se, da delavec običajno opravlja svoje delo v kakšni državi, če v njej dela začasno. Če delavec po pogodbi običajno ne opravlja svojega dela samo v eni državi, se uporabi pravo države, v kateri ima delodajalec svoj sedež oziroma stalno prebivališče. Z dogovorom o izbiri prava, ki naj se uporabi, stranki ne moreta izključiti prisilnih določb o varstvu delavčevih pravic, ki jih vsebuje pravo države, ki bi se uporabilo v primeru, da stranki ne bi izbrali prava.

Nacionalni akcijski načrt Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu med prednostnimi nalogami predvideva promocijo in varstvo temeljnih delavskih pravic, tudi v transnacionalnih podjetjih oziroma v celotni proizvodni verigi. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport izvaja dejavnosti za promocijo in seznanjanje podjetij in širše javnosti z vsebino Smernic OECD za večnacionalne družbe.

Dodatne informacije se lahko pridobi pri pristojnih nacionalnih organih, pa tudi pri organizacijah civilne družbe, na primer pri Delavski svetovalnici, ki je namenjena zagovorništvu, varstvu, promociji ter razvoju delavskih, socialnih in statusnih pravic delavce in ostalih ranljivih skupin (https://delavskasvetovalnica.si/).

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

Varuha človekovih pravic Republike Slovenije ni pristojen za obravnave kršitev, ki jih storijo zasebna podjetja.

Inšpektorat RS za delo (IRSD) izvaja glede na 2. člen Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 19/14, 55/17) inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov z naslednjih področij (če ni z zakonom drugače določeno): varnost in zdravje pri delu, delovna razmerja, minimalne plače, trg dela in zaposlovanje, delo in zaposlovanje tujcev, sodelovanje delavcev pri upravljanju in stavke in sicer predvsem iz zornega kota razmerja delavec - delodajalec. Opravlja inšpekcijski nadzor tudi nad izvajanjem drugih zakonov in predpisov, če ti tako določajo. Z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS, v nadaljevanju ZDR-1) je sicer določen minimalen obseg pravic delavca, ki ga mora delodajalec upoštevati, razen če zakon ne določa drugače. Delodajalec mora namreč poleg ureditve iz ZDR-1 upoštevati še ureditev iz morebitnega posebnega zakona oz. kolektivne pogodbe, ki ga zavezuje. Okoliščine posameznega primera na IRSD ugotavljamo v inšpekcijskem nadzoru. Prijavo kršitev pravic iz delovnega razmerja in varnosti in zdravja pri delu oziroma s področij stvarne pristojnosti IRSD, je s konkretnimi podatki možno podati na pristojno območno enoto inšpektorata, in sicer je pristojna območna enota glede na sedež delodajalca. Prijavo se lahko poda tudi anonimno, ne glede na navedeno poudarjamo, da inšpektor varuje vir prijave in vir informacij na podlagi katerih opravlja inšpekcijsko nadzorstvo. Na inšpektorja se je mogoče obrniti tudi osebno, v času uradnih ur, ki jih zagotavljamo na naslovih območnih enot ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro. Poleg opravljanja nalog inšpekcijskega nadzora daje inšpektorat delavcem strokovno pomoč v zvezi z izvajanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Seznam območnih enot, kontaktni podatki, tudi obrazec za podajo prijave (ki ni obvezen) so objavljeni na spletišču IRSD: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/inspektorat-za-delo/o-inspektoratu/.

IRSD namenja potrebno pozornost tudi področju preprečevanja boja proti trgovini z ljudmi tako v okviru preventivnih aktivnosti kot tudi v nadzoru. Je član medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi, vsako leto se vključi tudi v skupne akcijske dneve (JAD), ki so organizirani v okviru EU orodja Empact in v sodelovanju z Europolom ter ELO, z namenom preprečevanja trgovine z ljudmi.

Na spletišču https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/boj-proti-trgovini-z-ljudmi/ je dostopen Priročnik o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi ter Smernice inšpektorjem za delo za prepoznavo žrtev trgovine z ljudmi.

Uveljavljanje pravic delavca pri delodajalcu sicer izhaja iz 200. člena ZDR-1, ki določa, če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim sodiščem. Delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Vse terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih (5) let. Za presojo o sporu o obsegu neke pravice ali izvajanje le-te oziroma za vsebinsko reševanje individualnih sporov, reševanje statusnih vprašanj, izterjavo morebitnih terjatev delavca iz delovnega razmerja je sicer na podlagi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04, 10/04 – popr., 45/08 – ZArbit, 45/08 – ZPP-D, 47/10 – odl. US, 43/12 – odl. US, 10/17 – ZPP-E in 196/21 – ZDOsk) pristojno delovno sodišče.

V kolikor delavec ocenjuje, da gre za sum storitve protipravnih ravnanj, ki jih Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23) zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje, lahko le-te prijavi Policiji: https://e-uprava.gov.si/podrocja/drzava-druzba/kazniva-dejanja/prijava-kaznivih-dejanj.html.

V zvezi s pravicami iz delovnega razmerja se lahko delavci seznanijo tudi v okviru Vodnika po pravicah iz delovnega razmerja:

http://mddsz.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/vodnik_po_pravicah_iz_delovnega_razmerja_1_del/index.html

http://mddsz.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/vodnik_po_pravicah_iz_delovnega_razmerja_2_del/index.html

po potrebi in v kolikor izpolnjujejo predpisane pogoje lahko tudi zaprosijo za brezplačno pravno pomoč: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=1225.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema pritožbenih mehanizmov in storitev mediacije?

V sporih iz gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih civilnopravnih razmerij v zvezi z zahtevki, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo in se glede njih lahko poravnajo, razen če je s posebnim zakonom za posamezne od teh sporov določeno drugače, se uporablja Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS, št. 97/09 in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju ZARSS). Okrajna, okrožna, delovna in višja sodišča ter višje delovno in socialno sodišče strankam omogočijo uporabo alternativnega reševanja sporov s tem, da sprejmejo in uveljavijo program alternativnega reševanja sporov. Vsa okrajna, okrožna, delovna in višja sodišča ter višje delovno in socialno sodišče omogočajo strankam uporabo mediacije. V mediaciji, ki se izvede po programu iz tega zakona v sporih iz razmerij med starši in otroki ter v delovnopravnih sporih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodišče krije nagrado mediatorja in njegove potne stroške. V drugih sporih (razen v gospodarskih) krije sodišče nagrado mediatorja za prve tri ure mediacije in njegove potne stroške, v gospodarskih sporih pa nagrado in potne stroške mediatorja, stranke nosijo same. Podatki o delovanju programov sodišču pridružene mediacije so dostopni v okviru Sodne statistike.

Predpisi o alternativnem reševanju sporov, ki sodijo v delovno pristojnost Ministrstva za pravosodje: ZARSS, Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Uradni list RS, št. 56/08) in Zakon o arbitraži (Uradni list RS, št. 45/08) nadnacionalnim gospodarskim družbam ne nalagajo obveznosti, da vzpostavijo storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti.

V skladu z Zakonom o izvensodnem reševanju potrošniških sporov (Uradni list RS, št. 81/15) mora ponudnik blaga ali storitev na svoji spletni strani in v splošnih pogojih poslovanja objaviti katerega izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov, vpisanega v Register izvajalcev izvensodnega reševanja potrošniških sporov (register IRPS), priznava kot pristojnega za reševanje njihovih potrošniških sporov. Če ponudnik blaga ali storitev nima niti spletnih strani niti splošnih pogojev poslovanja, to stori na drug primeren način.

Če ponudnik blaga ali storitev prejme pritožbo potrošnika in jo zavrne v okviru svojih notranjih pritožbenih postopkov, mora potrošniku skupaj z odgovorom na pritožbo sporočiti tudi informacijo o izvajalcu izvensodnega reševanja potrošniških sporov, pri katerem potrošnik lahko nadaljuje reševanje spora.

V skladu s slednjim zakonom je sodelovanje ponudnika blaga ali storitev v postopku izvensodnega reševanja potrošniških sporov praviloma prostovoljno, na nekaterih področjih, kjer tako določata posebni zakon ali uredba Evropske unije, pa je sodelovanje ponudnika blaga ali storitev obvezno. To sta področji finančnih storitev in energetike (elektrika in plin).

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

17/10/2023

Glede pravic žrtev glej odgovor pod 1.

Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, če mesečni dohodek oziroma povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. V tem primeru je oseba upravičena do celotnega ali delnega pokritja stroškov za pravno pomoč in oprostitve plačila stroškov sodnega postopka. Najpogosteje se brezplačna pravna pomoč dodeli za pravno svetovanje pri odvetniku, zastopanje po odvetniku pred sodiščem, kot oprostitev plačila stroškov postopka (npr. plačilo predujma za izvedenca ali plačilo izvršitelja) ali stroškov, ki nastanejo ob sklenitvi izvensodne poravnave.

Pod enakimi pogoji, kot državljani Republike Slovenije, so do brezplačne pravne pomoči upravičene osebe, ki v času vložitve prošnje za njeno dodelitev prebivajo v RS na podlagi dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v RS, osebe brez državljanstva, ki zakonito prebivajo v RS, ter osebe, ki zakonito prebivajo v drugi državi članici Evropske unije. Drugi tujci so do brezplačne pravne pomoči upravičeni pod pogojem vzajemnosti ali v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami.

Dostop do pravne pomoči ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa tudi pogoje. Zakon je dostopen na spletni strani http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1265

Zadnja posodobitev: 26/01/2024

Podjetništvo in človekove pravice - Slovaška

V Slovaški republiki ima vsakdo pravico do enakega obravnavanja pri uveljavljanju svojih pravic in do zaščite pred diskriminacijo. Gospodarske družbe morajo zagotoviti načelo enakega obravnavanja ne le pri zagotavljanju blaga in storitev, temveč tudi pri delu ter odnosih z iskalci zaposlitve in samimi delavci.

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

Ena od temeljnih pravic, zapisanih v ustavi Slovaške republike, je pravica do sodnega varstva, da lahko svoje pravice uveljavljate pred neodvisnimi sodišči, vključno z ustavnim sodiščem, ali drugim organom Slovaške republike, kadar je tako določeno z zakonom.

Pravica do sodnega varstva se uveljavlja z vlogo za začetek postopka. Imetnik subjektivne pravice, naj gre za fizično ali pravno osebo, lahko v primeru kršitve te pravice ali kaznivega dejanja zoper njo uveljavlja svojo pravico do sodnega varstva z vložitvijo vloge za začetek postopka, to je z vložitvijo tožbe. Tožbo lahko vloži vsaka fizična ali pravna oseba. Sodišče, pri katerem je vloga vložena, mora preučiti vsako vlogo.

V vlogi je treba jasno navesti, kaj želi tožeča stranka pridobiti, tj. predlog (petitum) ali zahtevo. Tožeča stranka mora v vlogi opredeliti elemente, ki jih mora sodišče, pri katerem je tožba vložena, obravnavati in o njih odločati. Sodišče lahko ugodi le tistim zahtevkom, ki so navedeni v vlogi. Glede na izid postopka lahko seveda ugodi le delu zahtevkov tožeče stranke; tožeči stranki pa lahko prisodi več, kot je zahtevala, le, če je v zakonodaji predviden določen način reševanja sporov med strankama ali bi se lahko postopek začel po uradni dolžnosti.

Žrtev kršitev človekovih pravic ima glede na navedeno v okviru dejavnosti gospodarske družbe pravico do sodnega varstva, v vlogi za začetek postopka pa mora v predlogu opredeliti elemente, ki jih je treba obravnavati in o katerih je treba odločati, ter določiti odškodnino, ki jo žrtev kot tožeča stranka želi pridobiti pred sodiščem.

Oškodovanec ima v primeru nezakonitega kaznivega dejanja zoper čast, dostojanstvo, zdravje, zasebno življenje fizične osebe, njeno družinsko življenje itd. pravico do povrnitve nepremoženjske škode. Znesek nepremoženjske škode se določi zlasti glede na:

oškodovanca ter njegovo življenje in okolje, v katerem živi in dela;
obseg povzročene škode in okoliščine, v katerih je nastala;
resnost posledic za zasebnost oškodovanca;
resnost posledic za socialni razvoj oškodovanca.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Zakonik o delovnih razmerjih določa prepoved kakršne koli diskriminacije v odnosih med delodajalci in delojemalci, kar gospodarske družbe neposredno zavezuje k spoštovanju načela enakega obravnavanja v njihovih pogodbenih razmerjih ter odnosih med delodajalci in delojemalci. Protidiskriminacijska zakonodaja zagotavlja druge zakonodajne določbe, ki prepovedujejo kakršno koli diskriminacijo v odnosih med delodajalci in delojemalci ali v pravnih razmerjih na podlagi spola, vere ali prepričanja, rase, državljanstva ali etičnega porekla, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti, družinskega stanja, barve kože, jezika, političnega ali drugega mnenja, nacionalnega ali socialnega porekla, premoženja, rojstva ali druge osebne okoliščine ali kakršno koli diskriminacijo, ki je posledica prijave kaznivega dejanja ali nepravilnosti.

Gospodarske družbe morajo v skladu z zakonom o varnosti in zdravju pri delu poskrbeti za varne delovne pogoje, stavbe, prometne povezave, stroje in tehnični material, delovne postopke, organizacijo dela itd. za zagotovitev zdravja in varnosti pri delu.

V ustavi Slovaške republike je določeno, da se od nikogar ne sme zahtevati, da opravlja obvezno ali prisilno delo ali storitve.

Kazniva dejanja, ki vključujejo hude kršitve človekovih pravic, kot v primeru kaznivih dejanj zoper osebno svobodo (trgovina z ljudmi, odvzem osebnih svoboščin, omejitev svobode prebivanja), ter kršitve splošne narave, ki so nevarne in škodujejo okolju (na primer kazniva dejanja na področju ravnanja z odpadki, nedovoljen izpust onesnaževal, neizvajanje varstva voda in zraka, nedovoljena proizvodnja ozonu škodljivih snovi in ravnanje z njimi itd.), so v skladu s kazenskim zakonikom opredeljena kot kazniva dejanja, če so storjena naklepno, za katera ta zakon predpisuje kazen zapora najmanj pet let. Storilci kaznivih dejanj, ki so lahko fizične osebe, za katere se uporablja kazenski zakonik, ali pravne osebe, za katere se uporabljata zakon o kazenski odgovornosti in kazenski zakonik, so kazensko odgovorni.

Iz navedenega izhaja, da v primeru hudih kršitev človekovih pravic, vključno s kaznivimi dejanji zoper okolje in hudim izkoriščanjem delovne sile, veljajo posebna pravila za določitev resnosti kazni, ki bo v skladu s kazenskim zakonikom strožja kot v primeru prekrška.

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

V primeru mednarodnega spora je treba določiti sodišče, ki mu bo zadeva predložena v proučitev in bo o njej odločalo, pa tudi to, po katerem nacionalnem pravu je treba odločati o vsebini zadeve. Namen zakona o mednarodnem zasebnem in procesnem pravu je, da se določi, katero pravo ureja civilna, trgovinska, družinska, delovna in druga razmerja z mednarodnim (tujim) elementom. Ta zakon v oddelku o mednarodnemu procesnemu pravu določa primere, ki spadajo v pristojnost slovaških sodišč, primere, ki spadajo v izključno pristojnost slovaških sodišč, in nekatere primere, v katerih lahko stranki sami izbereta, kateremu slovaškemu sodišču bosta predložili zadevo. Opozoriti moramo, da slovaška sodišča vedno delujejo v skladu s slovaškimi postopkovnimi zahtevami in da se uporablja slovaško pravo, če slovaški sodni organ ne more v razumnem roku ugotoviti vsebine tujega prava ali se lahko šteje, da je to vsebino težko ali nemogoče ugotoviti.

Na splošno se uporabljajo samo določbe o sodni pristojnosti (izbira sodišča) na podlagi medsebojnega dogovora (določbe slovaškega prava o mednarodnem zasebnem in procesnem pravu), kar pomeni, da se obe stranki v sporu strinjata s predložitvijo zadeve slovaškim sodiščem. Vendar če je dogovor o pristojnosti sklenjen tako, da daje prednost le eni stranki, se ohrani pravica do predložitve zadeve drugemu sodišču. Za zadeve, povezane s pogodbami o zaposlitvi, zavarovalnimi pogodbami in potrošniškimi pogodbami, je dogovor o pristojnosti veljaven le, če ne izključuje pristojnosti sodišč države, v kateri ima vlagatelj svoje stalno prebivališče, ali če je bil sklenjen po nastanku spora.

Za dodatne informacije stopite v stik z naslednjimi organi:

nacionalna kontaktna točka za gospodarske družbe in človekove pravice (Národné kontaktné miesto pre podnikanie a ľudské práva)

ministrstvo za notranje zadeve Slovaške republike (Ministerstvo vnútra Slovenskej republiky)

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

Inštitut varuha človekovih pravic [Inštitút verejného ochrancu práv (ombudsman)] je zapisan v ustavi Slovaške republike. Slovaškega varuha človekovih pravic izvoli državni zbor Slovaške republike, nanj pa se lahko obrnejo fizične in pravne osebe, ki menijo, da so jim bile z dejanji, odločitvami ali opustitvami državnih organov kršene njihove svoboščine in temeljne pravice. To pomeni, da lahko oseba, ki ne prebiva na Slovaškem ali katere pravice in svoboščine niso kršili slovaški organi, slovaškega varuha človekovih pravic prosi za nasvet, vendar ta nima sodne pristojnosti za proučitev težave in odločanje o njej.

Slovaški nacionalni center za varstvo človekovih pravic (Slovenské národné stredisko pre ľudské práva) deluje na Slovaškem kot nacionalni inštitut za človekove pravice ter nacionalni organ za boj proti diskriminaciji. Glavna naloga centra je zagotavljati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno z načelom enakega obravnavanja v Slovaški republiki. V okviru svojih nalog zagotavlja številne dejavnosti in storitve na področju varstva in spodbujanja človekovih pravic, prav tako pa dejavno sodeluje z mednarodnimi organizacijami in institucijami za varstvo človekovih pravic. Slovaški nacionalni center za varstvo človekovih pravic je septembra 2018 ustanovil nacionalno kontaktno točko za človekove pravice in gospodarske družbe. Kontaktna točka v skladu z zakonodajo, ki ureja dejavnost in delovanje centra, ki jo je ustanovil, med drugim pravno svetuje na področju diskriminacije na delovnem mestu (vključno z brezplačnim zastopanjem v sodnih postopkih) ter omogoča posvetovanja o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin na najrazličnejših področjih – ki segajo od enakosti spolov do varstva okolja – vendar samo v Slovaški republiki (v skladu z zakonikom o civilnem postopku, po katerem je redno civilno sodišče za fizično osebo tisto sodišče, na območju pristojnosti katerega ima ta oseba stalno prebivališče, ter v skladu z zakonom o mednarodnem zasebnem in postopkovnem pravu).

Slovaška ima na področju varstva okolja slovaški inštitut za okolje (Slovenská inšpekcia životného prostredia), prek katerega slovaško ministrstvo za okolje izvaja javni nadzor ter fizičnim osebam, gospodarskim družbam in drugim pravnim osebam nalaga kazni na podlagi zakona o ohranjanju narave in podeželja, katerega področje uporabe obsega ozemlje Slovaške republike, kar pomeni, da morajo biti kršitve določb tega zakona storjene na slovaškem ozemlju.

Zakon o inšpekciji dela ter neprijavljenem in prikritem delu ureja inšpekcijski nadzor dela v Slovaški republiki, kar pomeni, da morajo biti kršitve določb tega zakona storjene na slovaškem ozemlju.

Iz tega izhaja, da posameznik, ki meni, da so bile njegove svoboščine in temeljne pravice kršene, vendar ni državljan države članice Evropske unije in ne prebiva na ozemlju Evropske unije, ne izpolnjuje pogojev za učinkovito pravno varstvo pri nacionalnih organih za varstvo svoboščin in temeljnih pravic, ki izvajajo svoja pooblastila v Slovaški republiki.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema pritožbenih mehanizmov in storitev mediacije?

Slovaška republika evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam ne nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbeni mehanizem; to zahtevo nalaga le nacionalnim in lokalnim organom ter drugim organom Slovaške republike v skladu z zakonom o pritožbah. Slovaška republika mora kot država članica Evropske unije izvajati evropsko zakonodajo.

Nadnacionalne gospodarske družbe lahko na Slovaškem stopijo v stik z nacionalno točko za stik za gospodarske družbe in človekove pravice, ki zagotavlja storitve usposabljanja, posvetovanja in pravnega svetovanja na tem področju.

Mediacija je prostovoljni postopek, ki zmanjšuje obremenitev sodišč. Ta postopek na Slovaškem ureja zakon o mediaciji sporov ter se uporablja za izvensodno reševanje sporov na področju civilnega in družinskega prava ter trgovinskih obveznosti in odnosov med delodajalci in delojemalci, pa tudi v čezmejnih sporih, nastalih v okviru podobnih pravnih razmerij med subjekti s stalnim ali običajnim prebivališčem v državi članici Evropske unije. Sodišče mora v skladu z zakonikom o civilnem postopku vedno poskušati doseči mirno rešitev spora. Strankama lahko predlaga, naj z mediacijo skleneta sporazum o mirni rešitvi spora, vendar jima tega ne more vsiliti. Pri mediaciji sta nujno potrebna svobodna privolitev strank in njuno dejavno sodelovanje.

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Zakon o žrtvah kaznivih dejanj na Slovaškem opredeljuje pojem „žrtev“ za namen postopkov v slovaškem pravnem redu tako: „posebej ranljiva žrtev (otrok, oseba, starejša od 75 let, invalid, žrtev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kaznivega dejanja, ki ga je storila hudodelska združba, kršitve človekovega dostojanstva, kaznivega dejanja terorizma, žrtev nasilnega kaznivega dejanja ali kaznivega dejanja grožnje na podlagi spola, spolne usmerjenosti, državljanstva, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, žrtev vseh drugih kaznivih dejanj, ki je glede na osebno oceno žrtve in njenih osebnih značilnosti, povezav s storilcem kaznivih dejanj ali odvisnostjo od njega, vrsto ali naravo kršitve in svoje osebne okoliščine bolj izpostavljena tveganju ponovne viktimizacije)“.

Organi kazenskega pregona (državno tožilstvo in policija), sodišča ter organizacije za pomoč žrtvam morajo žrtve jasno in razumljivo obveščati o njihovih pravicah. Upoštevati morajo zlasti težave pri razumevanju ali sporazumevanju, ki so posledica določene vrste invalidnosti, jezikovno znanje ter omejeno zmožnost izražanja žrtve. Žrtev ima lahko v kazenskem postopku vlogo prijavitelja, oškodovanca ali priče, njene pravice in obveznosti, povezane s to vlogo, pa so določene v zakoniku o kazenskem postopku. Organi kazenskega pregona, sodišča in organizacije za pomoč žrtvam preučijo posamezni primer žrtve, pri čemer upoštevajo resnost storjene kršitve, da ugotovijo, ali gre za posebej ranljivo žrtev, da bi se preprečila njena ponovna viktimizacija.

Žrtve so upravičene do pravne pomoči v obliki pravnih informacij in pravnega zastopanja v kazenskih in civilnih postopkih ter pri zahtevanju odškodnine. To pomoč jim zagotavlja Središče za pravno pomoč (Centrum právnej pomoci) na podlagi pogojev in omejitev iz zakona o dodelitvi pravne pomoči materialno prikrajšanim osebam. V nacionalnih sporih zagotavlja središče pomoč vsem fizičnim osebam, v čezmejnih sporih pa je pomoč zagotovljena le, če imajo fizične osebe stalno ali običajno prebivališče na ozemlju države članice. Pravna pomoč za sodni postopek v Slovaški republiki se pod pogoji mednarodnega sporazuma, ki mu je zavezana Slovaška republika, ali na podlagi vzajemnosti, ki jo potrdi slovaško ministrstvo za pravosodje, zagotovi tudi vsem državljanom države pogodbenice tega mednarodnega sporazuma, osebam, ki običajno prebivajo na ozemlju take pogodbenice, ali osebam, katerih predmet spora na slovaškem sodišču je neposredno povezan z njihovim prejšnjim običajnim prebivališčem na ozemlju Slovaške republike. To ne izključuje zastopanja s strani pravnega zastopnika (odvetnika) v skladu z zakonom o odvetništvu ter zakonom o obrti, trgovini in svobodnih poklicih.

Brezplačna pravna pomoč, ki jo zagotavlja središče, je dostopna vsem materialno prikrajšanim osebam [katerih dohodek ne presega višine 1,4-kratnega minimalnega dohodka (na Slovaškem) ali vsem upravičencem do denarne socialne pomoči (na Slovaškem)], če ni očitno, da v sporu ne bi uspeli, ter je vrednost predmeta spora višja od zakonsko določene minimalne plače.

Vlagateljem se prek središča dodeli pravna pomoč s finančnim prispevkom v višini 20% stroškov za pravno zastopanje, če hkrati izpolnjujejo tri naslednje pogoje: dohodek vlagatelja presega 1,4-kratni minimalni dohodek (na Slovaškem) in hkrati ne presega 1,6-kratnika tega zneska, vlagatelj si s svojimi dohodki ne more zagotoviti upravičenosti do pravnih storitev ter ni očitno, da v sporu ne bi uspel, vrednost predmeta spora pa je višja od zakonsko določene minimalne plače. Središče pred dodelitvijo pravne pomoči vedno najprej prouči, ali so ti pogoji izpolnjeni.

V drugih primerih žrtev sama in na lastne stroške določi svojega pravnega zastopnika (odvetnika).

V posebno skupino je vključeno varstvo pravic prijaviteljev. Zakon o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti ureja pogoje za zagotavljanje zaščite osebam v delovnih razmerjih pri prijavi kaznivih dejanj in drugih nepravilnosti (žvižgaštvo), pravice in obveznosti oseb, ki nepravilnost prijavljajo, ter vzpostavitev, status in pristojnosti urada za zaščito prijaviteljev (Úrad na ochranu oznamovateľov protispoločenskej činnosti).

Če se prijava nanaša na hudo kaznivo dejanje, lahko prijavitelj zahtevo za zaščito vloži ob tej prijavi ali med kazenskim postopkom. Zahteva se predloži državnemu tožilcu. Če je zahteva za zaščito prijavitelja predložena drugemu javnemu organu, jo ta takoj pošlje državnemu tožilcu. Če državi tožilec ugotovi, da je prijavitelj, ki je vložil zahtevo za zaščito, prijavil dejanje, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za dodelitev zaščite, mu to zaščito takoj dodeli. Prijavitelju se zagotovi posebna zaščita, da se prepreči njegova viktimizacija, tako da storilec kaznivega dejanja ne more viktimizirati prijavitelja z grožnjami, ustrahovanjem, prisilo, zlorabo pooblastil, maščevanjem ali v kakršni koli drugi obliki posega v telesno ali duševno integriteto žrtve.

Žrtvi se v primerih, ko navaja očitke glede diskriminacije, zagotovi zaščita v skladu s protidiskriminacijskim zakonom, na podlagi katerega je vsak povračilni ukrep zoper prijavitelja obravnavan kot oblika diskriminacije. Središče za pravno pomoč v primerih diskriminacije zagotavlja pravno svetovanje, lahko pa tudi zastopa žrtev v sodnem postopku.

Čeprav se pri tem ne upošteva državljanstvo žrtve, se lahko zaščita zagotovi le žrtvam, ki se nahajajo na ozemlju Slovaške republike.

Zadnja posodobitev: 27/02/2023

Podjetništvo in človekove pravice - Švedska

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

Na Švedskem ni razlike med kršitvami človekovih pravic, ki jih je zagrešila gospodarska družba, in drugimi vrstami kršitev človekovih pravic. Na področju podjetij in človekovih pravic ni posebnih predpisov. Pravna sredstva v okviru švedskega pravnega sistema so v skladu z mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Švedska.

Sodno varstvo pred kršitvami človekovih pravic je določeno v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in švedski ustavi.

Če menite, da so bile kršene vaše človekove pravice, se lahko obrnete na različne organe, odvisno od tega, kaj se je zgodilo.

Vložite lahko zahtevo za sodni postopek ali pregled, ki ga izvede švedski organ za pregled, ali vložite pritožbo pri nacionalni kontaktni točki.

Sodni postopek

O vaši zadevi lahko v večini primerov tako ali drugače odloča sodišče. Sodišče lahko kazniva dejanja obravnava na predlog tožilca. Če se tožilec odloči, da ne bo uvedel pregona, lahko postopek za to v nekaterih primerih začnete sami. Nazadnje lahko vložite odškodninski zahtevek zoper državo.

Na Švedskem obstajajo tri vrste sodišč:

redna sodišča, ki zajemajo okrožna sodišča (tingsrätt), pritožbena sodišča (hovrätt) in vrhovno sodišče (Högsta domstolen),
redna upravna sodišča, tj. upravna sodišča (förvaltningsrätt), upravna pritožbena sodišča (kammarrätt) in vrhovno upravno sodišče (Högsta förvaltningsdomstolen),
posebna sodišča, ki odločajo o sporih na različnih posebnih področjih, kot je delovno sodišče (Arbetsdomstolen).

Zahteva za pregled, ki ga opravi švedski organ za pregled

Različni varuhi človekovih pravic izvajajo preglede v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic.

Kdor meni, da ga je organ ali uradnik organa v državnem ali občinskem sektorju krivično ali nepošteno obravnaval, ali pa meni, da je bil tako obravnavan nekdo drug, lahko vloži pritožbo pri parlamentarnem varuhu človekovih pravic (Justitieombudsmannen). Parlamentarni varuh človekovih pravic nadzoruje uporabo zakonov in drugih predpisov na področju javnih dejavnosti.

Nadzor, ki ga izvaja v skladu s svojimi nalogami, zajema tudi nadzor nad „drugimi posamezniki, katerih zaposlitev ali naloga vključuje izvajanje javnih pooblastil, kolikor to zadeva ta vidik njihovih dejavnosti“ ter nadzor nad „uradniki in zaposlenimi v javnih podjetjih, ko v imenu takega podjetja izvajajo dejavnosti, v katerih ima vlada prek podjetja odločilen vpliv“.

Nekatere nadzorne naloge izvaja tudi minister za pravosodje (justitiekanslern), ki ga imenuje vlada. Naloge ministra za pravosodje vključujejo preverjanje pritožb in poravnavo odškodninskih zahtevkov zoper državo.

Urad varuha enakih možnosti (diskrimineringsombudsmannen) je vladna agencija, odgovorna za spremljanje spoštovanja zakona o diskriminaciji. Varuh enakih možnosti si mora prizadevati predvsem za to, da tisti, za katere se zakon uporablja, prostovoljno spoštujejo zakon. Vendar lahko tudi vloži tožbo pri sodišču v imenu posameznika, ki s tem soglaša. Kršiteljem zakona o diskriminaciji se lahko naloži plačilo odškodnine diskriminirani osebi zaradi diskriminacije.

Vložitev pritožbe pri nacionalni kontaktni točki

Smernice OECD za mednarodna podjetja zagotavljajo možnost, da vašo zadevo obravnavajo nacionalne kontaktne točke (NKT). Švedska NKT temelji na tristranskem sodelovanju med državo, poslovnim sektorjem in delavskimi sindikati.

Državo zastopa ministrstvo za zunanje zadeve, ki sklicuje sestanke, k sodelovanju s točko pa so lahko povabljene tudi druge vladne službe. Poslovni sektor zastopajo konfederacija švedskih podjetij, švedsko trgovsko združenje in švedsko združenje lastnikov podjetij, medtem ko delavske sindikate zastopajo švedska konfederacija sindikatov, švedska konfederacija združenj strokovnih delavcev, sindikata Unionen in IF Metall ter švedska zveza diplomiranih inženirjev. Ker je upoštevanje smernic prostovoljno, NKT ne more naložiti kazni. Osrednja naloga kontaktne točke je spodbujati podjetja, da upoštevajo smernice ter sodelujejo pri reševanju posameznih težav z dialogom in razpravami.

Nacionalna kontaktna točka (NKT) – Regeringen.se

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Na nacionalni ali mednarodni ravni ne obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic. Vendar pa je načelo sorazmernosti pomembno pri presoji kršitev človekovih pravic, vključno z resnostjo kršitve. Sodno varstvo pred kršitvami človekovih pravic je določeno v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in švedski ustavi.

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Pogoji za vložitev zadeve pri švedskem sodišču

Osnovni pogoj za to, da lahko tujec vloži zadevo pri švedskem sodišču, je ta, da lahko dokaže švedsko pristojnost, tj. da dokaže pristojnost švedskega sodišča za razglasitev dopustnosti tožbe. Možnosti za to so v različnih primerih različne:

V primerih, ko je posamezniku človekove pravice kršilo švedsko podjetje ali podružnice tega podjetja v tujini, je tožbo proti zadevnemu podjetju načeloma vedno mogoče vložiti pri sodišču na Švedskem.
Če je kršitev zagrešilo odvisno podjetje, ki je v švedski lasti ali pod švedskim nadzorom in ima sedež v tretji državi (tj. zunaj EU, Islandije, Norveške in Švice), pa je tožbo proti odvisnemu podjetju mogoče vložiti pri sodišču na Švedskem le pod določenimi pogoji.
Če je kršitev zagrešilo odvisno podjetje, ki je v švedski lasti ali pod švedskim nadzorom in ima sedež v drugi državi EU ali na Islandiji, Norveškem ali v Švici, so možnosti za vložitev tožbe proti odvisnemu podjetju pri sodišču na Švedskem omejene na izjemne primere.

Splošni pogoji za švedsko pristojnost

Švedska sodišča morajo na lastno pobudo preveriti obstoj švedske pristojnosti. Zahtevek spada v švedsko pristojnost, če je švedsko sodišče pristojno za obravnavo vsebine zadeve in odločanje o njej.

V primerih, ko ima podjetje, ki je zagrešilo kršitev (toženec), sedež v državi članici EU, se uporablja Uredba Bruselj I. Vendar Uredba vsebuje tudi številna pravila o pristojnosti, katerih uporaba ni odvisna od tega, kje se nahaja sedež toženca. Če ima toženec sedež na Islandiji, Norveškem ali v Švici, vprašanje pristojnosti ureja Luganska konvencija. Če toženec nima sedeža v EU ali v državi podpisnici Luganske konvencije, vprašanje pristojnosti urejajo kolizijska pravila glede pristojnosti, ki se uporabljajo po analogiji in so določena v poglavju 10 švedskega zakonika o sodnem postopku, pri čemer se upošteva osnovna zahteva za razpoložljivost švedskih sodišč, da obstaja švedski interes za izvajanje sodne oblasti.

Stalno prebivališče posameznika, ki so mu bile kršene pravice, na splošno ni pomembno za uporabo Uredbe Bruselj I. Vendar se v nekaterih primerih zahteva, da ima tožnik stalno prebivališče v državi članici ali da je mogoče okoliščino, ki je podlaga za pristojnost, pripisati državi članici.

Odločilni dejavnik bo obstoj okoliščin, ki so podlaga za pristojnost, ob vložitvi zadeve pri sodišču.

Pravo, ki se uporablja

Pravo katere države je treba na švedskem sodišču uporabiti v primeru zahtevka, ki izvira iz kršitve pravic, določi švedsko sodišče z uporabo švedskega mednarodnega zasebnega prava. Na splošno to pomeni, da je treba uporabiti pravo države, v kateri so bile kršene pravice. Če so bile človekove pravice kršene zunaj Švedske, se bo torej za zahtevek žrtve le redko uporabljalo švedsko pravo. To velja ne glede na to, ali se je posameznik odločil oblikovati svoj zahtevek na pogodbeni podlagi (pogodba o zaposlitvi) ali nepogodbeni podlagi (v primeru neobstoja pogodbe o zaposlitvi). Glavni razlog za to je, da povezava s Švedsko ni dovolj močna.

V nasprotju z vsebino švedskega prava je vsebina tujega prava na švedskih sodiščih dejansko vprašanje. Posameznik, ki svoj zahtevek utemeljuje s tujim pravom, mora zato predložiti dokaze, ki to potrjujejo, npr. v obliki izjave izvedenca. Pri tem lahko nastanejo določeni stroški.

Tudi kadar se za zahtevek uporablja tuje pravo, obstaja nekaj možnosti, da švedska sodišča uporabijo švedsko pravo, če gre za mednarodno zavezujoča pravila ali če je tuje pravo v nasprotju s švedskim javnim redom. Vendar se taki nujni postopki uporabijo zelo redko. Dokler ne bo oblikovana sodna praksa, npr. Sodišča Evropske unije in švedskih sodišč, tudi ni jasno, v kakšnem obsegu odškodninski zahtevek v zvezi s kršitvijo človekovih pravic privede do uporabe teh pravil o odstopanju, npr. zaradi pomanjkljive zaščite pravic v državi, kjer je nastala škoda.

Praktične možnosti posameznika, da vloži zadevo pri švedskem sodišču

Dostopnost švedskih sodišč je razmeroma dobra, če obstaja švedska pristojnost in je bil vložen zaščiten zahtevek, ki ga je mogoče uveljavljati (npr. na podlagi tujega prava, ki se uporablja). Poleg tega so pravne možnosti tujca, da nastopi kot stranka v švedskem sporu, načeloma primerljive s tistimi, ki veljajo za švedske državljane.

Če tujec naleti na finančne ali druge praktične ovire pri tem, da se osebno zglasi na zadevnem sodišču na Švedskem, se lahko domneva, da si bo sodišče prizadevalo odpraviti to oviro, npr. tako, da bo dovolilo navzočnost po telefonu ali prek videopovezave.

Nekateri tuji državljani, ki nimajo stalnega prebivališča na Švedskem in pri švedskem sodišču vložijo tožbo proti švedski pravni osebi, morajo na zahtevo toženca zagotoviti varščino za prihodnje pravne stroške toženca. Kateri tuji državljani in pravne osebe so oproščeni obveznosti plačila varščine, je določeno v obvestilu z dne 15. maja 2014 o oprostitvi plačila varščine za pravne stroške za tuje tožnike v nekaterih primerih.

Možnosti tujca, da pridobi javna sredstva za sodne takse in pristojbine varuha človekovih pravic, so omejene, vsaj če je oseba državljan države nečlanice EU. Največ možnosti za pridobitev javnega financiranja je, ko je odškodninski zahtevek vložen kot posamezni zahtevek v povezavi s kazensko zadevo. Možnosti, da se poiščejo rešitve zasebnega financiranja, so sicer zelo odvisne od osebnih finančnih in socialnih okoliščin tujca.

Več informacij

Memorandum ministrstvu za zunanje zadeve glede možnosti posameznika za vložitev tožbe proti švedskemu podjetju pri švedskem sodišču zaradi kršitev človekovih pravic, ki so bile storjene zunaj Švedske. Mannheimer Swartling (2015)
https://docplayer.se/7222881-Promemoria-till-utrikesdepartementet.html

Več informacij o smernicah za vložitev zadeve pri sodiščih je na voljo na https://www.domstol.se/en/.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU in ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

Glej vprašanje 1.

Švedski inštitut za človekove pravice ne obravnava posameznih pritožb v zvezi s kršitvami človekovih pravic.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznost, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju teh sistemov?

Lastni mehanizmi podjetij za odpravo posledic kršitev

Podjetja so odgovorna za zagotavljanje, da njihove dejavnosti ne kršijo nikogaršnjih človekovih pravic; če je podjetje kršilo pravice, prispevalo k temu ali je bilo povezano s tem, pa si mora prizadevati, da najde način za odpravo posledic kršitve za prizadeto osebo. Posledice kršitve lahko med drugim odpravi z opravičilom, finančnim ali nefinančnim nadomestilom ali na drugačen način, o katerem se dogovori s prizadeto osebo. Položaj je bolj zapleten, če podjetje ni prispevalo k nobenemu negativnemu učinku, vendar je ta učinek neposredno povezan z njegovo dejavnostjo. V takih primerih in če ima podjetje zadosten vpliv, da lahko obvladuje negativni učinek, mora uporabiti svoj vpliv.

Standardni model za to, kako bi moralo podjetje najbolje urediti lastne mehanizme za pritožbe in odpravo posledic kršitve, ne obstaja. Vsako podjetje se mora samo odločiti, kaj je ustrezno, na podlagi posebnih okoliščin, ki veljajo zanj.

Nekaj meril:

odprtost – spodbujanje dialoga s tistimi, ki jih je prizadelo ravnanje podjetja;
pogajanja in razprave s predstavniki zaposlenih – to je pogosto dobra podlaga za učinkovite ukrepe v primerih, ki se nanašajo na zaposlene;
smernice o tem, kako lahko osebe v podjetju interno opozorijo na kršitev ter kako je treba ukrepati ob opozorilu in zaščititi osebe, ki so na kršitev opozorile;
sistem za obravnavo pritožb, prek katerega lahko osebe zunaj podjetja, ki menijo, da podjetje negativno vpliva ali pa bo negativno vplivalo nanje ali na druge, to podjetje opozorijo na težavo na varen in anonimen način.

Vlada je uvedla novo zakonodajo o poročanju o trajnostnosti za velika podjetja, ki je ambicioznejša od direktiv EU, jasnejša merila za trajnostnost v okviru zakona o javnem naročanju in močnejšo pravno zaščito za žvižgače.

Nova zakonodaja o poročanju o trajnostnosti je začela veljati decembra 2016. Vsa velika podjetja z več kot 250 zaposlenimi morajo v skladu s to zakonodajo zdaj poročati o trajnostnosti. Kjer je to potrebno za razumevanje razvoja, položaja in rezultatov podjetja, morajo poročila poleg informacij o okoljskem vplivu, socialnih razmerah, enakosti in preprečevanju korupcije vsebovati tudi informacije o ukrepih za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami delavcev.

Riksdag je januarja 2017 sprejel tudi strogo zakonodajo za zaščito zaposlenih, ki opozorijo na resno kršitev pri dejavnostih svojega delodajalca („žvižgaštvo“). Zaposleni, proti katerim je njihov delodajalec uporabil povračilne ukrepe, bodo na podlagi te posebne zaščite upravičeni do odškodnine.

Javna poročila

Podjetja in človekove pravice: znatne pomanjkljivosti in vrzeli v švedskem pravu. Poročilo švedski agenciji za javno upravljanje. Enact Sustainable Strategies (Enact), svetovalno podjetje, specializirano za trajnostni razvoj podjetij in odgovorno podjetništvo.

Podjetja in človekove pravice: znatne pomanjkljivosti in vrzeli v švedskem pravu Enact (statskontoret.se)

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile gospodarske družbe, nimajo posebnih pravic (glej vprašanje 1).

V skladu z zakonom o pravni pomoči (1996:1619) obstaja možnost pridobitve pravne pomoči. O tem, ali ste upravičeni do pravne pomoči, vedno odloča sodišče ali organ za pravno pomoč (Rättshjälpsmyndigheten).

Pravna pomoč se na splošno uporablja za fizične osebe, tj. ne za združenja, podjetja ali podobno. Pravno pomoč lahko izjemoma pridobijo tudi trgovci ali zapuščina.

Vaša finančna sredstva temeljijo na vašem izračunanem letnem dohodku pred obdavčitvijo. Za vsakega otroka, h preživljanju katerega prispevate, odštejte 15 000 SEK, pri čemer se lahko odšteje največ 75 000 SEK. Znesek je treba prilagoditi tudi, če imate premoženje ali dolgove, ki vplivajo na vašo plačilno sposobnost. Za pridobitev pravne pomoči vaša finančna sredstva ne smejo presegati 260 000 SEK/leto. Ko ste obveščeni o prejemu pravne pomoči, morate nekaj stroškov plačati sami. Pravna pomoč za odrasle osebe ni nikoli popolnoma brezplačna, del, ki ga morate plačati sami, pa se imenuje taksa za pravno pomoč. Vaša taksa za pravno pomoč ne sme biti nikoli višja od stroškov pravne pomoči.

Kritje pravnih stroškov je vrsta zavarovanja, ki je v večini primerov vključeno v zavarovanje stanovanja, enodružinske hiše ali počitniške hiše. To kritje pomeni, da se lahko iz vašega zavarovanja krije del vaših stroškov za pravnika ali odvetnika. Pogoji za kritje pravnih stroškov se lahko razlikujejo med zavarovalnicami, zato je pomembno, da preverite pogoje vašega zavarovanja.

V členu 35 uredbe o pravni pomoči (1997:404) je določeno, katere tuje državljane je treba v zadevah v zvezi z upravičenostjo do pravne pomoči obravnavati enako kot švedske državljane v skladu s zakonom o pravni pomoči.

Zadnja posodobitev: 26/04/2023

Podjetništvo in človekove pravice - Škotska

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

Zakon o Škotski iz leta 1998 (Scotland Act 1998) določa, da morajo biti zakonodaja, ki jo sprejme škotski parlament, in akti članov škotske vlade skladni s pravicami iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Po zakonu o človekovih pravicah iz leta 1998 (Human Rights Act 1998) je nezakonito, če javni organ na Škotskem ravna v nasprotju s pravicami iz Konvencije. Če pride do kršitev človekovih pravic, so škotska sodišča pristojna za obravnavo zadev in zagotovitev pravnih sredstev.

Zakon o gospodarskih družbah iz leta 2006 (Companies Act 2006) določa pravno podlago za ustanavljanje in upravljanje podjetij. Državno tožilstvo (Crown Office and Procurator Fiscal Service – COPFS) lahko začne postopek proti škotskim podjetjem na škotskih sodiščih, kadar obstajajo dokazi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Škotski zakon o trgovini z ljudmi in izkoriščanju iz leta 2015 (Human Trafficking and Exploitation (Scotland) Act 2015) utrjuje in krepi obstoječe kazensko pravo Združenega kraljestva o trgovini z ljudmi in izkoriščanju ter krepi status žrtve in podporo žrtvam.

Zakon vsebuje določbe o oblikovanju enotnega kaznivega dejanja trgovine z ljudmi za vse vrste izkoriščanja odraslih in otrok; določa trgovino z ljudmi kot kvalifikatorno okoliščino pri drugih kaznivih dejanjih; in na novo opredeljuje prejšnje samostojno kaznivo dejanje suženjstva, služabništva in prisilnega dela.

Oddelek 4 zakona iz leta 2015 določa kaznivo dejanje suženjstva, služabništva in prisilnega dela, ki ga je treba razlagati v skladu s 4. členom EKČP.

Pravni subjekti (na primer družba), pravne skupnosti brez pravne osebnosti in osebne družbe so lahko kazensko odgovorne za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi ali kaznivega dejanja iz oddelka 4 zakona iz leta 2015. Oddelek 39 zakona iz leta 2015 določa, da so zadevni posamezniki v takih subjektih (na primer direktor) tudi lahko kazensko odgovorni za tako kaznivo dejanje.

V skladu z zakonom iz leta 2015 je generalni državni tožilec (Lord Advocate) objavil navodila za tožilce o kazenskem pregonu domnevnih ali potrjenih žrtev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in kaznivega dejanja iz oddelka 4 (suženjstvo, služabništvo ter prisilno delo). Državno tožilstvo še naprej uporablja ta navodila, da bi zagotovilo, da se osebe ne preganjajo v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so jih storile kot žrtve trgovine z ljudmi ali izkoriščanja.

Škotski varuh človekovih pravic na področju javnih služb (Scottish Public Services Ombudsman – SPSO) ima široke pristojnosti. Je zadnja stopnja za obravnavo pritožb v zvezi z večino decentraliziranih javnih služb na Škotskem. Zagotavlja tudi storitev neodvisnega pregleda za škotski sklad za socialno varstvo (Scottish Welfare Fund) in lahko ovrže ali nadomesti odločitve svetov o vlogah za izplačilo pomoči „Community Care Grant“ in „Crisis Grant“. SPSO ima zelo omejeno vlogo pri odškodninah. Običajno se odzove z izdajo priporočil za javno službo, ki je predmet pritožbe. Njegove pristojnosti in dolžnosti so določene v Zakonu o škotskem varuhu človekovih pravic na področju javnih služb iz leta 2002 (Scottish Public Services Ombudsman Act 2002).

Če posameznik meni, da so mu bile kršene človekove pravice, lahko poišče neodvisno pravno svetovanje.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Izjava o pravici do zemljiške posesti in odgovornosti v zvezi s tem na Škotskem (Scottish Land Rights and Responsibilities Statement), ki jo je v skladu s škotskim zakonom o zemljiški reformi iz leta 2016 (Land Reform (Scotland) Act 2016) izdala škotska vlada, določa šest načel, ki naj bi bile v pomoč pri oblikovanju politike glede zemljiških vprašanj na Škotskem. Prvo od teh načel je: „Celoten okvir pravic do zemljiške posesti ter odgovornosti in javnih politik v zvezi z zemljiško posestjo bi moral spodbujati, izpolnjevati in spoštovati zadevne človekove pravice v zvezi z zemljiško posestjo, prispevati k javnemu interesu in dobrobiti ter usklajevati javne in zasebne interese. Okvir bi moral podpirati trajnostni gospodarski razvoj, varovati in krepiti okolje ter prispevati k doseganju socialne pravičnosti in oblikovanju pravičnejše družbe.“

V skladu z zakonom iz leta 2016 izjavo redno pregledujejo škotski ministri in poročajo parlamentu.

Odgovor na vprašanje 1 vsebuje informacije o trgovini z ljudmi in izkoriščanju.

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske transnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Vrsta pravnega sredstva, ki je na voljo za kršitev človekove pravice, je odvisna od tega, ali pravico zagotavlja običajno pravo (common law) ali zakon (statute).

Oddelek 2 škotskega zakona o trgovini z ljudmi in izkoriščanju iz leta 2015 določa, da se kaznivo dejanje trgovine z ljudmi uporablja za dejanja v Združenem kraljestvu ali drugod, kar odraža dejstvo, da lahko dejavnost trgovine z ljudmi vključuje dejavnost, ki se je v celoti ali deloma izvedla zunaj Škotske.

Zakon iz leta 2015 določa tudi, da državljan Združenega kraljestva, oseba, ki je imela v času kaznivega dejanja običajno prebivališče na Škotskem, ali subjekt s pravno osebnostjo, ki je bil ustanovljen po zakonu dela Združenega kraljestva, stori kaznivo dejanje izkoriščanja ljudi ne glede na to, kje se zadevno dejanje zgodi. To, ali je imela oseba običajno prebivališče na Škotskem, se določi glede na dejstva in okoliščine primera. Za vsako drugo osebo se šteje, da je storila kaznivo dejanje trgovine z ljudmi le, če se je kateri koli del zadevnega dejanja zgodil v Združenem kraljestvu ali če je zadevno dejanje namenjeno temu, da bi oseba prispela ali vstopila v Združeno kraljestvo, ga zapustila ali potovala znotraj njega.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske transnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

Regulativno okolje za podjetja na Škotskem je v marsičem podobno kot drugje v Združenem kraljestvu in Evropi in na tem področju deluje vrsta regulativnih organov. Njihove izvršilne pristojnosti so usmerjene v sankcioniranje podjetij, ne v podporo žrtev, vendar pa so za primere, ko dejavnost vključuje element kaznivega dejanja, vzpostavljeni mehanizmi v policiji in drugih javnih službah.

Škotska ima dve nacionalni instituciji za človekove pravice:

škotsko komisijo za človekove pravice (Scottish Human Rights Commission – SHRC),
komisijo za enakost in človekove pravice (Equality and Human Rights Commission – EHRC).

Škotska komisija za človekove pravice in komisija za enakost in človekove pravice sta skupaj pristojni za človekove pravice in imata obe pomembno, čeprav različno vlogo v spodbujanju in spremljanju spoštovanja mednarodno priznanih človekovih pravic na nacionalni ravni. Njune pristojnosti so opisane na njunih spletiščih.

Škotski varuh človekovih pravic na področju javnih služb (SPSO) obravnava pritožbe na zadnji stopnji v zvezi z večino decentraliziranih javnih služb na Škotskem. Varuh človekovih pravic je samostojen funkcionar in pri izvajanju svojih nalog ne sprejema navodil članov škotske vlade ali škotskega parlamenta, ki ga tudi ne nadzorujejo. SPSO lahko obravnava domnevne kršitve človekovih pravic v okviru svoje obravnave pritožb. Ni verjetno, da bi bila evropska transnacionalna korporacija kateri od subjektov, v zvezi s katerimi lahko SPSO sprejme pritožbe. SPSO lahko obravnava pritožbe o storitvah, ki jih opravijo subjekti v zasebnem ali prostovoljskem sektorju, če se opravijo v imenu subjekta, za katerega je pristojen.

Poleg tega oddelek 9(4) in (5) Zakona o škotskem varuhu človekovih pravic na področju javnih služb iz leta 2002 določa, kdo lahko vloži pritožbo pri SPSO. Pogoj je, da ima vložnik v času vložitve pritožbe stalno prebivališče v Združenem kraljestvu ali pa da so se dejanja, na katera se pritožba nanaša, zgodila, ko se je oseba nahajala v Združenem kraljestvu.

5. Ali vaša država evropskim transnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema pritožbenih mehanizmov in storitev mediacije?

Združeno kraljestvo je vzpostavilo nacionalno kontaktno točko (National Contact Point – NCP) za smernice OECD za multinacionalna podjetja. Te smernice vsebujejo priporočila za odgovorno poslovno ravnanje in med drugim zajemajo človekove pravice. Nacionalna kontaktna točka Združenega kraljestva je del oddelka za mednarodno trgovino ter je odgovorna za ozaveščanje o smernicah OECD in izvajanje povezanih pritožbenih mehanizmov. Če podjetje krši smernice OECD, lahko pri nacionalni kontaktni točki vloži pritožbo katera koli zainteresirana stran, kar vključuje zaposlene v takem podjetju ali njihove sindikate in skupnosti, ki jih dejavnosti takega podjetja zadevajo. Nacionalna kontaktna točka si z mediacijo prizadeva, da se strani dogovorita, kadar pa to ni mogoče, objavi ugotovitev, ali je podjetje ravnalo neskladno s smernicami, in jo da na voljo za javno razširjanje. Informacije o postopku pritožbe so na voljo na spletišču nacionalne kontaktne točke.

Storitve svetovanja in mediacije v Združenem kraljestvu med drugim zagotavljajo tudi uradi za svetovanje državljanom (Citizens Advice Bureaux) in služba za svetovanje, spravo in arbitražo (Advisory, Conciliation and Arbitration Service).

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Javno financirana pravna pomoč ljudem omogoča, da vložijo tožbo za uveljavljanje pravic, ali da plačajo obrambo, če je sicer sami ne bi mogli plačati.

Pri zaprošanju za pravno pomoč v skladu z zakonom o pravni pomoči (Škotska) iz leta 1986 (Legal Aid (Scotland) Act 1986) prebivališče na Škotskem ni pogoj. Obstajata dve vrsti pravne pomoči:

i. s svetovanjem in pomočjo lahko odvetnik zagotovi svetovanje, opravi poizvedbe in komunicira v imenu stranke. Svetovanje in pomoč je na voljo za zadeve škotskega prava (vključno s pravom Združenega kraljestva, ki se uporablja na Škotskem), vendar se na splošno ne more uporabiti v postopkih pred sodiščem;

ii. za postopke pred škotskimi sodišči je na voljo civilna pravna pomoč.

Za obe vrsti civilne pravne pomoči je treba izpolnjevati zakonska merila za upravičenost. Svetovanje in pomoč sta na voljo, če so izpolnjena merila za finančno upravičenost. Merila za upravičenost za tiste, ki prosijo za pravno pomoč, so skladna in pregledna, za vloge pa veljajo predpisani pogoji. Prva pogoja se uporabljata za pravno utemeljenost vloge. Dokazati je treba, da obstaja pravna podlaga za zadevo, v zvezi s katero se zaproša za pravno pomoč („utemeljeni razlog“), in da je razumno uporabiti javna sredstva za podporo zadeve. Tretji preizkus se uporablja za prosilčeve finančne okoliščine.

Več informacij je na voljo na spletni strani škotskega odbora za pravno pomoč (Scottish Legal Aid Board).

Oddelek 9 škotskega zakona o trgovini z ljudmi in izkoriščanju iz leta 2015 škotske ministre pooblašča za določitev obdobja, v katerem je treba odraslim osebam zagotoviti podporo in pomoč, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da so žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in izkoriščanja. Predpisi, ki so začeli veljati 1. aprila 2018, določajo, da to obdobje podpore traja 90 dni in da se podpora in pomoč zagotovita v naslednjih primerih (seznam ni izčrpen):

namestitev,
dnevni stroški preživljanja,
zdravstveno svetovanje in oskrba (vključno s psihološko oceno in zdravljenjem),
prevajanje in tolmačenje,
svetovanje,
pravno svetovanje,
informacije o drugih storitvah, ki so na voljo za odrasle osebe,
vrnitev v državo izvora.

Oddelek 10 škotskega zakona o trgovini z ljudmi in izkoriščanju iz leta 2015 škotske ministre pooblašča za sprejemanje predpisov o podpori ali pomoči, ki se lahko zagotovi odrasli osebi, ki je ali za katero se zdi, da je žrtev suženjstva, služabništva ali prisilnega dela. Predpisi so začeli veljati 1. aprila 2018 in določajo, da morajo biti postopek določitve, ali je odrasla oseba žrtev takšnega kaznivega dejanja, podpora in pomoč ter obdobje, za katero se ta zagotavlja, enaki kot za žrtev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in izkoriščanja.

Škotska vlada je sklenila sporazume o financiranju z organizacijama Migrant Help (ki podpira odrasle žrtve trgovine in izkoriščanja, razen žensk, ki so žrtve trgovine z ljudmi za namen komercialnega spolnega izkoriščanja) in Trafficking Awareness Raising Alliance (ki podpira ženske, ki so žrtve trgovine z ljudmi za namen komercialnega spolnega izkoriščanja). Organizacija The Anchor Service, ki je del nacionalnega zdravstvenega sistema (NHS) za območje Greater Glasgow in Clyde, tudi prejema sredstva za zagotavljanje psiholoških storitev odraslim žrtvam trgovine z ljudmi in izkoriščanja, ki so bile identificirane na Škotskem.

Zadnja posodobitev: 29/07/2020

Business and human rights

Podjetništvo in človekove pravice - Češka

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Podjetništvo in človekove pravice - Danska

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

Evropska konvencija o človekovih pravicah

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

Ustava Kraljevine Danske

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Brezplačna pravna pomoč

Državna pravna pomoč

Podjetništvo in človekove pravice - Nemčija

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

a. Civilno pravo

b. Prekrškovno pravo

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Podjetništvo in človekove pravice - Grčija

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Podjetništvo in človekove pravice - Španija

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Podjetništvo in človekove pravice - Hrvaška

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Podjetništvo in človekove pravice - Ciper

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji?

Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo?

Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Podjetništvo in človekove pravice - Latvija

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Podjetništvo in človekove pravice - Malta

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Podjetništvo in človekove pravice - Avstrija

1. Kakšno varstvo je na voljo žrtvam kršitev človekovih pravic v svetu podjetništva? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo tudi za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Podjetništvo in človekove pravice - Portugalska

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Podjetništvo in človekove pravice - Romunija

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

A. V civilnih zadevah

B. V kazenskih zadevah

Podjetništvo in človekove pravice - Slovenija

Podjetništvo in človekove pravice - Slovenija

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Podjetništvo in človekove pravice - Slovaška

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Podjetništvo in človekove pravice - Švedska

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

Sodni postopek

Zahteva za pregled, ki ga opravi švedski organ za pregled

Vložitev pritožbe pri nacionalni kontaktni točki

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Pogoji za vložitev zadeve pri švedskem sodišču

Splošni pogoji za švedsko pristojnost

Pravo, ki se uporablja

Praktične možnosti posameznika, da vloži zadevo pri švedskem sodišču

Več informacij

Lastni mehanizmi podjetij za odpravo posledic kršitev

Javna poročila

Podjetništvo in človekove pravice - Škotska

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?