Pravila EU o mediaciji

S pomočjo mediacije je mogoče enostavnejše reševanje sporov, na ta način pa se lahko izognemo tudi dolgim in dragim sodnim postopkom, ki povzročajo veliko skrbi; državljani lahko tako učinkovito zavarujejo svoje zakonite pravice.

Direktiva o mediaciji se uporablja v čezmejnih sporih v civilnih in gospodarskih zadevah. Nanaša se na spore, v katerih ima na dan, ko se stranke dogovorijo o uporabi mediacije ali o njej odloči sodišče, vsaj ena od strank stalno prebivališče ali sedež v drugi državi članici kot katera koli druga stranka.

Najpomembnejši cilj tega pravnega akta je spodbuditi uporabo mediacije v državah članicah.

Za dosego tega cilja je v direktivi določenih pet vsebinskih pravil:

• Države članice zavezuje k zagotavljanju usposabljanja mediatorjev in visoke kakovosti mediacije.
• Sodnikom zagotavlja pravico, da strankam v sporu najprej predlagajo uporabo mediacije, če presodijo, da bi bilo to v danem primeru ustrezno.
• Zagotavlja izvršljivost dogovorov, doseženih v mediaciji, če to zahtevata obe strani. Takšen dogovor lahko na primer potrdi sodišče ali notarski urad.
• Zagotavlja, da se pri izvajanju postopka mediacije spoštuje načelo zaupnosti. Mediatorju zagotavlja, da mu v primeru novih sporov med strankama, ki sta sodelovali v mediaciji, na sodišču ni treba pričati o tem, kaj se je dogajalo v postopku.
• Strankam zagotavlja, da zaradi udeležbe v postopku mediacije ne izgubijo pravice do obravnave na sodišču: roki za sprožitev postopka na sodišču so v času mediacije začasno ustavljeni/odloženi.

Evropski kodeks ravnanja za mediatorje  (115 Kb) , ki določa več načel, h katerim se posamezni mediatorji lahko prostovoljno zavežejo, je pripravila skupina deležnikov ob pomoči Evropske komisije.