Priročnik

2.2. Zahteva

17. Zahteva za uporabo videokonference v okviru zagotavljanja medsebojne pravne pomoči ali pridobivanja dokazov se razlikuje glede na to, ali gre za civilne ali kazenske zadeve; podrobnosti v zvezi s tem so navedene v Prilogi III.

Na voljo so obrazci za kazenske zadeve kot obrazci za civilne zadeve, ki jih sodišče, ki je podalo zahtevo, pošlje zaprošenemu sodišču v drugi državi članici (pri kazenskih zadevah uporaba obrazcev ni obvezna). Obrazci vsebujejo kontaktne informacije o udeleženih strankah in zastopnikih ter podrobne informacije o sodišču. V nekaterih primerih so lahko navedene tudi informacije o plačilu za uporabo opreme in jeziku, ki bo govorjen med videokonferenco.

18. Glede civilnih zadev sta v uredbi o pridobivanju dokazov iz leta 2001 predvideni dve možnosti za uporabo videokonferenc pri čezmejnem pridobivanju dokazov:

  • v skladu s členi 10 do 12 lahko sodišče, ki je zaprosilo, zaprošeno sodišče v drugi državi članici zaprosi, da mu omogoči ali da omogoči strankam, da so navzoče ali da sodelujejo po videokonferenci pri pridobivanju dokazov na zaprošenem sodišču. Takšna prošnja je lahko zavrnjena le, če je v nasprotju s pravom države članice zaprošenega sodišča, ali ob večjih praktičnih težavah. V takšnih primerih so v členu 13 določeni prisilni ukrepi za izvršitev zaprosila. V skladu s členom 14 pa se lahko priča sklicuje na to, da ima pravico odkloniti pričanje po pravu države članice sodišča, ki je zaprosilo, ali zaprošenega sodišča.
  • V skladu s členom 17 sodišče, ki je zaprosilo, po privolitvi osrednjega organa ali pristojnega urada druge države članice samo izvede pridobivanje dokazov neposredno v tej drugi državi članici. V skladu s členom 17(4) mora osrednji organ ali pristojni urad spodbujati uporabo videokonferenc za ta namen. V členu 17(2) je določeno, da se neposredno pridobivanje dokazov lahko opravi le, če je lahko izvršeno prostovoljno.

Navedeni možnosti se razlikujeta glede uporabe prisilnih ukrepov, glede sodišča, zadolženega za pridobivanje dokazov, in veljavnega prava.

19. Sodišče, ki je podalo zahtevo, pošlje zaprošenemu sodišču zahtevo za uporabo videokonference in zahtevane informacije skupaj z obrazcem za zahtevo A ali I iz uredbe o pridobivanju dokazov iz leta 2001.

Tudi za odgovor na zahtevo se uporabi standardni obrazec. Če je zahteva za sodelovanje prek videokonference, naslovljena sodišču v drugi državi članici, zavrnjena, sodišče uporabi obrazec E. Pri neposrednem pridobivanju dokazov mora osrednje telo ali pristojni organ v tridesetih dneh (z obrazcem J) sodišče, ki je podalo zahtevo, obvestiti, ali je zahteva sprejeta ali ne. Če je zahteva sprejeta, lahko sodišče, ki je podalo zahtevo, pridobi dokaze v času, ki ga samo določi.

20. V kazenskih zadevah se mora zaprošena država članica strinjati z zaslišanjem prek videokonference, če uporaba videokonference ni v nasprotju s temeljnimi načeli njenega prava in če ima tehnična sredstva za izvedbo zaslišanja.

Pri izvrševanju zahteve za medsebojno pravno pomoč se lahko odredijo prisilni ukrepi (npr. sodni poziv, vključno s kaznijo, če se oseba ne zglasi), če je prekršek iz zahteve kazniv tudi v zaprošeni državi.

21. Če videokonferenčne opreme, ki bo uporabljena, ne zagotovi sodišče, ki je podalo zahtevo, je za vse stroške prenosa, tudi stroške najema opreme in tehničnega osebja, najprej odgovoren organ, ki je podal zahtevo, ki mora te stroške tudi kriti.

V skladu z uredbo o pridobivanju dokazov iz leta 2001 velja splošno načelo, da izvršitev zaprosila za posredno pridobivanje dokazov ne more povzročiti zahteve po povračilu dajatev ali stroškov. Na zahtevo zaprošenega sodišča pa bi moralo sodišče, ki je podalo zahtevo, zagotoviti povračilo stroškov, ki nastanejo zaradi uporabe videokonference.

Zadnja posodobitev: 17/11/2021

Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.