Poišči informacije po področjih
1 Dokazno breme
1.1 Kakšna so pravila o dokaznem bremenu?
Dokazno breme na splošno nosi stranka, ki se sklicuje na določeno dejstvo. Tožeča stranka mora dokazati dejstva, na podlagi katerih je bila vložena tožba, tožena stranka pa mora dokazati dejstva, na katera se želi sklicevati pri zagovoru.
1.2 Ali obstajajo pravila, ki določena dejstva izvzemajo iz dokaznega bremena? V katerih primerih? Ali je mogoče predložiti dokaze, da bi dokazali neveljavnost posebne pravne domneve?
Dejstva so lahko izvzeta iz dokaznega bremena na podlagi zakona ali že obstoječe pogodbe med strankama. Poleg tega lahko sodišče upošteva nekatera dokazana dejstva, kot so na primer splošno znana dejstva. Nekatere domneve se sprejmejo kot prepričljivo domnevne, če na primer to določa statut, druge pa se lahko ovržejo, kot je na primer domneva, da je oseba prištevna.
1.3 Do kakšne mere mora biti sodišče prepričano o dejstvu, da na njem utemelji svojo sodbo?
Sodišče mora biti prepričano o dejstvu na podlagi „ravnovesja verjetnosti“, kar pomeni, da je verjetnost, da je dejstvo resnično, vsaj 51-odstotna v primerjavi z 49-odstotno verjetnostjo, da ni. Ko je dejstvo na podlagi ravnovesja verjetnosti dokazano, se obravnava kot uveljavljeno.
2 Pridobivanje dokazov
2.1 Ali je za pridobivanje dokazov vedno potreben predlog stranke ali lahko sodnik v nekaterih primerih dokaze pridobi na lastno pobudo?
Splošno pravilo je, da sodnik, razen v omejenih okoliščinah, ne sme zahtevati navzočnosti priče, lahko pa pozove pričo in ponovno pozove pričo, ki je že bila pozvana. Na podlagi pravil, ki urejajo sodni postopek na Severnem Irskem, ima sodišče diskrecijsko pravico, da vsaki osebi odredi, naj se udeleži postopka in predloži dokument.
2.2 Kateri so nadaljnji koraki, če je predlogu stranke za pridobitev dokazov ugodeno?
Če lahko stranka (običajno prek svojega odvetnika) pozove določeno pričo, naj predloži dokaze, pričo najprej zasliši njen odvetnik, nato pa jo navzkrižno zasliši odvetnik druge stranke. Priči lahko vprašanja postavi tudi sodnik, ki lahko dovoli odvetnikom, da na podlagi njegovih vprašanj postavijo nadaljnja vprašanja, če to želijo.
2.3 V katerih primerih lahko sodišče zavrne predlog stranke za pridobitev dokazov?
V nekaterih primerih, kadar se na primer priča udeleži zasebnega zaslišanja, je treba pridobiti dovoljenje sodišča, preden se lahko priča uradno povabi na zaslišanje. V nasprotnem primeru sodišče nima nadzora nad tem, katere priče so pozvane k predložitvi dokazov, lahko pa strankam, ki pozovejo nepotrebne priče, naloži plačilo stroškov.
2.4 Katera dokazna sredstva obstajajo?
Glavno dokazno sredstvo je ustno pričevanje. Uporabijo se lahko tudi pisna pričevanja, kot so poročila izvedenca, in dokumentarna dokazila, kot so zemljevidi.
2.5 Kateri so načini pridobivanja dokazov od prič in ali se ti razlikujejo od načinov za pridobitev dokazov od izvedencev? Kakšna so pravila v zvezi s predložitvijo pisnih dokazov in izvedenskih poročil/mnenj?
Glavni način pridobivanja dokazov je ustno pričevanje strank in njihovih prič. Dokazi izvedencev, na primer zdravnikov in inženirjev, se lahko po dogovoru pridobijo iz pisnih poročil. Pričo je nato mogoče zaslišati o določenih točkah. Pravila sodnega reda na Severnem Irskem omejujejo število izvedencev, ki lahko podajo ustne dokaze, na dva zdravniška izvedenca in enega drugega izvedenca, razen če jih sodišče dovoli več.
Kot dokaz je mogoče uporabiti tudi zemljevide in dokumente, vendar je treba sodišču dokazati njihovo verodostojnost. Poleg tega se lahko sodišče odloči obiskati določen kraj ali preučiti določen predmet, če meni, da ima to določeno dokazno vrednost.
2.6 Ali so določena dokazna sredstva močnejša od ostalih?
Sodišče je vedno tisto, ki se mora odločiti, kolikšen pomen bo pripisalo določenemu dokazu.
2.7 Ali so za dokazovanje določenih dejstev obvezni določeni načini dokazovanja?
Domneva se, da bodo dejstva dokazana ustno in na javni obravnavi.
2.8 Ali so priče dolžne pričati po zakonu?
Sposobna priča, ki je bila pozvana k predložitvi dokazov, je dolžna priti na zaslišanje, če pa tega ne stori, je kriva razžalitve sodišča.
2.9 V katerih primerih lahko priče zavrnejo pričanje?
Stranka lahko uveljavlja pravico do oprostitve obveznosti predložitve dokazov na podlagi obstoja pravnega poklicnega razmerja, samoobdolžitve ali obdolžitve svojega zakonskega partnerja, javnega interesa ali izvajanja sodne oblasti. Obstajajo tudi druge oblike pravice, ki jih zagotavlja statut, kot je na primer diplomatska pravica. Obstaja pa tudi diskrecijska pravica, na primer v zvezi z zaupnimi informacijami.
2.10 Ali je lahko oseba, ki zavrne pričanje, kaznovana ali prisiljena, da priča?
Da. Če se priča po pravilni vročitvi vabila ali sodnega poziva ne udeleži postopka, je kriva razžalitve sodišča. Sodnik ji lahko nato naloži denarno ali zaporno kazen in od nje zahteva, da se udeleži postopka in predloži dokaze.
2.11 Ali obstajajo določene osebe, od katerih ni dovoljeno pridobiti dokazov?
Splošno merilo za predložitev dokazov je sposobnost. Oseba se šteje za sposobno predložiti dokaze, razen če ni sposobna razumeti dolžnosti, ki ji je bila naložena z zaprisego, ker je na primer premlada ali neprištevna, če je sodnik v zadevi ali če lahko uveljavlja pravico do oprostitve.
2.12 Kakšna je vloga sodnika in strank na zaslišanju priče? Pod kakšnimi pogoji je lahko priča zaslišana prek videokonference ali z drugimi tehničnimi sredstvi?
Vloga strank, ki jih običajno zastopajo odvetniki (čeprav obstaja določba, da se lahko zastopajo tudi same), je predložiti dokaze sodišču, da utemeljijo svojo tožbo glede na ravnovesje verjetnosti. Sodnik mora zagotoviti, da je zaslišanje prič pošteno, zakonito in ustrezno glede na sporne točke v zadevi. Pričam lahko vprašanja postavi tudi sodnik, ki lahko dovoli odvetnikom, da na podlagi odgovorov prič na njegova vprašanja postavijo nadaljnja vprašanja.
Na nekaterih sodiščih, na primer na visokem sodišču v Belfastu, se za lažje pridobivanje dokazov od izvedencev v omejenem obsegu uporabljajo tudi videopovezave ali Skype, če izvedenec ne more pravočasno prispeti iz druge jurisdikcije.
3 Ocenjevanje dokazov
3.1 Ali so sodišču postavljene omejitve pri izdaji sodbe, če stranka dokaza ni pridobila zakonito?
Sodišče nima splošne diskrecijske pravice, da izključi dokaze, ki so bili pridobljeni nepošteno. Dokazi se lahko izključijo le, če je to določeno z zakonskim pooblastilom ali če se črtajo iz evidence, ker so škandalozni ali predstavljajo zlorabo postopka.
3.2 Ali moja izjava šteje kot dokaz v postopku, v katerem nastopam kot stranka?
Da, stranke v zadevi lahko predložijo dokaze v svojem imenu.
Sorodne povezave
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.