Na področju civilnega pravosodja se bodo postopki, ki še potekajo, in postopki, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, nadaljevali po pravu EU. Evropski portal e-pravosodje bo na podlagi vzajemnega priznavanja ohranil informacije, povezane z Združenim kraljestvom, do konca leta 2022.

Zavarovanje premoženja med postopkom uveljavitve terjatve v državah EU

Anglija in Wales
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so različne vrste ukrepov?

V Angliji in Walesu so sodišča v skladu z delom 25.1(1) pravilnika o civilnem postopku (CPR) in svojo neločljivo pristojnostjo pooblaščena, da odredijo začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja, ki so namenjeni zaščiti interesov stranke, bodisi v zvezi s sredstvom bodisi glede tožbenega temelja. Ta pravna sredstva so na voljo na kateri koli stopnji oziroma dejansko že pred začetkom pravdnega postopka. Gre za enakopravna pravna sredstva, sodišče pa je tisto, ki prosto presodi o izdaji ustreznega sklepa. Načela njihove odobritve so bila določena v ključni zadevi American Cyanamid Co proti Ethicon[1]. V skladu z delom 25.1(1) lahko sodišče izda naslednje –

Začasne odredbe

Začasne izjave

Sklepe v zvezi s premoženjem, da se omogoči prodaja, ohranitev, nadzor, prenos skrbništva ali plačilo na račun premoženja

Sklepe, da se omogoči vstop na zemljišče ali v stavbe

Sklepe o odpovedi blagu

Sklepe o zamrznitvi ali sklepe, s katerimi se stranki naroči, da zagotovi informacije o lokaciji premoženja ali sredstev, ki so predmet sklepa o zamrznitvi

Sklepe o preiskavi

Sklepe o razkritju listin ali pregledu premoženja pred začetkom tožbenega postopka – ti so lahko uperjeni zoper nasprotno stranko ali zoper še nepovezano stranko

Sklepe o začasnem plačilu na račun za škodo, ki jo mora sodišče še določiti

Sklepe glede depozita sodišču, dokler ne bo znan izid postopka

Sklepe o pojasnitvi denarnih sredstev

Sklepe v zvezi s postopki glede intelektualne lastnine.

Sodna praksa je v skladu z neločljivo pristojnostjo sodišč oblikovala nekatere začasne ukrepe, med njimi sklepe in prepovedi začetka postopka v isti zadevi pred drugim sodiščemNorwich Pharmacal. Sklepi v zadevi Norwich Pharmacal so namenjeni temu, da se tretja stranka prisili k razkritju podrobnosti o kršitelju, da lahko tožnik potem zoper njega vloži poimensko tožbo – ti sklepi se pogosto uporabljajo v primerih protizakonitega ravnanja podjetij. Prepovedi začetka postopka v isti zadevi pred drugim sodiščem so namenjene temu, da se stranki prepreči vložitev tožbe v drugi državi, kadar bi to bilo zlonamerno, zatiralsko ali zunaj dolžnega pravnega postopanja. Sodišče lahko poleg tega izda izjavo glede tolmačenja prava ali pogodbenega pogoja, ki je sam predmet pravdnega spora.

Prepoved je sklep sodišča, ki od stranke zahteva, naj sprejme določene ukrepe ali naj se tega vzdrži. Začasna odredba je tak sklep, sprejet pred sodno obravnavo tožbenega zahtevka. Tožnik lahko poskusi zaščititi svoj položaj med sodnim postopkom ali celo pred začetkom postopka, tako da zaprosi za začasno odredbo, da se tožencu prepreči, da bi ukrepal na način, ki bo škodoval tožniku.

Tožnik ima na voljo dve posebni vrsti odredb, za kateri lahko zaprosi, kadar obstaja tveganje, da bo toženec sprejel ukrepe, da uniči dokaze ali tožniku prepreči pridobitev kakršne koli sodne odločbe. Prva je sklep o preiskavi, druga pa odredba o zamrznitvi, ki tožencu preprečuje, da bi s sredstvi razpolagal ali jih odstranil iz območja sodne pristojnosti.

Kadar poskuša tožnik doseči plačilo nekega zneska denarja (tj. dolga ali odškodnine), lahko sodišče tožencu odredi začasno plačilo na račun kakršnega koli zneska, ki ga bo toženec na koncu morda moral plačati, da tožnik ne bi zašel v težave zaradi kakršne koli zamude pri pridobitvi sodne odločbe.

Za toženca morda obstaja nevarnost nezmožnosti izvršitve sklepa o stroških, čeprav je tožbeni zahtevek zavrnjen in je plačilo stroškov odrejeno tožniku. Sodišče lahko zaradi zaščite toženca v določenih okoliščinah tožniku odredi plačilo jamstva za stroške, običajno z vplačilom zneska denarja sodišču.

Višje sodišče je tudi pristojno, da izda začasni ukrep, s katerim podpre postopek, ki je v pristojnosti drugega sodišča, če je to primerno. Izda lahko tudi sodno odredbo o zamrznitvi, ki velja za cel svet („worldwide freezing injunction“) in se nanaša na sredstva na drugih območjih sodne pristojnosti.

[1] [1975] 1.504

2 Pod katerimi pogoji se lahko odredijo taki ukrepi?

2.1 Postopek

Odredbe (vključno s sklepi o preiskavi in odredbami o zamrznitvi)

V skladu z delom 25 je treba vsako vlogo za začasni ukrep predložiti sodišču, ki zadevo obravnava ali jo bo obravnavalo, potem ko bo predložena v obravnavo. Nekatere vrste odredb, predvsem tiste z mednarodnim elementom, je mogoče predložiti v obravnavo le na višjem sodišču, medtem ko je druge mogoče predložiti v obravnavo na grofijskem sodišču. Pri višjem sodišču so lahko predložene v obravnavo na običajen način ali prek različnih sodišč v razširjenih sestavah za vmesne vloge oziroma prek njihovih dežurnih služb – to je pogosto pomembno pri odredbah za zaustavitev časopisa, da ne objavi zgodbe, ali za zaustavitev notranjega ministrstva, da ne izvede deportacij.

Za vlogo se na splošno zahteva, da mora biti vložena z obvestilom o vlogi (N244) in da morajo biti obvestilu priloženi tožbeni obrazec, izjava priče v podporo vlogi, zaprisežene izjave v dokaz in osnutek sklepa. Osnutek sklepa mora vsebovati zavezo o navzkrižnem nadomestilu škode[2], zavezo o vročitvi vloge nasprotni stranki, dokaze in morebiten izdan sklep. To je ključno, če gre za zadevo ex parte. Če gre za odredbe v nujnih primerih, bo potrebna zaveza glede čimprejšnjega plačila ustreznih pristojbin, poleg tega pa se bo morda zahtevala zaveza o začetku formalnega postopka, takoj ko bo to mogoče.

Zadevo bo po njeni predložitvi v obravnavo preučil sodnik, ki bo izdal potreben sklep in poskrbel, da bo sklep žigosan in vrnjen vložniku. Za vročitev nasprotni stranki je odgovoren vložnik.

Taki sklepi so zelo invazivni in kot taki zahtevajo posebne ureditve. Običajno jih mora vročiti „nadzorni odvetnik“, ki se spozna na sklepe o preiskavi in je neodvisen od vložnikovih odvetnikov. Nadzorni odvetnik mora sklep o preiskavi nasprotni stranki pojasniti in jo poučiti o pravici, da poišče pravni nasvet. Nadzorni odvetnik bo izvedel ali nadziral preiskavo ter o njej poročal vložnikovim odvetnikom. Sklepi o preiskavi veljajo od trenutka vročitve in po preteku razumnega obdobja za pridobitev pravnega nasveta.

Sklepi o zamrznitvi so sklepi, ki stranki preprečijo, da bi odstranila sredstva, ki se nahajajo na območju sodne pristojnosti, ali razpolagala s sredstvi, ki se nahajajo kjer koli po svetu. Ti veljajo izključno od trenutka izdaje, zaradi česar je vročitev sklepa izredno pomembna.

V obeh primerih neizpolnitev sklepa sproži postopek zaradi razžalitve sodišča.

Začasna plačila in jamstvo za stroške

Začasna plačila in jamstvo za stroške so lahko določeni v sporazumu med strankami, če pa sporazuma ni, se je treba obrniti na sodišče. Vloga je vložena s predložitvijo obvestila o vlogi, podprtega s pisnimi dokazi. Vloga se vroči nasprotni stranki, ki lahko v odgovor predloži dokaze. Če sodišče izda sklep, bo določilo obliko in znesek jamstva ali plačila, ki ga je treba izvršiti.

Stroški pridobitve sklepov

Ni točno določene lestvice stroškov za pridobitev katerega koli od zgoraj opisanih sklepov. Obstajajo pa posebne sodne pristojbine za izdajo vloge za sklep, ki so odvisne od tega, ali je bila vloga vložena z obvestilom nasprotni stranki ali brez njega. Več informacij o tem je mogoče najti na spletišču ministrstva za pravosodje.

Vložnik mora plačati honorarje svojih odvetnikov (v primeru sklepa o preiskavi pa tudi stroške nadzornega odvetnika), čeprav bo plačilo teh stroškov na koncu morda odrejeno nasprotni stranki.

[2] Zaveze so obljube sodišču. Kazen za neizpolnitev zaveze je lahko resna.

2.2 Glavni pogoji

Kot je navedeno zgoraj, sodišče prosto presoja o vseh pravnih sredstvih, opisanih v tem delu, in jih ne bo odobrilo, če meni, da bi bila neprimerna ali nesorazmerna glede na okoliščine. Sodišča so navadno bolj previdna v zvezi s sklepi o preiskavi in odredbami o zamrznitvi, ker so to posebej strogi ukrepi.

Začasne odredbe

Sodišče bo pri odločanju, ali naj odobri začasno uredbo,[3] najprej preučilo, ali dejanje sproža „resno vprašanje, ki ga je treba obravnavati“ (in ne vprašanje, ki je „neresno in zlonamerno“). Če ga ne, bo odredba zavrnjena.

Če gre za resno vprašanje, ki ga je treba obravnavati, bo sodišče potem preučilo „izravnavo zaradi prikladnosti“. To vključuje vprašanje, ali bi bilo slabše od tožnika zahtevati, da odredbe do sodne obravnave ne uporabi, ali da toženec utrpi odredbo. Sodišče bo pri odločanju o tem vprašanju preučilo naslednje zadeve v tem vrstnem redu:

  • Ali bi bila dodelitev odškodnine ustrezno pravno sredstvo za tožnika, če bi bil ta na sodni obravnavi uspešen? Če bi bila odškodnina ustrezna, bo odredba zavrnjena. Če ne bi bila (npr. ker bi bila škoda, povzročena tožniku, nepopravljiva ali nedenarna), je treba preučiti preostala vprašanja.
  • Ali bi tožnikovo navzkrižno nadomestilo škode tožencu zagotovilo ustrezno zaščito, če bi bil na sodni obravnavi uspešen toženec? Če bi odškodnina ustrezno zaščitila toženca, se to običajno šteje v prid odredbi.
  • Kadar so drugi dejavniki videti enakovredno uravnoteženi, bo sodišče ohranilo status quo. Lahko se preučijo drugi socialni ali ekonomski dejavniki, kot sta učinek odobritve ali zavrnitve odredbe na zaposlitev ali razpoložljivost zdravil.
  • Kot zadnjo možnost lahko sodišče preuči relativne prednosti utemeljitev strank, vendar le, če je mogoče oblikovati jasno mnenje, da je utemeljitev ene stranke precej močnejša od utemeljitve druge.

Sklepi o preiskavi

Sklep o preiskavi je mogoče izdati, da se zagotovi ohranitev dokazov ali premoženja, pomembnega za pravni postopek. Pogoji za pridobitev sklepa o preiskavi so strožji od drugih vrst odredb in sodišče sklepa ne bo izdalo, če vložnik ne dokaže, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

  • Dokazi prima facie zoper toženca so izredno močni.
  • Dejavnosti toženca, ki so povod za postopek, tožniku povzročajo resno dejansko in potencialno škodo.
  • Ni jasnih dokazov, da ima toženec obremenilne listine ali gradivo.
  • Obstaja „realna možnost“ ali „verjetnost“, da bodo v primeru neizdaje sklepa pomembne listine ali gradivo izginili.

Odredbe o zamrznitvi

Sodišče je pristojno, da odobri odredbo o zamrznitvi, kadar je to „upravičeno in primerno“. Odredba o zamrznitvi ne bo odrejena, če tožnik ne more dokazati, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

  • Tožnik ima dejanski tožbeni temelj, za katerega so pristojna sodišča Anglije in Walesa.
  • Tožnik ima „dobro utemeljeno zadevo“ zoper toženca.
  • Obstajajo razlogi za prepričanje, da ima toženec sredstva na območju sodne pristojnosti.
  • Obstaja „realno tveganje“, da bo toženec s sredstvi razpolagal na način, da ne bo mogoče izvršiti nobene sodne odločbe (npr. tako, da se sredstev znebi ali jih odstrani z območja sodne pristojnosti).

Sodišče bo še posebej previdno, preden odobri odredbe o zamrznitvi v podporo postopku v tujini, zlasti če bi se odredba o zamrznitvi prekrivala ali bila v nasprotju s kakršno koli odredbo o zamrznitvi, ki jo je izdalo tuje sodišče, pred katerim teče glavni postopek, ali če je tuje sodišče zamrznitev sredstev zavrnilo.

Sodišče odredbe o zamrznitvi, ki velja za cel svet, ne bo izdalo, če ima nasprotna stranka dovolj sredstev znotraj območja sodne pristojnosti, pri čemer mora preučiti, ali bi odredba o zamrznitvi, ki velja za cel svet, lahko bila izvršena v državah, kjer ima sredstva nasprotna stranka.

Sklepi Norwich Pharmacal

V okviru sodne prakse so se oblikovali ti sklepi, ki od nasprotne stranke zahtevajo, naj tožniku razkrije določene listine ali informacije. Podobno kot pri razkritju pred sodnim postopkom in razkritju s strani stranke, ki ni udeležena v postopku, je obseg razkritja širši, saj v nasprotju z listinami zajema „informacije“. Ti sklepi so na voljo kadar koli med pravdnim postopkom in se dejansko lahko uporabijo po izdaji sodne odločbe. Poleg splošnih načel pravičnosti sta nadaljnji merili, da je nedovoljeno dejanje moralo biti storjeno in da obstaja kršilec, proti kateremu bo, če bo znan, vložnik začel pravdni postopek. Sklep je potreben za pomoč pri doseganju pravice in za to ni nobenega drugega načina. Nasprotna stranka je bodisi kršitelj bodisi povezana s kršiteljem ali pridružena kršitelju in ima informacije o njem. Za te sklepe se zaprosi na višjem sodišču in imajo mednarodno veljavo, vsebina razkritja pa se lahko brez dovoljenja sodišča uporabi v pravdnem sporu v tujini, kar je odstopanje od splošnih načel pravdanja.

Prepovedi začetka postopka v isti zadevi pred drugim sodiščem

To so odredbe, ki nasprotni stranki prepovedujejo vodenje pravdnega postopka pred tujim sodiščem. Poleg splošnih načel pravičnega ukrepa,so tu še druga merila. Prepoved pravde mora biti predvsem v interesu pravosodja; na splošno zato, ker je zlonamerna ali bi bila v nasprotju s pogodbeno klavzulo, kot je kršitev klavzule o izključni pristojnosti, v skladu s katero se zadeva predloži sodiščem Anglije in Walesa. Poleg tega mora pravda teči pred sodiščem, ki ni zajeto z uredbo Bruselj 1. Če bi sodišče lahko zaustavilo pravdo pred temi sodišči, bi bilo spodkopano načelo vzajemnega zaupanja med sodnimi sistemi. Izjema od tega pravila je, če se zadeva nanaša na zasebno arbitražo – takega strahu ni.

Začasna plačila

Sodišče lahko tožencu odredi začasno plačilo le v primerih, da je toženec priznal obveznost za plačilo denarja tožniku, da je bila sodna odločba že izdana v korist tožniku za denarni znesek, ki bo ocenjen pozneje, ali da se je sodišče prepričalo, da bo tožnik na sodni obravnavi dobil povrnjen „znaten denarni znesek“ (oziroma plačilo v zvezi s toženčevo zasedbo zemljišča v primeru tožbenega zahtevka za posest zemljišča). V primerih osebne poškodbe je plačilo mogoče odrediti le, če bo toženčevo obveznost poravnal zavarovatelj ali če je toženec javni organ.

Jamstvo za stroške

Najbolj običajni primeri, v katerih lahko sodišče tožniku odredi predložitev jamstva, so naslednji:

  • Tožnik prebiva zunaj Evropske unije in evropskega prostotrgovinskega območja (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica) in bi bilo sklep o stroških težko izvršiti v državi tožnikovega prebivališča.
  • Tožnik je podjetje ali registriran organ in ni nobenega razloga za prepričanje, da ne bi mogel plačati toženčevih stroškov, če mu bo tako odrejeno. (Sodišče bo pri odločanju, ali odrediti jamstvo, upoštevalo, ali je toženec s svojim ravnanjem povzročil tožnikovo pomanjkanje denarja ali sredstev.)
  • Tožnik je spremenil naslov, da bi se izognil posledicam pravde, ali v tožbenem obrazcu ni navedel pravilnega naslova.
  • Tožnik je sprejel ukrepe v zvezi s svojimi sredstvi, zaradi česar bi bilo težko izvršiti sklep o stroških zoper njega.

Sodišče bo sklep izdalo le, če je prepričano, da je to pravično storiti v vseh okoliščinah. Preučilo bo, ali se vloga za jamstvo uporablja zato, da se potlači pravi tožbeni zahtevek, in ali ima tožbeni zahtevek razumno dobre obete za uspeh.

Sodišče je tudi pristojno za odreditev da mora jamstvo zagotoviti:

  • stranka, ki ni udeležena v postopku, vendar financira tožbeni zahtevek v zameno za sadove postopka ali je pravico do vloge tožbenega zahtevka dodelila tožniku, da bi se izognila tveganju, da prejme sklep o stroških;
  • katera koli stranka v postopku, ki brez utemeljenega razloga ni spoštovala pravil sodišča.

[3] To so povzeta in prečiščena načela iz zadeve American Cyanamid.

3 Cilj in predmet takih ukrepov

3.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet takih ukrepov?

Začasne odredbe

Odredba lahko od stranke zahteva, naj sprejme ukrepe v zvezi s kakršno koli vrsto sredstev ali naj se jih vzdrži.

Sklepi o preiskavi

Sklep o preiskavi od toženca zahteva, da dovoli vstop v svoje prostore, vendar vložniku ne omogoča, da vstop izsili. V sklepu morajo biti opredeljeni prostori, ki se jih lahko preišče, in elementi, ki jih lahko izvajalci preiskave pregledajo, kopirajo in odstranijo. Sklep lahko zajema le dokaze, ki so morda upoštevni v postopku, ali premoženje, ki je lahko predmet postopka oziroma glede katerega se lahko pojavi vprašanje med postopkom.

Sklep na standardnem obrazcu od nasprotne stranke zahteva, naj izroči vse elemente, navedene v sklepu. Kadar so upoštevni dokazi shranjeni na računalnikih, mora biti omogočen dostop do vseh računalnikov v prostoru, da je mogoče po njih iskati, in zagotovljene morajo biti kopije vseh upoštevnih najedenih elementov.

Odredbe o zamrznitvi

Sodišče lahko izda odredbo o zamrznitvi v zvezi s premoženjem nasprotne stranke, ki tej prepoveduje, da bi svoja sredstva na območju sodne pristojnosti zmanjšala pod opredeljeno vrednost, ali odredbo o zamrznitvi posameznih sredstev. Nasprotni stranki bo še vedno dovoljeno, da točno določene zneske porabi za življenjske stroške ter pravne nasvete in zastopanje, in sklep lahko nasprotni stranki dopušča, da s sredstvi razpolaga v okviru običajnega poslovanja.

Odredba o zamrznitvi na standardnem obrazcu je sklep o „najvišjem znesku“, v katerem je navedeno, da se uporablja za vsa sredstva nasprotne stranke do navedene vrednosti. Zajema vsako sredstvo, s katerim je nasprotna stranka pristojna razpolagati kot z lastnim, vključno s sredstvi, ki jih ima ali nadzira tretja stranka v skladu z navodili nasprotne stranke.

Splošni sklep ali sklep o „najvišjem znesku“ bo zajemal vsa sredstva, vključno s premičnim in nepremičnim premoženjem, vozili, denarjem in vrednostnimi papirji. Sklep se bo nanašal tudi na vsa sredstva, pridobljena po njegovi izdaji. Podrobno lahko navede določeno premoženje, poslovna sredstva in bančne račune, ki so zamrznjeni. Skupni bančni račun ne bo zamrznjen, razen če ne bo to posebej navedeno v sklepu.

3.2 Kakšni so učinki takih ukrepov?

Toženec se opozori, da neupoštevanje začasne odredbe pomeni razžalitev sodišča, zaradi katere se mu lahko odvzame prostost, se mu naloži globa ali pa se mu zasežejo sredstva.

Če tretja stranka nasprotni stranki omogoči razpolaganje s sredstvi v nasprotju z odredbo o zamrznitvi, to ni nujno razžalitev sodišča. Vendar če tretja stranka, ki je bila obveščena o odredbi o zamrznitvi, ob polnem zavedanju nasprotni stranki pomaga, da razpolaga z zamrznjenimi sredstvi, to pomeni razžalitev. Vložnik bi zato moral predložiti kopije odredb o zamrznitvi tretjim strankam, kot so bankirji, računovodje in odvetniki nasprotne stranke. (V sklepu na standardnem obrazcu se domneva, da bo to storjeno, in tretje stranke opozarja o morebitnih kaznih. Ta sklep vključuje tudi zaveze vložnika, da bo poravnal razumne stroške, ki tretjim strankam nastanejo zaradi izpolnitve zahtev iz sklepa, in da jim bo povrnil škodo, zaradi tako nastalih obveznosti.) Čeprav so bili banke in druge tretje stranke obveščeni o sklepu, lahko še vedno izvršujejo pravice do zavarovanja in pobota, ki so nastale pred izdajo odredbe o zamrznitvi.

Odredba o zamrznitvi tožniku ne daje nobenih premoženjskih pravic v zvezi z zamrznjenimi sredstvi. Pravica do sprožitve postopka zaradi razžalitve je na splošno edino tožnikovo pravno sredstvo. Pogodba, sklenjena v nasprotju z odredbo, je nezakonita, zato je oseba, ki ve, da bo kršila odredbo, ne bo mogla izvršiti. Sodišče bo poleg tega včasih lahko odobrilo ločeno odredbo, ki tožencu preprečuje izvajanje pogodbe s tretjo stranko. Vendar se lastništvo še vedno lahko prenese v skladu z nezakonito pogodbo, pri čemer po izvršitvi take pogodbe prenesenih sredstev običajno ni mogoče povrniti.

3.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v navzočnosti strank, je v njem lahko navedeno, da velja do sodne obravnave, sodne odločbe ali nadaljnjega sklepa sodišča oziroma do določenega datuma. (Če odredba velja „do nadaljnjega sklepa“, ne bo pretekla, ko sodišče izda sodno odločbo, temveč šele takrat, ko izda sklep, ki izrecno ali implicitno razveljavlja odredbo.)

Začasna odredba, izdana brez obvestila nasprotni stranki, bo običajno trajala omejeno obdobje, redko dlje od sedmih dni, in za njeno nadaljevanje bo potreben še en sklep sodišča. Kadar sodišče odobri odredbo brez obvestila, običajno določi „datum vrnitve“ za nadaljnjo obravnavo, ki se je nasprotna stranka lahko udeleži in na njej izpodbija nadaljevanje odredbe. Odredba o zamrznitvi na standardnem obrazcu navaja, da velja do datuma vrnitve ali do nadaljnjega sklepa.

4 Ali se je zoper ukrep mogoče pritožiti?

Toženec ali katera koli tretja stranka, ki jo začasna odredba neposredno zadeva, lahko sodišče kadar koli zaprosi za spremembo ali razveljavitev sklepa (čeprav bi bilo treba z vlogo glede sklepa o preiskavi, ki je že bila opravljena, običajno počakati do sodne obravnave). Za izpodbijanje sklepa, izdanega brez obvestila, ni treba čakati do datuma vrnitve. Toženec mora o vlogi predhodno obvestiti tožnikove odvetnike. Vlogo je običajno treba predložiti sodišču, ki je sklep izdalo, in pogosto jo bo obravnaval isti sodnik.

Razlogi, na podlagi katerih lahko nasprotna stranka vloži tako vlogo, vključujejo: neizpolnitev enega od pogojev sklepa, materialno spremembo okoliščin, ki odpravlja utemeljitev sklepa, zatiralen učinek sklepa, nerazumno poseganje v pravice nedolžnih tretjih strank in zamudo tožnika pri uveljavljanju tožbenega zahtevka. Kadar je bila odredba pridobljena brez obvestila nasprotni stranki, razlogi za razveljavitev ali spremembo sklepa vključujejo tudi dejstvo, da vložnik sodišču pri pridobivanju sklepa ni razkril materialnih dejstev in da ni bilo dovolj dokazov za utemeljitev izdaje začasnega ukrepa brez obvestila.

Če sodišče sklep razveljavi, se ima nasprotna stranka potem pravico opreti na vložnikovo navzkrižno nadomestilo škode in uveljavljati odškodnino. Sodišče bo odredilo „preiskavo glede odškodnine“, da ugotovi izgube nasprotne stranke, čeprav se to lahko odloži do sodne obravnave ali na pozneje.

Sodišče je tudi pristojno, da razveljavi ali spremeni sklepe o začasnih plačilih in jamstvu za stroške ter odredi, da je treba povrniti celoten znesek ali del zneska denarja, plačanega v skladu s sklepom.

Sorodne povezave

Ministrstvo za pravosodje

Zadnja posodobitev: 01/10/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.