

Poišči informacije po področjih
Na voljo ni nobenega omejenega seznama začasnih odredb; pred sodišči je mogoče zaprositi za vse nujne začasne odredbe, če zoper njih ni nobenih resnih ugovorov ali so utemeljeni z obstojem spora (vmesno plačilo, izselitev skvoterjev, poročilo izvedenca ali obvestilo o škodi itd.). Sodišče lahko tudi nujno izda vse začasne odredbe, za katere velja, da so nujne za preprečitev neposredne škode (med drugim odredbe v zvezi z zaščito območja) ali za zaustavitev očitnih nezakonitih motenj.
Ti ukrepi zavarovanja imajo eno od naslednjih dveh oblik:
Za začasne odredbe se pristojno sodišče določi na podlagi narave zahtevka. Redno pristojnost ima predsednik sodišča. Vendar lahko o začasnih odredbah v okviru svojih pristojnosti odločajo tudi okrajno sodišče, predsedniki gospodarskega sodišča, delovno sodišče in sodišče za kmetijska zemljišča.
Za ukrepe zavarovanja je pristojen sodnik, ki predseduje sodišču v kraju izvršbe, ali predsednik gospodarskega sodišča, pri katerem se z vlogo, vloženo pred začetkom sodnega postopka, zahteva zavarovanje dolga v pristojnosti gospodarskega sodišča.
Pristojno sodišče je sodišče v kraju prebivališča dolžnika, če je njegovo stalno prebivališče v Franciji. V drugih primerih ima pristojnost sodišče v kraju izvršbe.
Zastopanje po odvetniku je pred sodnikom, pristojnim za izdajo začasne odredbe, in sodnikom, pristojnim za izvršbo, načeloma obvezno, razen v primeru nekaterih vlog, zlasti kadar se te nanašajo na zneske, nižje od 10 000 EUR. Varnostne zasege mora opraviti sodni izvršitelj. To ni nujno za vpis sodnega zavarovanja. Vendar zaradi pravne zapletenosti vpisa sodnega zavarovanja upnikom vedno pomaga pravni strokovnjak.
Stroške ukrepov zavarovanja nazadnje krije dolžnik, tudi če mora upnik zagotoviti predplačila. Za stroške izvedbe se uporablja tarifa, ki za vsako izvršbo in ukrep zavarovanja določa nadomestilo sodnemu izvršitelju.
Na podlagi odloka št. 96-1080 z dne 12. decembra 1996 cenik nadomestil za sodne izvršitelje vključuje pavšalni znesek, ki je odvisno od zadevnega primera izražen kumulativno ali drugače v obliki fiksnih ali sorazmernih taks, in upravno takso, kjer je to primerno.
Pri ukrepih zavarovanja sorazmerne takse za izterjavo, izračunane na podlagi izterjanih zneskov, zapadejo samo, če je sodnim izvršiteljem odrejeno, da izterjajo zapadle zneske. Poleg tega seznam taks, priložen zgoraj navedenemu odloku, izključuje možnost kakršnega koli dodatnega, prosto dogovorjenega nadomestila, razen pri varnostnem zasegu pravic v podjetju ter delnic in deležev.
Sodišče ne izvrši ukrepa zavarovanja, ampak samo izda pooblastilo zanj. Ukrep izvrši sodni izvršitelj na zahtevo prejemnika pooblastila.
Če je nujno predhodno pooblastilo sodnika, mora terjatev „temeljiti na načelu“.
V primeru ukrepov zavarovanja ne velja izrecni pogoj nujnosti.
Upnik mora pokazati, da obstajajo „okoliščine, ki bodo verjetno ogrozile izterjavo“ dolga (na primer nepoštenost dolžnika, ki skriva svoje premoženje, obstoj več upnikov itd.).
Predmet varnostnega zasega je lahko celotno dolžnikovo premoženje, ki ga pravo ne šteje za „nezasegljivo“ (na primer premoženje, nujno za vsakodnevno življenje ali opravljanje poklica). To velja tudi za dolgove, vendar plače ne morejo biti predmet ukrepov zavarovanja (tudi če jih je mogoče zaseči na podlagi sodne odločbe ali drugega izvršilnega naslova v skladu s postopkom za rubež plač).
Premoženje, zaseženo na podlagi ukrepa zavarovanja, ni več na razpolago. Dolžnik še vedno poseduje premoženje in je odgovoren zanj, vendar z njim ne more razpolagati. Če si dolžnik protipravno prilasti zarubljeno premoženje, stori kaznivo dejanje, ki se kaznuje z denarno ali zaporno kaznijo.
Zaseženi denarni zneski se hranijo na depozitnem računu.
Premoženje, ki ga krije sodno zavarovanje, lahko dolžnik proda, vendar ima upnik pravico, da je o tem obveščen in da prejme plačilo iz zneska, pridobljenega s prodajo zadevnega premoženja.
Za premoženje, zaseženo na podlagi ukrepa zavarovanja, je odgovoren dolžnik, ki je imenovan za „skrbnika“ tega premoženja. Takega zasega ni mogoče izvršiti zoper tretje osebe. V nasprotju s tem pa je sodno zavarovanje, katerega obstoj je treba objaviti (gospodarsko ali premoženjsko), mogoče izvršiti zoper vse stranke.
Banka (in kateri koli dolžnikov dolžnik), ki prejme zahtevek za varnostni zaseg v zvezi z eno od svojih strank, je dolžna vse njene obveznosti do dolžnika (tj. vse račune, odprte v imenu dolžnika, in vse zneske, ki se hranijo na dolžnikovih računih) nemudoma razkriti sodnemu izvršitelju. Če banka zavrne zagotovitev teh informacij brez upravičenega razloga, se ji lahko odredi plačilo dolga namesto dolžnika.
Ukrep zavarovanja je treba izvesti v treh mesecih od dne, ko je sodišče, ki izdaja pooblastilo, izdalo odredbo. V nasprotnem primeru pooblastilo ni več veljavno.
Če upnik še ni začel postopka za priznanje svoje terjatve, mora to storiti v mesecu, v katerem se izvede ukrep. V nasprotnem primeru ukrep ni več veljaven.
Obvestilo o ukrepu zavarovanja je treba dolžniku vročiti najpozneje v osmih dneh. Dolžnik ima pravico pritožiti se na sodišču za izvršbe in ugovarjati ukrepu ali pooblastilu. Sodišče ima tudi pravico vnaprej določiti datum obravnave, na katerega bosta stranki pozvani k razpravi o ukrepu. Načeloma ima dolžnik možnost ugovora, če varnostni zaseg ni bil izveden, potem ko je upnik pridobil sodno odločbo v zvezi s svojo terjatvijo.
Dolžnik lahko ugovarja odredbi takrat, ko ugovarja tudi samemu ukrepu.
Ugovore zoper odredbo lahko obravnava tudi sodišče za izvršbe, ki je pristojno za izdajo pooblastil za ukrepe zavarovanja. Zoper njegove odločbe se je mogoče pritožiti na pritožbenem sodišču.
Če je dolžnik seznanjen s pooblastilom za ukrep takrat, ko je seznanjen tudi s samim ukrepom, za ugovarjanje zoper odredbo veljajo enaka pravila kot za ugovarjanje zoper ukrep, tj. ugovor je dopusten samo, če ukrep še ne velja.
Pritožba ne ustavi učinka ukrepa zavarovanja, ki se izvrši, če sodišče ne odredi opustitve tega ukrepa ali odloči, da je neveljaven.
Začasni odredbi je mogoče ugovarjati s pritožbo, če je bila sprejeta s kontradiktornim postopkom, ali z začasnim umikom, če je bila sprejeta z nekontradiktornim postopkom.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.