Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.
Swipe to change

Zavarovanje premoženja med postopkom uveljavitve terjatve v državah EU

Nemčija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so različne vrste ukrepov?

Namen teh ukrepov je zagotoviti izvršitev sodne odločbe z začasnim zasegom dolžnikovega premoženja ali izdajo začasne odločbe o zadevi. Ti ukrepi sami po sebi običajno ne izpolnijo dolga.

Na voljo so naslednji ukrepi:

1.1Preventivni zaseg premoženja in odvzem prostosti dolžnika (dinglicher und persönlicher Arrest, člen 916 in naslednji zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung, ZPO))

Namen zasega je zagotoviti izvršitev sodne odločbe, običajno zoper dolžnikovo premično ali nepremično premoženje, zaradi izpolnitve denarne terjatve. Zaseg na predlog odredi pristojno sodišče. Ob upoštevanju nekaterih izjem se določbe o izvršitvi sodne odločbe uporabljajo za izvršitev zasega, ki sledi. Zaseg je mogoče izvršiti na primer z rubežem (Pfändung) (premično premoženje), zastavno pravico (Arresthypothek) (nepremično premoženje) ali odvzemom prostosti dolžnika (Haft) (nanaša se na osebo).

1.2 Začasna odredba (einstweilige Verfügung) (člen 935 in naslednji zakonika o civilnem postopku)

Namen začasne odredbe je začasno zavarovati nedenarno terjatev. Pristojno sodišče na predlog izda začasno odredbo za zavarovanje prihodnje izvršitve nedenarne terjatve (Sicherungsverfügung) (člen 935 zakonika o civilnem postopku) ali začasno odredbo v obliki začasne sodne ureditve pravnega razmerja (Regelungsverfügung) (člen 940 zakonika o civilnem postopku). Poleg tega se lahko v resnejših okoliščinah izda tudi obvezna zaščitna odredba (Leistungsverfügung). Določbe o izvršitvi sodne odločbe se načeloma uporabljajo za izvršbo, ki sledi (člen 936 v povezavi s členom 928 zakonika o civilnem postopku).

1.3 Nalog za zamrznitev bančnih računov na podlagi prava EU

S členom 946 in naslednjimi zakonika o civilnem postopku se izvaja Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 189, 27.6.2014, str. 59). Nalog za zamrznitev bančnih računov je posebna vrsta začasne odredbe.


1.4Obvestilo o skorajšnjem rubežu dolga (Vorpfändung, člen 845 zakonika o civilnem postopku)

Poleg tega je mogoče izdati obvestilo o skorajšnjem rubežu dolga, ki je posebne vrste zavarovanje upnika. Gre za zasebni izvršilni ukrep upnika v razmerju med dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom, ki ima učinek zasega (člen 845(2) zakonika o civilnem postopku).

2 Pod katerimi pogoji se lahko odredijo taki ukrepi?

2.1 Postopek

Preventivni zaseg premoženja, odvzem prostosti dolžnika in začasno odredbo (točki 1.1 in 1.2) odredi oziroma izda pristojno sodišče na predlog stranke. Predlog mora vsebovati informacije o terjatvi, ki jo je treba zavarovati, ter o nujnosti izdaje odločbe oziroma tveganju neuspešne izvršbe. Oboje je treba sodišču zadostno dokazati, na primer z izjavo pod prisego.

Predlog se vloži pisno ali ustno na zapisnik v sodnem tajništvu. Pristojno sodišče je tisto, pri katerem se lahko vloži tožba glede glavnega predmeta zadeve, ali okrajno sodišče (Amtsgericht) v okraju, kjer je predmet, ki naj se zavaruje, predmet pravde ali oseba, ki naj se ji odvzame prostost. Če se izvede ustna obravnava, se sodna odločba izda v obliki sodbe, drugače pa v obliki sklepa.

Zastopanje po odvetniku v postopku za izdajo začasne odredbe je potrebno le, če se pred deželnim sodiščem (Landgericht) izvede ustna obravnava.

Nalog za zamrznitev bančnih računov (točka 1.3) se ureja z Uredbo (EU) št. 655/2014. Člen 946 in naslednji zakonika o civilnem postopku vsebujejo potrebne določbe o vložitvi predloga in postopku, izvršitvi odločbe in morebitnih pravnih sredstvih.

Obvestila o skorajšnjem rubežu dolga (točka 1.4) ne izda sodišče (v začetku, glej zgoraj). V tem primeru upnik sam prevzame pobudo (običajno z imenovanjem sodnega uradnika za ukrepanje v njegovem imenu). Upnik si prizadeva za izvršitev zahtevka z rubežem terjatev ali drugih pravic na podlagi izvršljive pravne listine, in sicer tako, da dolžnikovemu dolžniku ali glavnemu dolžniku vroči pisno izjavo, v kateri napove skorajšnji rubež pravice ali terjatve iz zadevnega razmerja (člen 845(1) zakonika o civilnem postopku). Na podlagi člena 930 zakonika o civilnem postopku obvestilo dolžnikovemu dolžniku učinkuje kot rubež le, če se rubež dejansko izvrši v enem mesecu (člen 845(2) zakonika o civilnem postopku).

Zakon o sodnih taksah (Gerichtskostengesetz, GKG) določa, da se v postopku za odredbo zasega premoženja ali odvzema prostosti ali izdajo začasne odredbe plača taksa v višini 150 %. Višina takse se določi glede na vrednost spornega predmeta. Sodišče določi vrednost spornega predmeta v vsaki zadevi posebej glede na vložnikov interes za unovčenje dolžnikovega premoženja. Tabela s taksami glede na vrednosti spornega predmeta do 500 000 EUR je navedena v nadaljevanju:

Priloga 2 k zakonu o sodnih taksah (GKG) (ki se nanaša na tretji stavek člena 34(1))

Vrednost spornega predmeta do zneska (v EUR)

Taksa
(v EUR)


Vrednost spornega predmeta do zneska (v EUR)

Taksa
(v EUR)

500

35,00


50 000

546,00

1 000

53,00


65 000

666,00

1 500

71,00


80 000

786,00

2 000

89,00


95 000

906,00

3 000

108,00


110 000

1 026,00

4 000

127,00


125 000

1 146,00

5 000

146,00


140 000

1 266,00

6 000

165,00


155 000

1 386,00

7 000

184,00


170 000

1 506,00

8 000

203,00


185 000

1 626,00

9 000

222,00


200 000

1 746,00

10 000

241,00


230 000

1 925,00

13 000

267,00


260 000

2 104,00

16 000

293,00


290 000

2 283,00

19 000

319,00


320 000

2 462,00

22 000

345,00


350 000

2 641,00

25 000

371,00


380 000

2 820,00

30 000

406,00


410 000

2 999,00

35 000

441,00


440 000

3 178,00

40 000

476,00


470 000

3 357,00

45 000

511,00


500 000

3 536,00

Če se o predlogu opravi ustna obravnava in če se zadeva ne konča z umikom predloga za zavarovanje pred koncem ustne obravnave, priznanjem dolga, odpovedjo dolgu ali poravnavo (v takih primerih se taksa zniža za 50 %), se plača višja taksa (300 %). Stroške nosi v prvi vrsti tista stranka, ki ji sodišče v odločbi naloži plačilo stroškov; poleg tega je za stroške neomejeno in solidarno odgovoren tudi vložnik predloga kot pobudnik postopka.

Sodni uradnik za vsako vročitev obvestila o skorajšnjem rubežu dolga dolžniku ali dolžnikovemu dolžniku, imenovanem v obvestilu, zaračuna takso v višini 3 evrov. Poleg tega se plačajo še poštni stroški in izdatki za morebitne overitve. Če vročitev opravi sodni uradnik osebno, znaša taksa 10 evrov, plačajo pa se tudi njegovi potni stroški. Ti lahko znašajo med 3,25 evra in 16,25 evra, odvisno od razdalje, ki jo sodni uradnik prepotuje do naslovnikovih prostorov. Taksa sodnega uradnika za pripravo obvestila o izvršbi v imenu upnika (drugi stavek člena 845(1) zakonika) znaša 16 evrov za izvedbo uradnega dejanja.

Izvršitev sodne odločbe lahko praviloma opravi le sodni uradnik z instrumenti države (izvršba). Izvede se v skladu s predpisi, ki v danem trenutku veljajo glede izvršitve sodnih odločb.

Izjeme: izvršitev začasno izvršljive sodbe, s katero se izpodbija ukrep zavarovanja, se bistveno ne razlikuje od izvršitve končne odločbe. Vendar pa zakon določa različne načine izvršbe, odvisno od narave terjatve.

Če je dolgovano plačilo določenega denarnega zneska, upnik za izvršitev sodne odločbe pogosto uporabi sodnega uradnika. Če sodni uradnik opravi izvršbo na premičnem premoženju, se zaračuna taksa v višini 26,00 evrov. Če sodni uradnik za svoje delo porabi več kot tri ure, se za vsako dodatno uro ali del ure plača 20,00 evrov. Poleg tega se zaračunajo tudi vsi potrebni stroški sodnega uradnika. Na podlagi plačilnega naloga ima upnik tudi pravico predlagati sodni rubež dolžnikovih terjatev (npr. pravica do izplačila plač, člen 829 zakonika o civilnem postopku). Za postopek v zvezi z vložitvijo predloga se zaračuna taksa v višini 20,00 evrov, morebitni dodatni stroški (zlasti stroški vročitve sodne odločbe) pa se zaračunajo posebej.

Če se izvršba nanaša na dolžnikovo nepremično premoženje, se lahko za zavarovanje dolga vpiše hipoteka ali pa se premoženje prisilno proda na dražbi ali preide pod prisilno upravljanje. Zakon o stroških sodišč in notarjev v nepravdnih zadevah (Gesetz über Kosten der freiwilligen Gerichtsbarkeit für Gerichte und Notare (Gerichts- und Notarkostengesetz, GNotKG)) določa, da se za vpis hipoteke za zavarovanje dolga v zemljiško knjigo plača polna taksa, ki je sorazmerna z vrednostjo dolga, ki ga je treba zavarovati. Tabela s taksami glede na vrednosti do 3 milijone evrov je navedena v nadaljevanju:

Zakon o stroških sodišč in notarjev v nepravdnih zadevah (Gesetz über Kosten der freiwilligen Gerichtsbarkeit für Gerichte und Notare (Gerichts- und Notarkostengesetz, GNotKG))

Priloga 2 (ki se nanaša na člen 34(3))


Vrednost transakcije do zneska (v EUR)

Taksa
Tabela A
(v EUR)

Taksa
Tabela B
(v EUR)


Vrednost transakcije do zneska (v EUR)

Taksa
Tabela A
(v EUR)

Taksa
Tabela B
(v EUR)


Vrednost transakcije do zneska (v EUR)

Taksa
Tabela A
(v EUR)

Taksa
Tabela B
(v EUR)

500

35,00

15,00


200 000

1 746,00

435,00


1 550 000

7 316,00

2 615,00

1 000

53,00

19,00


230 000

1 925,00

485,00


1 600 000

7 496,00

2 695,00

1 500

71,00

23,00


260 000

2 104,00

535,00


1 650 000

7 676,00

2 775,00

2 000

89,00

27,00


290 000

2 283,00

585,00


1 700 000

7 856,00

2 855,00

3 000

108,00

33,00


320 000

2 462,00

635,00


1 750 000

8 036,00

2 935,00

4 000

127,00

39,00


350 000

2 641,00

685,00


1 800 000

8 216,00

3 015,00

5 000

146,00

45,00


380 000

2 820,00

735,00


1 850 000

8 396,00

3 095,00

6 000

165,00

51,00


410 000

2 999,00

785,00


1 900 000

8 576,00

3 175,00

7 000

184,00

57,00


440 000

3 178,00

835,00


1 950 000

8 756,00

3 255,00

8 000

203,00

63,00


470 000

3 357,00

885,00


2 000 000

8 936,00

3 335,00

9 000

222,00

69,00


500 000

3 536,00

935,00


2 050 000

9 116,00

3 415,00

10 000

241,00

75,00


550 000

3 716,00

1 015,00


2 100 000

9 296,00

3 495,00

13 000

267,00

83,00


600 000

3 896,00

1 095,00


2 150 000

9 476,00

3 575,00

16 000

293,00

91,00


650 000

4 076,00

1 175,00


2 200 000

9 656,00

3 655,00

19 000

319,00

99,00


700 000

4 256,00

1 255,00


2 250 000

9 836,00

3 735,00

22 000

345,00

107,00


750 000

4 436,00

1 335,00


2 300 000

10 016,00

3 815,00

25 000

371,00

115,00


800 000

4 616,00

1 415,00


2 350 000

10 196,00

3 895,00

30 000

406,00

125,00


850 000

4 796,00

1 495,00


2 400 000

10 376,00

3 975,00

35 000

441,00

135,00


900 000

4 976,00

1 575,00


2 450 000

10 556,00

4 055,00

40 000

476,00

145,00


950 000

5 156,00

1 655,00


2 500 000

10 736,00

4 135,00

45 000

511,00

155,00


1 000 000

5 336,00

1 735,00


2 550 000

10 916,00

4 215,00

50 000

546,00

165,00


1 050 000

5 516,00

1 815,00


2 600 000

11 096,00

4 295,00

65 000

666,00

192,00


1 100 000

5 696,00

1 895,00


2 650 000

11 276,00

4 375,00

80 000

786,00

219,00


1 150 000

5 876,00

1 975,00


2 700 000

11 456,00

4 455,00

95 000

906,00

246,00


1 200 000

6 056,00

2 055,00


2 750 000

11 636,00

4 535,00

110 000

1 026,00

273,00


1 250 000

6 236,00

2 135,00


2 800 000

11 816,00

4 615,00

125 000

1 146,00

300,00


1 300 000

6 416,00

2 215,00


2 850 000

11 996,00

4 695,00

140 000

1 266,00

327,00


1 350 000

6 596,00

2 295,00


2 900 000

12 176,00

4 775,00

155 000

1 386,00

354,00


1 400 000

6 776,00

2 375,00


2 950 000

12 356,00

4 855,00

170 000

1 506,00

381,00


1 450 000

6 956,00

2 455,00


3 000 000

12 536,00

4 935,00

185 000

1 626,00

408,00


1 500 000

7 136,00

2 535,00





Za vložitev predloga za izdajo odredbe o prisilni prodaji nepremičnine na dražbi ali prisilnem upravljanju nepremičnine se zaračuna taksa v višini 100,00 evrov.

Če mora dolžnik v skladu s sodbo izročiti premično premoženje, sodni uradnik na predlog upnika izvrši sodno odločbo. Za zadevno uradno dejanje se zaračuna taksa v višini 26,00 evrov. Če mora dolžnik v skladu s sodbo izročiti nepremično premoženje ali stanovanje, je treba za delo v zvezi z izpraznitvijo nepremičnine plačati takso v višini 98,00 evrov. Poleg tega se zaračunajo tudi morebitni dodatni stroški sodnega uradnika, zlasti stroški dela tretjih oseb (npr. stroški selitve, stroški ključavničarja itd.). Tudi pri tem velja, da če sodni uradnik za svoje delo porabi več kot tri ure, se za vsako dodatno uro ali del ure plača 20,00 evrov.

2.2 Glavni pogoji

Pri izdaji odločbe o zasegu premoženja ali odvzemu prostosti osebi se domneva, da obstaja dolg in da obstajajo razlogi za zaseg premoženja ali odvzem prostosti. V primeru zasega celotnega dolžnikovega premoženja, ki ga je mogoče zaseči, razlogi za zaseg obstajajo, če obstaja bojazen, da bo dolžnik z nepoštenim ravnanjem preprečil ali bistveno otežil prihodnjo izvršitev sodne odločbe, na primer z odstranitvijo ali skrivanjem svojega premoženja. Namen odvzema prostosti, tj. odvzema prostosti dolžniku, je prav tako dolžniku s strogim ukrepom preprečiti, da bi odstranil kakršno koli razpoložljivo premoženje, ki bi ga bilo mogoče zaseči v okviru izvršbe. Vendar se lahko odvzem prostosti odredi le, če zahtevane ravni zavarovanja ni mogoče doseči z zasegom premoženja.

Namen začasne odredbe (v kateri koli obliki) je preprečiti spremembo trenutnih razmer ter s tem preprečiti onemogočanje ali bistveno oteževanje uveljavljanja pravic stranke ali pravnega razmerja. Odredba se lahko nanaša na zahtevek, da naslovnik (začasno) izroči določeno stvar ali da (začasno) dopusti oziroma opravi določeno dejanje (členi 935, 938 in 940 zakonika o civilnem postopku). Pravila, ki se uporabljajo za začasne odredbe, so v bistvu enaka pravilom, ki se uporabljajo za zaseg premoženja in odvzem prostosti (člen 936). V zelo izjemnih okoliščinah lahko sodišče odredi tudi začasno plačilo. Terjatev in razlogi za izdajo odločbe o zasegu morajo biti dokazani tako, da prepričajo sodišče, na primer z izjavo pod prisego ali predložitvijo listin (člen 920(2) zakonika o civilnem postopku). V tem smislu mora biti sodišču omogočeno, da na podlagi predstavitve oceni terjatev in njeno nujnost kot „zelo verjetno“. Enako velja za izdajo odredbe (člen 936 zakonika o civilnem postopku).

Predhodno zaslišanje strank v postopku za zaseg premoženja ali odvzem prostosti je mogoče, ni pa nujno (člen 922 zakonika o civilnem postopku). Potrebna je nadaljnja obravnava, če dolžnik, ki mu mora biti odločba o zasegu premoženja ali odvzemu prostosti vročena najpozneje en teden po izvršbi, nasprotuje odločbi o zasegu premoženja ali odvzemu prostosti (člen 924). Obravnava je načeloma potrebna v postopku za izdajo začasne odredbe; opusti se lahko le v nujnih primerih ali če je predlog zavrnjen (člen 937(2)). Roki za zaslišanje strank niso določeni.

3 Cilj in predmet takih ukrepov

3.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet takih ukrepov?

Predmet ukrepov zavarovanja je lahko vse premoženje, ki je predmet izvršbe.

3.2 Kakšni so učinki takih ukrepov?

Učinek zasega premoženja je zadržanje premoženja; glavni dolžnik in dolžnikovi dolžniki izgubijo pravico do razpolaganja z zaseženim premoženjem.

Zaseg premoženja je zaščiten s členom 136 kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch, StGB), ki se nanaša na uničenje zaseženih predmetov. Poleg tega se lahko v primeru kršitev vložijo tudi civilnopravni odškodninski zahtevki.

Za začasne odredbe velja naslednje. Sodni uradnik izvrši nalog za odstranitev premoženja v skladu s členom 883 zakonika o civilnem postopku. Sodišče lahko izvrši zahtevo za nekatera dejanja ali prepoved nekaterih dejanj na podlagi člena 887 (pooblastilo sodišča upniku, naj sprejme razumne ukrepe) ali na podlagi členov 888 in 890 (naložitev plačila denarne kazni/odvzema prostosti oziroma globe/odvzema prostosti, da se preprečijo nerazumna dejanja ali opustitve in dopustitve).

Posebne določbe se uporabljajo za rubež bančnega dobroimetja na podlagi člena 835(3) zakonika o civilnem postopku. Denarja z računa dolžnika, ki je fizična oseba, ni mogoče nakazati upniku, dokler ne pretečejo štirje tedni od vročitve sklepa o nakazilu dolžnikovemu dolžniku. Ta postopek dolžniku omogoča vložitev zahtevka za zaščito pred rubežem, preden se upniku izplača dobroimetje.

3.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Odredbo o zasegu premoženja ali odvzemu prostosti ali začasno odredbo je treba izvršiti v enem mesecu od datuma, ko je bila odločba razglašena ali vročena.

Ukrepi veljajo tako dolgo, kot obstajajo razlogi za ukrepe zavarovanja. Ukrepi prenehajo tudi z izdajo odločbe o glavni stvari.

4 Ali se je zoper ukrep mogoče pritožiti?

Kot je bilo navedeno, lahko sodišče odredbo o zasegu premoženja ali odvzemu prostosti in začasno odredbo izda na podlagi končne sodbe (Urteil, po izvedbi ustne obravnave) ali na podlagi sklepa (Beschluss, člena 922 in 936 zakonika o civilnem postopku).

Stranke se lahko zoper sodbo pritožijo, če vrednost predmeta pritožbe presega 600 EUR.

V primeru izdaje sklepa velja naslednje:

dolžnik lahko vloži pritožbo zoper sklep o odreditvi zasega premoženja ali odvzema prostosti ali zoper sklep o izdaji začasne odredbe (člen 924 zakonika). Nato se razpiše ustna obravnava, da bi se lahko izdala končna sodba o zakonitosti ukrepa. V opisanih okoliščinah se lahko tudi zoper tako sodbo vloži pritožba.

Če je predlog zavrnjen s sklepom, lahko upnik vloži takojšnji ugovor (sofortige Beschwerde) v dveh tednih od vročitve. Enako velja v primeru izdaje sklepa o zasegu premoženja ali odvzemu prostosti oziroma v primeru izdaje začasne odredbe, vendar mora upnik v takem primeru plačati varščino.

Poleg tega lahko dolžnik vloži zahtevek za razveljavitev odločbe o zasegu premoženja ali odvzemu prostosti ali začasne odredbe, če upnik terjatve ni izkazal v predpisanem roku (člen 926 zakonika o civilnem postopku) ali če so se okoliščine spremenile (člen 927 zakonika o civilnem postopku).

V zvezi z Uredbo (EU) št. 655/2014 člen 953 zakonika o civilnem postopku določa pravna sredstva zoper sodbe v zvezi z nalogom za zamrznitev bančnih računov.

Nazadnje, v členu 945 zakonika o civilnem postopku je določena obveznost, da mora stranka, na zahtevo katere je bila izdana začasna odredba, povrniti škodo, če se izkaže, da je bila odločba o zasegu oziroma začasna odredba že od vsega začetka neutemeljena, ali če je sprejeti ukrep razveljavljen na podlagi člena 926(2) ali člena 942(3) zakonika.

Upnik lahko v enem mesecu vloži zahtevek za izvršitev odločbe o zasegu premoženja ali odvzema prostosti ali začasne odredbe. Pri tem se načeloma uporabljajo splošni predpisi o izvršbi (člena 928 in 936 zakonika o civilnem postopku). Pri zasegu premoženja se izvršba opravi z rubežem (člen 930), pri odvzemu prostosti dolžnika pa običajno z izdajo naloga za odvzem prostosti (člen 933).

Zadnja posodobitev: 02/11/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.