Zavarovanje premoženja med postopkom uveljavitve terjatve v državah EU

1 Katere so različne vrste ukrepov?

Ukrepi, katerih namen je zagotoviti izvršitev sodne odločbe z začasnim zasegom dolžnikovega premoženja ali izdajo začasne odločbe o zadevi, sami po sebi običajno ne poplačajo terjatve upnika.

Možni ukrepi so:

1.1 Preventivni zaseg premoženja in odvzem prostosti dolžnika (dinglicher und persönlicher Arrest, člen 916 in naslednji zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung, ZPO))

Namen zasega je zagotoviti izvršitev sodne odločbe zoper dolžnikovo premično ali nepremično premoženje zaradi izpolnitve denarne terjatve. Razlikovati je treba med preventivnim zasegom premoženja in odvzemom prostosti dolžnika. Preventivni zaseg premoženja se izvede, če obstaja razlog za skrb, da bo ob odsotnosti tega ukrepa izvršitev sodne odločbe onemogočena ali bistveno otežena. Odvzem prostosti se odredi, kadar se šteje, da je izvršitev sodne odločbe ogrožena, in je tak ukrep potreben za zagotovitev izvršitve. Zaseg na predlog odredi pristojno sodišče. Zaseg je mogoče izvršiti na primer z rubežem (Pfändung) (premično premoženje), zastavno pravico (Arresthypothek) (nepremično premoženje) ali odvzemom prostosti dolžnika (Haft) (nanaša se na osebo).

1.2 Začasna odredba (einstweilige Verfügung) (člen 935 in naslednji zakonika o civilnem postopku)

Namen začasne odredbe je začasno zavarovati nedenarno terjatev. Odredi se, če obstaja razlog za skrb, da bo sprememba sedanjega stanja onemogočila ali bistveno otežila uveljavljanje zadevne pravice. Pristojno sodišče na predlog izda začasno odredbo za zavarovanje prihodnje izvršitve nedenarne terjatve (Sicherungsverfügung) (člen 935 zakonika o civilnem postopku) ali začasno odredbo v obliki začasne sodne ureditve pravnega razmerja (Regelungsverfügung) (člen 940 zakonika o civilnem postopku). Določbe o izvršitvi sodne odločbe se načeloma uporabljajo za izvršbo, ki sledi (člen 936 v povezavi s členom 928 zakonika o civilnem postopku).

1.3 Nalog za zamrznitev bančnih računov na podlagi prava EU

Člen 946 in naslednji zakonika o civilnem postopku vsebujejo določbe v zvezi z Uredbo (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 189, 27.6.2014, str. 59). Nalog za zamrznitev bančnih računov je posebna vrsta začasne odredbe.

1.4 Obvestilo o skorajšnjem rubežu dolga (Vorpfändung, člen 845 zakonika o civilnem postopku)

Z obvestilom o skorajšnjem rubežu dolga se terjatev dolžnika zavaruje pred dolžnikovim dolžnikom v korist upnika. Sporočilo dolžnikovemu dolžniku odreja, naj dolžniku ne nakaže nobenih plačil, dolžniku pa, naj se vzdrži kakršnega koli razpolaganja nad terjatvijo, zlasti izterjave. Obvestilo dolžnikovemu dolžniku učinkuje kot rubež (člen 930 zakonika o civilnem postopku) le, če se rubež dejansko izvrši v enem mesecu (člen 845(2) zakonika o civilnem postopku).

2 Pod katerimi pogoji se lahko odredijo taki ukrepi?

2.1 Postopek

Preventivni zaseg premoženja, odvzem prostosti dolžnika in začasno odredbo (točki 1.1 in 1.2) odredi oziroma izda pristojno sodišče na predlog stranke. Predlog mora vsebovati informacije o terjatvi, ki jo je treba zavarovati, ter o nujnosti izdaje odločbe oziroma tveganju neuspešne izvršbe. Oboje je treba sodišču zadostno dokazati, na primer z izjavo pod prisego.

Predlog se vloži pisno ali ustno na zapisnik v sodnem tajništvu. Pristojno sodišče je tisto, pri katerem se lahko vloži tožba glede glavnega predmeta zadeve, ali okrajno sodišče (Amtsgericht) v okraju, kjer je predmet, ki naj se zavaruje, predmet pravde ali oseba, ki naj se ji odvzame prostost. Če se izvede ustna obravnava, se sodna odločba izda v obliki sodbe, drugače pa v obliki sklepa.

Zastopanje po odvetniku v postopku za izdajo začasne odredbe je potrebno le, če se pred deželnim sodiščem (Landgericht) izvede ustna obravnava.

Nalog za zamrznitev bančnih računov (točka 1.3) se ureja z Uredbo (EU) št. 655/2014. Člen 946 in naslednji zakonika o civilnem postopku vsebujejo potrebne določbe o vložitvi predloga in postopku, izvršitvi odločbe in morebitnih pravnih sredstvih.

Obvestila o skorajšnjem rubežu dolga (točka 1.4) ne izda sodišče. Upnik lahko na podlagi izvršljive pravne listine imenuje sodnega uradnika za vročitev obvestila dolžnikovemu dolžniku in glavnemu dolžniku, v katerem napove skorajšnji rubež dolgov ali druge denarne pravice (člen 845(1) zakonika o civilnem postopku). Na podlagi člena 930 zakonika o civilnem postopku obvestilo dolžnikovemu dolžniku učinkuje kot rubež le, če se rubež dejansko izvrši v enem mesecu (člen 845(2) zakonika o civilnem postopku).

Zakon o sodnih taksah (Gerichtskostengesetz, GKG) določa, da se v postopku za odredbo zasega premoženja ali odvzema prostosti ali izdajo začasne odredbe plača taksa v višini 150 %. Višina takse se določi glede na vrednost spornega predmeta. Sodišče določi vrednost spornega predmeta v vsaki zadevi posebej glede na vložnikov interes za unovčenje dolžnikovega premoženja. Tabela s taksami glede na vrednosti spornega predmeta do 500 000 EUR je navedena v nadaljevanju:

Priloga 2 k zakonu o sodnih taksah (GKG) (ki se nanaša na tretji stavek člena 34(1))

Če se o predlogu opravi ustna obravnava in če se zadeva ne konča z umikom predloga za zavarovanje pred koncem ustne obravnave, priznanjem dolga, odpovedjo dolgu ali poravnavo (v takih primerih se taksa zniža za 50 %), se plača višja taksa (300 %). Stroške nosi v prvi vrsti tista stranka, ki ji sodišče v odločbi naloži plačilo stroškov; poleg tega je za stroške neomejeno in solidarno odgovoren tudi vložnik predloga kot pobudnik postopka.

Sodni uradnik za vsako vročitev obvestila o skorajšnjem rubežu dolga dolžniku ali dolžnikovemu dolžniku, imenovanem v obvestilu, zaračuna takso v višini 3,30 evra. Poleg tega se plačajo še poštni stroški in izdatki za morebitne overitve. Če vročitev opravi sodni uradnik osebno, znaša taksa 11 evrov, plačajo pa se tudi njegovi potni stroški. Ti lahko znašajo med 3,25 evra in 16,25 evra, odvisno od razdalje, ki jo sodni uradnik prepotuje do naslovnikovih prostorov. Taksa sodnega uradnika za pripravo obvestila o izvršbi v imenu upnika (drugi stavek člena 845(1) zakonika) znaša 17,60 evra za izvedbo uradnega dejanja.

Izvršitev sodne odločbe lahko praviloma opravi le sodni uradnik z instrumenti države (izvršba). Izvede se v skladu s predpisi, ki v danem trenutku veljajo glede izvršitve sodnih odločb.

Izjeme: izvršitev začasno izvršljive sodbe se bistveno ne razlikuje od izvršitve končne odločbe. Vendar pa zakon določa različne načine izvršbe, odvisno od narave terjatve.

Če je dolgovano plačilo določenega denarnega zneska, upnik za izvršitev sodne odločbe pogosto uporabi sodnega uradnika. Če sodni uradnik opravi izvršbo na premičnem premoženju, se zaračuna taksa v višini 28,60 evra. Če sodni uradnik za svoje delo porabi več kot tri ure, se za vsako dodatno uro ali del ure plača 22,00 evra. Poleg tega se zaračunajo tudi vsi potrebni stroški sodnega uradnika. Na podlagi plačilnega naloga ima upnik tudi pravico predlagati sodni rubež dolžnikovih terjatev (npr. pravica do izplačila plač, člen 829 zakonika o civilnem postopku). Za postopek v zvezi z vložitvijo predloga se zaračuna taksa v višini 22,00 evra, morebitni dodatni stroški (zlasti stroški vročitve sodne odločbe) pa se zaračunajo posebej.

Če se izvršba nanaša na dolžnikovo nepremično premoženje, se lahko za zavarovanje dolga vpiše hipoteka ali pa se premoženje prisilno proda na dražbi ali preide pod prisilno upravljanje. Zakon o stroških sodišč in notarjev v nepravdnih zadevah (Gesetz über Kosten der freiwilligen Gerichtsbarkeit für Gerichte und Notare (Gerichts- und Notarkostengesetz, GNotKG)) določa, da se za vpis hipoteke za zavarovanje dolga v zemljiško knjigo plača polna taksa, ki je sorazmerna z vrednostjo dolga, ki ga je treba zavarovati. Tabela s taksami glede na vrednosti do 3 milijone evrov je navedena v nadaljevanju:

Zakon o stroških sodišč in notarjev v nepravdnih zadevah (Gesetz über Kosten der freiwilligen Gerichtsbarkeit für Gerichte und Notare (Gerichts- und Notarkostengesetz, GNotKG))

Priloga 2 (ki se nanaša na člen 34(3))

Za vložitev predloga za izdajo odredbe o prisilni prodaji nepremičnine na dražbi ali prisilnem upravljanju nepremičnine se zaračuna taksa v višini 110,00 evra.

Če mora dolžnik v skladu s sodbo izročiti premično premoženje, sodni uradnik na predlog upnika izvrši sodno odločbo. Za zadevno uradno dejanje se zaračuna taksa v višini 28,60 evra. Če mora dolžnik v skladu s sodbo izročiti nepremično premoženje ali stanovanje, je treba za delo v zvezi z izpraznitvijo nepremičnine plačati takso v višini 150,00 evra. Poleg tega se zaračunajo tudi morebitni dodatni stroški sodnega uradnika, zlasti stroški dela tretjih oseb (npr. stroški selitve, stroški ključavničarja itd.). Tudi pri tem velja, da če sodni uradnik za svoje delo porabi več kot tri ure, se za vsako dodatno uro ali del ure plača 22,00 evrov.

2.2 Glavni pogoji

Pri izdaji odločbe o zasegu premoženja ali odvzemu prostosti osebi se domneva, da obstaja dolg in da obstajajo razlogi za zaseg premoženja ali odvzem prostosti. V primeru zasega celotnega dolžnikovega premoženja, ki ga je mogoče zaseči, razlogi za zaseg obstajajo, če obstaja bojazen, da bo dolžnik z nepoštenim ravnanjem preprečil ali bistveno otežil prihodnjo izvršitev sodne odločbe, na primer z odstranitvijo ali skrivanjem svojega premoženja. Namen odvzema prostosti, tj. odvzema prostosti dolžniku, je prav tako dolžniku preprečiti, da bi odstranil kakršno koli razpoložljivo premoženje, ki bi ga bilo mogoče zaseči v okviru izvršbe. Vendar se lahko odvzem prostosti odredi le, če zahtevane ravni zavarovanja ni mogoče doseči z zasegom premoženja.

Namen začasne odredbe (v kateri koli obliki) je preprečiti spremembo trenutnih razmer ter s tem preprečiti onemogočanje ali bistveno oteževanje uveljavljanja pravic stranke ali pravnega razmerja. Odredba se lahko nanaša na zahtevek, da naslovnik (začasno) izroči določeno stvar ali da (začasno) dopusti oziroma opravi določeno dejanje (členi 935, 938 in 940 zakonika o civilnem postopku). Pravila, ki se uporabljajo za začasne odredbe, so v bistvu enaka pravilom, ki se uporabljajo za zaseg premoženja in odvzem prostosti (člen 936). V izjemnih okoliščinah lahko sodišče odredi tudi začasno plačilo. Terjatev in razlogi za izdajo odločbe o zasegu morajo biti dokazani tako, da prepričajo sodišče, na primer z izjavo pod prisego ali predložitvijo listin (člen 920(2) zakonika o civilnem postopku). V tem smislu mora biti sodišču omogočeno, da na podlagi predstavitve oceni terjatev in njeno nujnost kot „zelo verjetno“. Enako velja za izdajo odredbe (člen 936 zakonika o civilnem postopku).

Predhodno zaslišanje strank v postopku za zaseg premoženja ali odvzem prostosti je mogoče, ni pa nujno (člen 922 zakonika o civilnem postopku). Potrebna je nadaljnja obravnava, če dolžnik, ki mu mora biti odločba o zasegu premoženja ali odvzemu prostosti vročena najpozneje en teden po izvršbi, nasprotuje odločbi o zasegu premoženja ali odvzemu prostosti (člen 924). Obravnava je načeloma potrebna v postopku za izdajo začasne odredbe; opusti se lahko le v nujnih primerih ali če je predlog zavrnjen (člen 937(2)). Roki za zaslišanje strank niso določeni.

3 Cilj in predmet takih ukrepov

3.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet takih ukrepov?

Predmet ukrepov zavarovanja je lahko vse premoženje, ki je predmet izvršbe.

3.2 Kakšni so učinki takih ukrepov?

Učinek zasega premoženja je zadržanje premoženja; glavni dolžnik in dolžnikovi dolžniki izgubijo pravico do razpolaganja z zaseženim premoženjem.

Zaseg premoženja je zaščiten s členom 136 kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch, StGB), ki se nanaša na uničenje zaseženih predmetov. Poleg tega se lahko v primeru kršitev vložijo tudi civilnopravni odškodninski zahtevki.

Za začasne odredbe velja naslednje: Sodni uradnik izvrši nalog za odstranitev premoženja v skladu s členom 883 zakonika o civilnem postopku. Sodišče lahko izvrši zahtevo za nekatera dejanja ali prepoved nekaterih dejanj na podlagi člena 887 (pooblastilo sodišča upniku, naj sprejme razumne ukrepe) ali na podlagi členov 888 in 890 (naložitev plačila denarne kazni/odvzema prostosti oziroma globe/odvzema prostosti, da se preprečijo nerazumna dejanja ali opustitve in dopustitve).

3.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Odredbo o zasegu premoženja ali odvzemu prostosti ali začasno odredbo je treba izvršiti v enem mesecu od datuma, ko je bila odločba razglašena ali vročena. Če je odločbo tujega sodišča, s katero se uvedejo ukrepi za zavarovanje premoženja, v Nemčiji mogoče izvršiti brez predhodne razglasitve izvršljivosti, je rok za izvršbo dva meseca (člen 929(2) zakonika o civilnem postopku).

Ukrepi veljajo tako dolgo, kot obstajajo razlogi za ukrepe zavarovanja. Ukrepi prenehajo tudi z izdajo odločbe o glavni stvari.

4 Ali se je zoper ukrep mogoče pritožiti?

Kot je bilo navedeno, lahko sodišče odredbo o zasegu premoženja ali odvzemu prostosti in začasno odredbo izda na podlagi končne sodbe (Urteil, po izvedbi ustne obravnave) ali na podlagi sklepa (Beschluss, člena 922 in 936 zakonika o civilnem postopku).

Stranke se lahko zoper sodbo pritožijo, če vrednost predmeta pritožbe presega 600 EUR.

V primeru izdaje sklepa velja naslednje:

dolžnik lahko vloži pritožbo zoper sklep o odreditvi zasega premoženja ali odvzema prostosti ali zoper sklep o začasni odredbi (člen 924 zakonika). Nato se razpiše ustna obravnava, da bi se lahko izdala končna sodba o zakonitosti ukrepa. V opisanih okoliščinah se lahko tudi zoper tako sodbo vloži pritožba.

Če je predlog zavrnjen s sklepom, lahko upnik vloži takojšnji ugovor (sofortige Beschwerde) v dveh tednih od vročitve. Enako velja v primeru izdaje sklepa o zasegu premoženja ali odvzemu prostosti oziroma v primeru izdaje začasne odredbe, vendar mora upnik v takem primeru plačati varščino.

Poleg tega lahko dolžnik vloži zahtevek za razveljavitev odločbe o zasegu premoženja ali odvzemu prostosti ali začasne odredbe, če upnik terjatve ni izkazal v predpisanem roku (člen 926 zakonika o civilnem postopku) ali če so se okoliščine spremenile (člen 927 zakonika o civilnem postopku).

V zvezi z Uredbo (EU) št. 655/2014 člen 953 zakonika o civilnem postopku določa pravna sredstva zoper sodbe v zvezi z nalogom za zamrznitev bančnih računov.

Nazadnje, v členu 945 zakonika o civilnem postopku je določena obveznost, da mora stranka, na zahtevo katere je bila izdana začasna odredba, povrniti škodo, če se izkaže, da je bila odločba o zasegu oziroma začasna odredba že od vsega začetka neutemeljena, ali če je sprejeti ukrep razveljavljen na podlagi člena 926(2) ali člena 942(3) zakonika.