Zavarovanje premoženja med postopkom uveljavitve terjatve v državah EU

Italija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so različne vrste ukrepov?

Italijanski pravni sistem določa začasne ukrepe, ki so po naravi lahko tudi predhodni in so načeloma ukrepi zavarovanja. Sprejmejo se lahko „pred“ začetkom postopka v zadevi (ukrepi ante causam) ali med postopkom. Predlagajo se lahko tudi ob začetku postopka pred sodiščem. Splošna pravila o postopku za izdajo začasne odredbe so določena v členu 669a in naslednjih zakonika o civilnem postopku. Obstajata različni vrsti začasnih ukrepov: (a) „varovalni“ ukrepi so namenjeni ohranitvi stanja med postopkom ali zaščiti premoženja. Primer ukrepa iz te kategorije je preventivni rubež. Namen varovalnih začasnih ukrepov je v bistvu zagotoviti, da zaradi trajanja postopka izvršitev pozneje pridobljenega izvršilnega naslova ne bi postala praktično nekoristna, ker bi se na primer zahtevano premoženje izgubilo ali uničilo; (b) „predhodni“ ukrepi so ukrepi, s katerimi se pred koncem postopka predvideva učinek končne odločbe. Namen predhodnih začasnih ukrepov je torej zagotoviti, da imetnik pravice ne ostane brez zadoščenja, kar bi sicer povzročilo škodo, ki je pozneje ne bi bilo mogoče nadomestiti.

Začasni ukrepi so na splošno „tipični“ in so določeni tudi v posebnih zakonih, kot so zakoni s področja družinskih zadev, preživnin, patentov itd. Vendar pa je mogoče predlagati tudi „netipične“ začasne ukrepe: ti so znani kot nujni ukrepi in so urejeni s členom 700 zakonika o civilnem postopku. S to določbo je zagotovljeno, da lahko osebe, ki se upravičeno bojijo, da bi jim bila lahko zaradi časa, potrebnega za uveljavitev njihovih pravic po redni poti, povzročena neposredna in nepopravljiva škoda, sodišču predlagajo sprejetje nujnih ukrepov, ki se glede na okoliščine zdijo primernejši za začasno zagotovitev učinkov meritorne odločbe.

2 Pod katerimi pogoji se lahko odredijo taki ukrepi?

Za sprejetje začasnega ukrepa morata biti izpolnjeni dve zahtevi:

(A) periculum in mora, tj. utemeljena bojazen, da bo do izdaje meritorne odločbe pravici, ki naj bi bila zavarovana z začasnim ukrepom, povzročena nepopravljiva škoda;

(B) fumus boni juris, tj. očitna utemeljenost zahtevka.

2.1 Postopek

Postopkovna pravila so določena v členu 669a in naslednjih zakonika o civilnem postopku. Predlog se vloži z vlogo v sodni pisarni pristojnega sodišča. Pred začetkom postopka v glavni stvari se predlog predloži obravnavnemu sodišču. Med postopkom v glavni stvari je treba predlog predložiti sodišču, ki odloča o zadevi. Sodišče po zaslišanju strank in ob opustitvi formalnosti, ki niso nujne za kontradiktorni postopek, na način, ki se mu zdi najustreznejši, preuči zahteve, potrebne za namene predlaganega ukrepa, nato pa s sklepom ugodi predlogu ali ga zavrne. Če bi lahko vabilo nasprotni stranki škodovalo izvršitvi ukrepa, lahko sodišče izda obrazloženo odločbo v obliki sklepa, v katerega po potrebi vključi povzete informacije. V takem primeru sodišče z istim sklepom določi datum za zaslišanje strank, ki je največ petnajst dni pozneje, in vložniku odobri zavezujoč rok za vročitev tožbe in sklepa, ki ni daljši od osmih dni. Sodišče lahko na obravnavi s sklepom potrdi, spremeni ali prekliče ukrepe iz prvotnega sklepa.

Sodišče lahko v postopku razsodi z izdajo sklepa, s katerim predlog zavrne ali mu delno ali v celoti ugodi. Če je predlogu ugodeno in je bil vložen pred začetkom postopka v glavni stvari, mora biti v sklepu o ugoditvi predlogu določen zavezujoč rok, ki ni daljši od 60 dni in v katerem je treba začeti postopek v glavni stvari: to pravilo se ne uporablja za predhodne in nujne ukrepe, določene v členu 700 zakonika o civilnem postopku.

2.2 Glavni pogoji

Za izdajo začasnega ukrepa morata biti izpolnjeni zgoraj navedeni zahtevi: periculum in mora in fumus boni juris.

3 Cilj in predmet takih ukrepov

To so začasni ukrepi, ki veljajo do sodbe v postopku v glavni stvari. Čeprav to vedno drži za varovalne ukrepe, ki jih je mogoče izdati le v tekočem postopku v glavni stvari, pa le delno drži za predhodne ukrepe, ki ostanejo veljavni ne glede na obstoj postopka, čeprav nimajo enake moči kot pravnomočna odločba o zadevnih vprašanjih.

Vsebina začasnih ukrepov se razlikuje glede na vrsto nevarnosti, ki naj bi bila z njimi odvrnjena. Na primer, za dolžnikovo premoženje se uporabi rubež. Sklep o ponovni zaposlitvi neupravičeno odpuščenega delavca se po drugi strani nanaša na obveznost ukrepanja.

3.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet takih ukrepov?

Ukrepi se lahko glede na potrebo, ki jo je treba izpolniti, uporabijo za premičnine ali nepremičnine, pa tudi za intelektualno lastnino in dela, zaščitena z avtorskimi pravicami.

3.2 Kakšni so učinki takih ukrepov?

Namen varovalnih ukrepov je ohraniti pravni in dejanski položaj, ki je obstajal ob vložitvi zahtevka, in tako zagotoviti, da zaradi časa, potrebnega za končanje postopka v glavni stvari, vložnikove pravice ne bodo oškodovane. Po drugi strani pa je namen predhodnih ukrepov predvideti učinke pravnomočne sodbe v postopku v glavni stvari.

3.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Začasni ukrepi ostanejo v veljavi do izdaje sodbe v postopku v glavni stvari, s katero bodo nadomeščeni. Varovalni ukrepi, za katere se zahteva začetek postopka v glavni stvari (npr. dovoljenje za sodni rubež premoženja na podlagi člena 670 zakonika o civilnem postopku ali za preventivni rubež na podlagi člena 671 zakonika o civilnem postopku), izgubijo svojo veljavnost, če se postopek v glavni stvari ne začne ali nadaljuje v rokih, ki so določeni z zakonom ali ki jih določi sodišče, ali če ni bila položena varščina, ki jo je zahtevalo sodišče. Predhodni ukrepi, vključno z netipičnimi (ukrepi, katerih vsebina ni določena z zakonom, ampak jo določi sodišče, v skladu s členom 700 zakonika o civilnem postopku), čeprav ne morejo postati del končne odločbe, ostanejo v veljavi tudi, če se postopek v glavni stvari ne začne ali se začne in pozneje ustavi.

4 Ali se je zoper ukrep mogoče pritožiti?

Zoper ugodilne in zavrnilne odredbe o začasnih ukrepih se je mogoče pritožiti (člen 669m), če vsebujejo napake ali če se pritožbenemu sodišču predložijo dodatna dejstva in razlogi, ki niso bili vključeni v prvotni zahtevek.

Sorodne povezave

Italijanska ustava (EN)

https://www.senato.it/sites/default/files/media-documents/COST_INGLESE.pdf

Italijanski zakoni in zakoniki (IT)

https://www.normattiva.it/?language=en

Italijanski zakonik o civilnem postopku (IT)

http://www.altalex.com/documents/codici-altalex/2015/01/02/codice-di-procedura-civile

Zakonik o upravnem postopku (EN)

https://www.giustizia-amministrativa.it/cdsintra/wcm/idc/groups/public/documents/document/mday/mzk3/~edisp/nsiga_4276977.pdf

Code de justice administrative (FR)

https://www.giustizia-amministrativa.it/cdsintra/wcm/idc/groups/public/documents/document/mday/njiz/~edisp/nsiga_4506451.pdf

Italienische Verwaltungsprozessordnung (DE)

https://www.giustizia-amministrativa.it/cdsintra/wcm/idc/groups/public/documents/document/mday/nda5/~edisp/nsiga_4289867.pdf

Italijanski pravosodni sistem (EN)

https://www.csm.it/web/csm-international-corner/consiglio-superiore-della-magistratura/sistema-giudiziario-italiano?show=true&title=&show_bcrumb=

Zakonik o davčnem postopku (IT)

http://def.finanze.it/DocTribFrontend/getAttoNormativoDetail.do?id=%7bECD81E71-D37B-4722-AA36-116B5BCB2232%7d

Ministrstvo za pravosodje (IT)

https://www.giustizia.it/giustizia

Zadnja posodobitev: 28/12/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.