Izvirna jezikovna različica te strani portugalščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Katero sodišče je pristojno

Portugalska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali se moram obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče (na primer delovno sodišče)?

Najprej je treba opozoriti, da se odgovori v tem informativnem listu nanašajo samo na splošna sodišča (na Portugalskem običajno imenovana redna sodišča (tribunais comuns)). Poleg splošnih sodišč obstajajo še druge kategorije sodišč: ustavno sodišče, upravna sodišča in računsko sodišče (Tribunal de contas). Delujejo tudi mirovna (Julgados de Paz) in arbitražna sodišča (Tribunais arbitrais).

Pri ugotavljanju, katera kategorija sodišč je pristojna, velja naslednje pravilo: splošna sodišča so pristojna za zadeve, ki niso dodeljene drugim kategorijam sodišč.

Poleg tega v kategoriji splošnih sodišč nasprotje specializiranega sodišča ni redno civilno sodišče. Nasprotje specializiranega sodišča je sodišče splošne pristojnosti. Odločitev bodisi za specializirani oddelek (juízo) ali sodišče bodisi za oddelek ali sodišče splošne pristojnosti je odvisna od predmeta tožbe, v nekaterih primerih, navedenih v nadaljevanju, pa tudi od vrednosti spora.

Uporabljata se naslednja zakona:

Splošna prvostopenjska sodišča se praviloma delijo na sodišča s širšo krajevno pristojnostjo (Tribunais de competência territorial alargada) in okrožna sodišča (Tribunais de comarca) (člen 33 zakona št. 62/2013).

Pri ugotavljanju, na katero prvostopenjsko sodišče bi se bilo treba obrniti, je treba upoštevati tudi naslednje.

  • Sodišča s širšo krajevno pristojnostjo so specializirana sodišča, katerih pristojnost je razširjena na celotno ozemlje ali del ozemlja, ki vključuje več okrožij. Portugalska ima naslednja sodišča s širšo krajevno pristojnostjo: pomorsko sodišče (Tribunal marítimo), sodišče za intelektualno lastnino (Tribunal da propriedade intelectual), sodišče za konkurenco, regulacijo in nadzor (Tribunal da concorrência, regulação e supervisão), sodišče za izvrševanje kazenskih sankcij (Tribunal de execução das penas) in osrednje preiskovalno sodišče (Tribunal central de instrução criminal) (člen 83 zakona št. 62/2013).
  • Okrožna sodišča se delijo na sodišča s specializirano, splošno in lokalno pristojnostjo (člen 81 zakona št. 62/2013).
  • Vsi osrednji oddelki so specializirani, delijo pa se na osrednje civilne oddelke, osrednje kazenske oddelke, osrednje preiskovalne oddelke, osrednje oddelke za gospodarske zadeve, osrednje izvršilne oddelke, osrednje oddelke za družinske zadeve in mladoletnike ter osrednje oddelke za delovnopravne zadeve.
  • Lokalni oddelki se delijo na lokalne civilne oddelke, lokalne kazenske oddelke, lokalne oddelke za prekrške, lokalne oddelke s splošno pristojnostjo in lokalne oddelke za zadeve v skupnosti.
  • Lokalni oddelki za zadeve v skupnosti delujejo kot izpostava okrožnega sodišča: zgolj prejemajo dokumente v zvezi z zadevami, ki so bile že predložene oddelkom ali sodiščem s pristojnostjo na območju zadevnega okrožja, zagotavljajo informacije, pripravljajo videokonference in pomagajo pri postopkih. Vendar lokalni oddelek za zadeve skupnosti ne obravnava zadev, tako da se mu načeloma ne smejo predložiti (člen 130(5) in (6) zakona št. 62/2013).

V specifičnih zadevah je treba nekatere postopke začeti pred organi, ki te postopke obravnavajo in niso splošna sodišča. Ti postopki se, odvisno od zadeve, v določenih fazah predložijo pristojnemu sodišču: v primeru izpodbijanja ali pritožbe ali če je treba odobriti nekatere odločitve. To velja za naslednje postopke:

  • vlogo za začetek posebnega postopka za prisilno izselitev je treba vložiti elektronsko pri nacionalnem uradu za najemnine (Balcão Nacional do Arrendamento) v Portu, ki je pristojen za celotno Portugalsko. Več informacij je na voljo tukaj;
  • vlogo za začetek postopka za izdajo plačilnega naloga za izterjavo dolga je treba vložiti elektronsko pri nacionalnem uradu za plačilne naloge (Balcão Nacional de Injunções) v Portu, ki je pristojen za ozemlje celotne države. Več informacij je na voljo tukaj;
  • vlogo za postopek popisa zapuščine (processo de inventário) je treba v nekaterih zadevah vložiti pri splošnih sodiščih, v drugih pa se lahko vloži bodisi pri sodišču bodisi pri notarju;
  • državni tožilec pri pristojnem sodišču je odgovoren za odločanje o vlogah za: izvzetje iz obveznosti pridobitve soglasja (če se vloga nanaša na poslovno nesposobnost ali odsotnost osebe), dovoljenje, da dejanja opravi pravni zastopnik poslovno nesposobne osebe, dovoljenje za odsvojitev ali obremenitev premoženja odsotne osebe, potrditev dejanj, ki jih je opravil zastopnik poslovno nesposobne osebe, in uradno obvestilo pravnemu zastopniku, naj se izreče o sprejetju ali zavrnitvi daril v korist poslovno nesposobne osebe;
  • postopek, katerega namen je doseči dogovor med strankama, je treba začeti pri katerem koli matičnem uradu, če se nanaša na: preživnino za odrasle otroke ali mladoletnike s popolno poslovno sposobnostjo, preživnino za mladoletne otroke, kadar s tem soglašata oba starša, dodelitev hiše kot družinskega bivališča, odpravo pravice do uporabe priimkov drugega zakonca, dovoljenje za uporabo priimkov nekdanjega zakonca, prenehanje življenjske skupnosti in sporazumno razvezo zakonske zveze, s skupnim premoženjem ali brez njega, spremembo sodne odločbe o prenehanju življenjske skupnosti, kar zadeva osebe in premoženje, v sodno odločbo o razvezi zakonske zveze, ureditev ali spremembo ureditve starševske skrbi za mladoletne otroke.

2 Kako lahko izvem, na katero sodišče naj se obrnem, kadar so pristojna redna civilna sodišča (tj. sodišča, ki so pristojna za take zadeve)?

V tem odgovoru se redna lokalna civilna sodišča razumejo kot lokalni civilni oddelki in oddelki s splošno pristojnostjo pri okrožnih sodiščih. Ta sodišča so samodejno pristojna, to pomeni, da so pristojna, če ni drugega pristojnega oddelka ali specializiranega sodišča. Pristojna so tudi, kadar je vrednost spora majhna.

Zato se je treba obrniti na lokalni civilni oddelek ali, če tega ni, na lokalni oddelek s splošno pristojnostjo pri okrožnem sodišču, kadar so vključene naslednje zadeve:

  • civilne ugotovitvene tožbe splošne narave, če vrednost spora znaša 50 000,00 EUR ali manj;
  • zadeve, ki niso dodeljene drugim oddelkom ali sodiščem s širšo pristojnostjo;
  • postopki izvršbe, če ni izvršilnega oddelka ali drugega pristojnega specializiranega oddelka ali sodišča;
  • nujni ukrepi v zvezi z mladoletniki, kar zadeva civilno skrbništvo, vzgojno nadzorstvo in varstvo, tudi če deluje oddelek za družinske zadeve in mladoletnike, ki je pristojen za take ukrepe, kadar je navedeni oddelek za družinske zadeve in mladoletnike v drugi občini;
  • sodni nalogi, dopisi, obvestila in sporočila, ki jih je treba na zahtevo drugih sodišč ali pristojnih organov upoštevati na lokalni ravni;
  • druge zadeve, določene z zakonom;
  • pritožbe zoper odločbe pristaniške kapitanije v postopku pomorskega upravnega prekrška in redne ugotovitvene tožbe, če vrednost spora znaša 50 000,00 EUR ali manj in je stvarno pristojno pomorsko sodišče, v sodnih okrožjih zunaj območja krajevne pristojnosti pomorskega sodišča;
  • spori majhne vrednosti, kot so določeni v Uredbi (ES) št. 861/2007 z dne 11. julija 2007.

V pomoč pri opredelitvi, ali je treba postopek začeti pri civilnem lokalnem oddelku, lokalnem oddelku s splošno pristojnostjo ali osrednjem specializiranem oddelku, je tudi odgovor na vprašanje 3 v nadaljevanju Kako lahko izvem, na katero sodišče naj se obrnem, kadar so pristojna specializirana sodišča?.

2.1 Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči (npr. okrožna sodišča kot nižja sodišča in regionalna sodišča kot višja sodišča) in če je tako, katero sodišče je pristojno za mojo zadevo?

V skladu s pravili o pristojnosti se splošna sodišča hierarhično delijo na prvostopenjska sodišča, pritožbena sodišča (Tribunais da Relação) (ali drugostopenjska sodišča) in vrhovno sodišče (Supremo Tribunal de Justiça), ki je splošno sodišče najvišje stopnje (člen 42 zakona št. 62/2013).

Zakon določa, v katerih zadevah je dopustnost pritožbe odvisna od mejne vrednosti za sodišča:

  • pritožbena sodišča lahko obravnavajo zadeve, katerih vrednost ne presega 30 000,00 EUR;
  • sodišča prve stopnje (Tribunais de primeira instância) lahko obravnavajo zadeve, katerih vrednost ne presega 5 000,00 EUR (vrednosti na dan zadnje posodobitve tega informativnega lista).
  • Praviloma vrhovno sodišče obravnava pritožbe, katerih vrednost presega mejno vrednost za pritožbena sodišča, pritožbena sodišča pa obravnavajo zadeve, katerih vrednost presega mejno vrednost za splošna prvostopenjska sodišča (člen 44 zakona št. 62/2013).

Tožbe je treba vložiti pri prvostopenjskih sodiščih, ki jih tudi začnejo obravnavati. Poleg tega so prvostopenjska sodišča pristojna za obravnavanje pritožb zoper odločbe notarjev in matičarjev ter druge odločbe, določene z zakonom. Pri ugotavljanju, katero prvostopenjsko sodišče je pristojno, je treba uporabiti pravila o pristojnosti o predmetu spora, vrednosti spora in kraju, kar bo predstavljeno v odgovorih na vprašanja v nadaljevanju.

Načeloma pritožbena sodišča obravnavajo samo pritožbe, vložene zoper odločitve prvostopenjskih sodišč. Izjemoma jim je z zakonom dodeljena pristojnost, da obravnavajo nekatere zadeve na prvi stopnji. Pritožbena sodišča obravnavajo tudi kolizijo pristojnosti med prvostopenjskimi sodišči, pritožbe zoper odredbe, izdane na prvi stopnji, ter ponovni preskus tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.

Vrhovno sodišče obravnava pritožbe zoper sodne odločbe pritožbenih sodišč. V posebnih zadevah, določenih z zakonom, obravnava pritožbe zoper sodne odločbe prvostopenjskih sodišč. Izjemoma mu je z zakonom dodeljena pristojnost, da nekatere zadeve obravnava kot sodišče prve in zadnje stopnje. Vrhovno sodišče obravnava tudi zadeve, ki vključujejo kolizijo pristojnosti med pritožbenimi sodišči, in izredna pravna sredstva za standardizacijo sodne prakse.

2.2 Krajevna pristojnost (je sodišče v mestu A ali mestu B pristojno za mojo zadevo?)

Prvostopenjska sodišča

Na Portugalskem je 23 okrožnih sodišč (tribunais judiciais de comarca):

  • okrožno sodišče okrožja Azori,
  • okrožno sodišče okrožja Aveiro,
  • okrožno sodišče okrožja Beja,
  • okrožno sodišče okrožja Braga,
  • okrožno sodišče okrožja Bragança,
  • okrožno sodišče okrožja Castelo Branco,
  • okrožno sodišče okrožja Coimbra,
  • okrožno sodišče okrožja Évora,
  • okrožno sodišče okrožja Faro,
  • okrožno sodišče okrožja Guarda,
  • okrožno sodišče okrožja Leiria,
  • okrožno sodišče okrožja Lizbona,
  • okrožno sodišče okrožja Severna Lizbona,
  • okrožno sodišče okrožja Zahodna Lizbona,
  • okrožno sodišče okrožja Madeira,
  • okrožno sodišče okrožja Portalegre,
  • okrožno sodišče okrožja Porto,
  • okrožno sodišče okrožja Vzhodni Porto,
  • okrožno sodišče okrožja Santarém,
  • okrožno sodišče okrožja Setúbal,
  • okrožno sodišče okrožja Viana do Castelo,
  • okrožno sodišče okrožja Vila Real,
  • okrožno sodišče okrožja Viseu

(člen 33 zakona št. 62/2013).

Poleg teh sodišč obstajajo sodišča s širšo krajevno pristojnostjo, od katerih so naslednja tri pristojna tudi v civilnih in gospodarskih zadevah:

  • pomorsko sodišče (Tribunal Marítimo),
  • sodišče za intelektualno lastnino (Tribunal da Propriedade Intelectual),
  • sodišče za zadeve s področja konkurence, urejanja in nadzora (Tribunal da Concorrência, Regulação e Supervisão)

(člen 83 zakona št. 62/2013).

Pritožbena sodišča

Na drugi stopnji je pet pritožbenih sodišč, ki se imenujejo po občini, v kateri imajo sedež:

  • pritožbeno sodišče v Lizboni,
  • pritožbeno sodišče v Portu,
  • pritožbeno sodišče v Coimbri,
  • pritožbeno sodišče v Évori,
  • pritožbeno sodišče v Guimarãesu

(Priloga I iz člena 32(1) zakona št. 62/2013).

Zadnja stopnja

  • vrhovno sodišče, ki ima sedež v Lizboni

(člen 31 zakona št. 62/2013).

Vrhovno sodišče je pristojno za celotno Portugalsko. Pritožbena sodišča in prvostopenjska sodišča so pristojna v posameznih sodnih okrožjih, ki so opredeljena v zakonu o organizaciji pravosodnega sistema (zakon št. 62/2013 z dne 26. avgusta 2013). Informacije o tem, ali je pristojno sodišče v mestu A ali mestu B, so na voljo v prilogah I, II in III k zgoraj navedenemu zakonu o organizaciji pravosodnega sistema.

2.2.1 Splošno pravilo krajevne pristojnosti

Fizične osebe

Pristojno je sodišče, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče, razen če ni drugače navedeno v posebni pravni določbi ali pravilih, navedenih v nadaljevanju (člen 80 zakonika o civilnem postopku):

  • Če toženec nima običajnega prebivališča, če njegovo prebivališče ni znano ali če je toženec odsoten, se tožba vloži pri sodišču v kraju stalnega prebivališča tožnika.
  • Zahtevek za začasno ali trajno skrbništvo nad premoženjem odsotne osebe se vloži pri sodišču, na območju katerega je imela ta oseba zadnje znano stalno prebivališče na Portugalskem.
  • Če ima toženec stalno in običajno prebivališče v tujini, je pristojno sodišče v kraju, v katerem je toženec.
  • Če toženca ni na Portugalskem, je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča tožnika. Če ima tudi tožnik stalno prebivališče v tujini, je pristojno sodišče v Lizboni.

Pravne osebe in družbe

Če je toženec država, se pristojnost v zadevah, v katerih bi bilo pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča toženca, prenese na sodišče v kraju stalnega prebivališča tožnika (člen 81 zakonika o civilnem postopku).

Če je toženec druga pravna oseba ali družba, je pristojno sodišču v kraju glavnega sedeža toženca ali kraju njegove podružnice, agencije, hčerinske družbe, zastopstva ali predstavništva, odvisno od tega, ali je tožba vložena zoper zadevno pravno osebo ali zadnjenavedene subjekte.

Vendar se lahko tožbe zoper tuje pravne osebe ali družbe, ki imajo podružnico, agencijo, hčerinsko družbo, zastopstvo ali predstavništvo na Portugalskem, vložijo pri sodiščih v kraju njihovega registriranega sedeža, tudi kadar je pri njih vložen zahtevek za vročitev na glavnem sedežu.

Več tožencev in kumulativni zahtevki (člen 82 zakonika o civilnem postopku)

Če je v isti zadevi več tožencev, jih je treba vse tožiti pri sodišču v kraju, kjer ima večina od njih stalno prebivališče. Če ima stalno prebivališče v različnih krajih enako število tožencev, lahko tožnik izbere sodišče v kraju stalnega prebivališča katerega koli od tožencev.

Če tožnik vlaga več zahtevkov, za katere bi bila krajevno pristojna različna sodišča, lahko tožbo vloži pri katerem koli sodišču.

Edina izjema pri tem so primeri, v katerih lahko sodišče po uradni dolžnosti presodi, da ni pristojno za katerega od zahtevkov, in sicer zaradi krajevne pristojnosti, vrednosti spora ali dogovora. V tem primeru je treba tožbo vložiti pri sodišču, ki je pristojno za zadevni zahtevek. Tako je na primer v nekaterih zadevah, v katerih je pristojnost za obravnavo enega od zahtevkov odvisna od lokacije nepremičnine ali kraja izpolnitve obveznosti. To velja tudi za zadeve, ki vključujejo odredbo o zavarovanju (providência cautelar) ali pripravljalne ukrepe (diligência antecipada), za zadeve, v katerih so stranke sodniki ali nekateri njihovi sorodniki, za nekatere postopke izvršbe, za zadeve, ki jih je treba združiti z drugimi zadevami, za zadeve, v katerih pred sodno odločbo tožencu ni vročeno obvestilo, ali za zadeve, v katerih sodišče ni pristojno zaradi vrednosti spora.

Če je več zahtevkov, med katerimi obstaja razmerje odvisnosti ali podrejenosti, je treba postopek začeti pri sodišču, ki je pristojno za odločanje o glavnem zahtevku.

Tožbe, v katerih je ena od strank sodnik, sodnikov zakonec ali določen sorodnik (člen 84 zakonika o civilnem postopku)

Za tožbe, ki vključujejo sodnika, sodnikovega zakonca, katerega koli od sodnikovih prednikov ali potomcev ali osebo, s katero sodnik živi v skupnem gospodinjstvu, in pri katerih je treba postopke začeti v sodnem okrožju, v katerem zadevni sodnik izvaja sodno oblast, je pristojno glavno sodišče sodnega okrožja, ki je najbližje sodnikovemu sodnemu okrožju.

Če se tožba vloži v sodnem okrožju, v katerem zadržani sodnik izvaja sodno oblast, ali če je tak sodnik tja napoten in se zadeva že obravnava, se zadeva posreduje v najbližje sodno okrožje.

Zgoraj navedena pravila ne veljajo za sodna okrožja, v katerih je več kot en sodnik, saj se v takem primeru tožba dodeli ali posreduje drugemu sodniku v istem sodnem okrožju.

Obravnava pritožb

Pritožbe je treba vložiti pri sodišču, ki je hierarhično nadrejeno sodišču, ki je izdalo odločbo, zoper katero je vložena pritožba (člen 83 zakonika o civilnem postopku).

2.2.2 Izjeme od splošnega pravila

2.2.2.1 Kdaj lahko izbiram med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči?
2.2.2.2 Kdaj moram izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)?

V nadaljevanju je na ta tri vprašanja odgovorjeno skupaj.

Pristojnost glede na lokacijo premoženja

Tožbe v zvezi s stvarnimi ali osebnimi pravicami na nepremičninah, delitvijo skupnega premoženja, prisilno izselitvijo, prednostno pravico in prisilno izvršbo ter tožbe za refinanciranje hipotekarnega kredita in nadomestitev, zmanjšanje ali izbris hipotek je treba vložiti pri sodišču v kraju, kjer je zadevno premoženje.

Tožbe za refinanciranje hipotekarnega kredita in nadomestitev, zmanjšanje ali izbris hipotek na ladjah ali zrakoplovih pa se vložijo pri sodišču v sodnem okrožju zadevnega kraja registracije. Če se hipoteka nanaša na ladje ali zrakoplove, registrirane v več sodnih okrožjih, se lahko tožnik odloči za katero koli od njih.

Kadar je predmet tožbe skupina premičnin, ki pripadajo isti osebi in so namenjene enotni uporabi, ali premično in nepremično premoženje ali nepremičnine v različnih sodnih okrožjih, se zadevna tožba vloži pri sodišču v okrožju, kjer so nepremičnine najvišje vrednosti. Pri tem se upoštevajo vrednosti iz zemljiške knjige. Če je nepremično premoženje, ki je predmet tožbe, v več kot enem sodnem okrožju, se lahko tožnik odloči, da tožbo vloži pri sodišču v katerem koli od teh okrožij (člen 70 zakonika o civilnem postopku).

Pristojnost za izpolnitev obveznosti

Tožbe za izpolnitev obveznosti, odškodnino zaradi neizpolnitve ali nepopolne izpolnitve obveznosti in prenehanje pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti se vložijo pri sodišču v kraju prebivališča toženca.

Upnik lahko izbere sodišče v kraju, kjer bi morala biti obveznost izpolnjena, če je toženec pravna oseba ali če je stalno prebivališče upnika na metropolitanskem območju Lizbone ali Porta in ima toženec stalno prebivališče na istem metropolitanskem območju.

Za tožbe na ugotovitev civilne odgovornosti, ki temeljijo na dejanskih ali potencialnih nezakonitih dejanjih, je pristojno sodišče v kraju nastanka dejanja (člen 71 zakonika o civilnem postopku).

Razveza zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti

V postopkih za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti je pristojno sodišče v kraju stalnega ali običajnega prebivališča tožnika (člen 72 zakonika o civilnem postopku).

Tožbe za izplačilo nagrad

Za tožbe za izplačilo nagrad pravnim zastopnikom ali izvedencem in za izterjavo predplačil stranki je pristojno sodišče, pri katerem je bila storitev opravljena. Tožbe za izplačilo nagrad se pridružijo tožbi v zadevi, za katero je bila storitev opravljena.

Če je bila tožba v zadevi, v kateri je bila storitev opravljena, vložena pri pritožbenem sodišču ali vrhovnem sodišču, mora tožbo za izplačilo nagrad obravnavati okrožno sodišče v kraju stalnega prebivališča dolžnika (člen 73 zakonika o civilnem postopku).

Določitev in porazdelitev generalne havarije

Za določitev generalne havarije in njeno porazdelitev je pristojno sodišče v kraju pristanišča, v katero je bil dostavljen ali bi moral biti dostavljen tovor ladje, ki je utrpela generalno havarijo (člen 74 zakonika o civilnem postopku).

Izguba in škoda zaradi trčenja ladij

Odškodninska tožba zaradi trčenja ladij se lahko vloži pri sodišču v kraju, kjer se je nesreča zgodila, sodišču v kraju stalnega prebivališča lastnika ladje, ki je povzročila trčenje, sodišču v kraju, kjer je ta ladja registrirana ali kjer se nahaja, ali sodišču v kraju prvega pristanišča postanka ladje, ki je utrpela trčenje (člen 75 zakonika o civilnem postopku).

Plačilo za reševanje ladij ali pomoč ladjam

Zahtevki za plačilo za reševanje ladij ali pomoč ladjam se lahko vložijo pri sodišču v kraju nastanka dogodka, sodišču v kraju stalnega prebivališča lastnika rešenih predmetov ali sodišču v kraju, kjer je rešena ladja registrirana ali kjer se nahaja (člen 76 zakonika o civilnem postopku).

Ugasnitev zastavnih pravic na ladjah

Tožba za razglasitev ladje, pridobljene brezplačno ali za plačilo, za prosto zastavnih pravic se vloži pri sodišču v kraju pristanišča, v katerem je ladja zasidrana v času pridobitve (člen 77 zakonika o civilnem postopku).

Začasni in pripravljalni ukrepi

Zahtevki za rubež in zaseg blaga se lahko vložijo pri sodišču, pri katerem je treba vložiti s tem povezano tožbo, ali pri sodišču v kraju, kjer je premoženje, ali, če je premoženje v več okrožjih, pri katerem koli od zadevnih sodišč.

Za odredbo o zavarovanju za takojšnje prenehanje novih gradbenih del (embargo de obra nova) je pristojno sodišče v kraju, kjer naj bi bila dela opravljena.

Za druge začasne ukrepe je pristojno sodišče, pri katerem je treba vložiti s tem povezano tožbo.

Pripravljalni ukrepi, sprejeti za predložitev dokazov, se predlagajo pri sodišču v okrožju, kjer naj bi bili izvedeni.

Postopka za začasne in pripravljalne ukrepe za predložitev dokazov se pridružita s tem povezani tožbi in po potrebi predložita sodišču, pri katerem je bila vložena tožba (člen 78 zakonika o civilnem postopku).

Sodna obvestila

Zahtevki za sodna obvestila se vložijo pri sodišču v okrožju, kjer je prebivališče osebe, ki ji je treba vročiti obvestilo (člen 79 zakonika o civilnem postopku).

Izvršba (člen 89 zakonika o civilnem postopku)

Praviloma je za izvršbo pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče, razen če ni drugače navedeno v posebni pravni določbi ali pravilih, navedenih v nadaljevanju.

Stranka, ki zahteva izvršbo, lahko izbere sodišče v kraju, kjer bi morala biti obveznost izpolnjena, če je oseba, zoper katero se zahteva izvršba, pravna oseba ali če ima oseba, ki zahteva izvršbo, stalno prebivališče na metropolitanskem območju Lizbone ali Porta in ima oseba, zoper katero se zahteva izvršba, stalno prebivališče na istem metropolitanskem območju.

Če se izvršba nanaša na vračilo blaga ali dolga s stvarnim jamstvom, je pristojno sodišče v kraju, kjer je predmet, ali v kraju, kjer je obremenjeno premoženje.

Kadar je treba postopek izvršbe začeti pri sodišču v kraju stalnega prebivališča stranke, zoper katero se zahteva izvršba, in ta stranka nima stalnega prebivališča na Portugalskem, vendar ima tam premoženje, je za postopek izvršbe pristojno sodišče v kraju, kjer je premoženje.

Sodišče, na območju katerega je premoženje, je pristojno tudi, kadar: je treba postopek izvršbe začeti pri portugalskem sodišču, ker se nanaša na veljavnost ustanovitve/prenehanja družb/drugih pravnih oseb s sedežem na Portugalskem ali veljavnost odločitev njihovih organov, pri čemer ne gre za nobenega od primerov, opredeljenih v zgoraj ali v nadaljevanju navedenih pravilih, ki se uporabljajo za postopek izvršbe.

V zadevah, ki vključujejo več postopkov izvršbe, za katere so krajevno pristojna različna sodišča, je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča stranke, zoper katero se zahteva izvršba.

Za izvršbo odločbe, ki jo izda portugalsko sodišče, se zahtevek za izvršbo vloži v okviru postopka, v katerem je bila odločba izdana, izvršba pa se evidentira v isti spis. Če je zoper odločbo pozneje vložena pritožba, se izvršba vključi v overjeno kopijo spisa. Če je za izvršbo pristojen specializirani izvršilni oddelek, mu je treba čim prej poslati kopijo sodne odločbe, zahtevek za uvedbo postopka izvršbe in spremne dokumente.

Če so odločbo izdali arbitri v arbitražnem postopku, ki je potekal na Portugalskem, je za izvršbo pristojno okrožno sodišče v kraju, kjer je potekal arbitražni postopek (člen 85 zakonika o civilnem postopku).

Če je bila tožba vložena pri pritožbenem sodišču ali vrhovnem sodišču, je pristojno sodišče, na območju katerega ima stalno prebivališče stranka, zoper katero se zahteva izvršba. Če je stranka, zoper katero se zahteva izvršba, sodnik ali določen njegov sorodnik, se uporabljajo pravila, navedena zgoraj v točki Tožbe, v katerih je ena od strank sodnik, sodnikov zakonec ali določen sorodnik. V vsakem primeru se sodišču, ki je pristojno za izvršbo, pošlje spis v zvezi z ugotovitveno tožbo ali kopija tega spisa (člen 86 zakonika o civilnem postopku).

Za postopke izvršbe v zvezi s stroški, denarnimi kaznimi ali nadomestilom zaradi zlonamernega pravnega postopka je pristojno sodišče, ki je odločalo v postopku, na podlagi katerega je bil priglašen zadevni račun ali poravnava. Postopki izvršbe v zvezi s stroški, denarnimi kaznimi ali nadomestili se pridružijo s tem povezani zadevi.

Če je plačilo stroškov, denarnih kazni ali nadomestila odredilo pritožbeno sodišče ali vrhovno sodišče, se postopek izvršbe opravi pri prvostopenjskem sodišču, pristojnem na območju, kjer je potekal postopek (člena 87 in 88 zakonika o civilnem postopku).

Za izvršbo na podlagi tuje sodne odločbe je pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče (člen 86 v skladu s členom 90 zakonika o civilnem postopku).

Za evropski plačilni nalog (Uredba (ES) št. 1896/2006 z dne 12. decembra 2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/2421) je pristojen prvi civilni oddelek osrednje instance okrožnega sodišča v Portu.

Delovno pravo

Praviloma je treba tožbe vložiti pri sodišču, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče. Za delodajalce ali zavarovatelje in nosilce socialne varnosti se šteje, da imajo sedež tudi v kraju, kjer imajo podružnico, urad, zastopstvo ali predstavništvo (člen 13 zakona o delovnih sodiščih).

Tožbe, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in jih delavec vloži zoper svojega delodajalca, se lahko vložijo pri sodišču v kraju opravljanja dela ali kraju, kjer ima delavec stalno prebivališče.

Če je tožnikov več, je pristojno sodišče v kraju opravljanja dela ali kraju stalnega prebivališča katerega koli od tožnikov.

Če se delo opravlja na več kot eni lokaciji, se lahko tožbe, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, vložijo pri sodišču v katerem koli od teh krajev (člen 14 zakona o delovnih sodiščih).

Tožbe zaradi delovnih nezgod ali poklicnih bolezni je treba vložiti pri sodišču v kraju, kjer se je nezgoda zgodila ali kjer je bolna oseba nazadnje opravljala delo, ki bi lahko povzročilo bolezen.

Če se je nezgoda zgodila v tujini, je treba tožbo vložiti na Portugalskem pri sodišču v kraju stalnega prebivališča žrtve.

Če je upravičencev več, je pristojno sodišče v kraju, kjer prebiva največ tožnikov, ali, če je število tožnikov enako, sodišče v kraju, kjer prebiva oseba, ki prva vloži tožbo.

Če je poškodovani ali bolni delavec ali upravičenec registriran kot pomorščak ali član letalske posadke in se nezgoda zgodi ali bolezen ugotovi med potovanjem, je prav tako pristojno sodišče v prvem kraju na nacionalnem ozemlju, kjer pristane ladja ali zrakoplov, ali v kraju, kjer sta ladja ali zrakoplov registrirana (člen 15 zakona o delovnih sodiščih).

V primeru kolektivnega odpusta je treba predloge za začasne odredbe in ugovore vložiti pri sodišču v kraju obrata, v katerem se delo opravlja.

Če se kolektivni odpust nanaša na delavce v več obratih, je pristojno sodišče v kraju obrata z največjim številom odpuščenih delavcev (člen 16 zakona o delovnih sodiščih).

Insolventnost

Za postopke v primeru insolventnosti je pristojno sodišče, na območju katerega ima sedež ali stalno prebivališče dolžnik ali zapustnik na datum smrti, odvisno od primera.

Prav tako je pristojno sodišče v kraju, kjer ima dolžnik osredotočene svoje glavne interese. To se razume kot kraj, v katerem običajno upravlja navedene interese na način, ki je običajen in ga lahko preverijo tretje osebe (člen 16 zakonika o insolventnosti in sanaciji podjetij).

Objavo tuje sodne odločbe o uvedbi postopkov in njen vpis v javni register, kot sta navedena v členih 21 in 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000, je treba zahtevati pri portugalskem sodišču na območju poslovne enote dolžnika. Če dolžnik nima poslovne enote na Portugalskem, je treba zahtevek vložiti pri gospodarskem oddelku v Lizboni, če stečajna masa vključuje družbo. Če stečajna masa ne vključuje družbe, je pristojen civilni oddelek v Lizboni.

Zgoraj navedeno pravilo o pristojnosti se uporablja za priznanje razglasitve insolventnosti v tujem postopku (člen 288 zakonika o insolventnosti in sanaciji podjetij).

Popis zapuščine

Kar zadeva pristojnost v postopku popisa zapuščine, glej informativni list o dedovanju.

Preživnina za odrasle osebe in mladoletnike ter določitev starševske skrbi

Kar zadeva pristojnost za ugotovitvene tožbe v zvezi s plačevanjem preživnine za odrasle osebe in mladoletnike, njihovo izvršbo in tožbe v zvezi z določitvijo starševske skrbi, glej informativni list o preživnini.

2.2.2.3 Ali lahko stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno?

Da, v okviru nekaterih omejitev.

Na nacionalni ravni se lahko stranki izrecno dogovorita, da bosta odstopili od pravil o krajevni pristojnosti. To je tako imenovana dogovorjena pristojnost (competência convencional) (člen 95 zakonika o civilnem postopku).

Dogovorjene pristojnosti ni mogoče določiti v zadevah, v katerih se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. Tako je na primer, kadar je pristojnost sodišča odvisna od lokacije nepremičnine ali kraja izpolnitve obveznosti, ali v zadevah, ki vključujejo odredbo o zavarovanju ali pripravljalne ukrepe. To velja tudi za tožbe, v katerih so stranke sodniki ali določeni njihovi sorodniki, za nekatere postopke izvršbe, za zadeve, ki jih je treba pridružiti drugim zadevam, in za zadeve, v katerih pred sodno odločbo tožencu ni bilo vročeno obvestilo. V teh zadevah od krajevne pristojnosti ni mogoče odstopiti z dogovorom.

Od pravil o pristojnosti v zvezi s predmetom zadeve, hierarhijo in vrednostjo zadeve ni nikoli mogoče odstopiti na željo strank.

Pristojnost, ki temelji na dogovoru, če je dopustna, je enako zavezujoča kot tista, ki izhaja iz zakona. Tak dogovor mora izpolnjevati formalne zahteve pogodbe, iz katere izhaja obveznost. Vsekakor mora biti v pisni obliki, poleg tega mora biti v njem podrobno navedeno, na kaj se nanaša, in opredeljeno merilo za določitev sodišča, ki bo pristojno.

Na mednarodni ravni se lahko stranki dogovorita, katero sodišče bo pristojno za reševanje posameznega spora ali sporov, ki lahko izhajajo iz določenega pravnega razmerja, če je zadevno razmerje povezano z več kot enim pravnim sistemom. Te zadeve so zasebni sporazumi o dodelitvi pristojnosti (pactos privativos e atributivos de jurisdição) (člen 94 zakonika o civilnem postopku).

Dogovorjena določitev pristojnosti lahko vključuje dodelitev izključne pristojnosti ali pristojnosti, ki je zgolj alternativna pristojnosti portugalskih sodišč, kadar ta obstaja. V primeru dvoma se šteje za izključno.

Izbira pristojnega sodišča je veljavna le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

  • nanaša se na odtujljive pravice;
  • izbira je dopustna po zakonu imenovanega sodišča;
  • izbira je upravičena z resnimi interesi obeh strank ali ene od njiju, če to ne pomeni večjih nevšečnosti za drugo stranko;
  • predmet spora ne spada pod izključno pristojnost portugalskih sodišč;
  • izbira je rezultat pisnega ali pisno potrjenega dogovora, v katerem mora biti izrecno navedeno pristojno sodišče.

Tako v primeru dogovorjene pristojnosti (na nacionalni ravni) kot v primeru zasebnih sporazumov o dodelitvi pristojnosti (na mednarodni ravni) se za pisni dogovor šteje kateri koli dokument, ki ga podpišeta stranki ali ki izhaja iz izmenjave dopisov, teleksov, telegramov ali drugih sredstev komuniciranja, za katerimi ostanejo pisni dokazi, ne glede na to, ali ti instrumenti neposredno vsebujejo dogovor ali pa vsebujejo klavzulo, ki napotuje na drug dokument, ki vsebuje dogovor.

Na delovnih sodiščih so dogovori ali klavzule o izključitvi krajevne pristojnosti, določene z zakonom, nični in neveljavni (člen 19 zakona o delovnih sodiščih).

3 Kako lahko izvem, na katero sodišče naj se obrnem, kadar so pristojna specializirana sodišča?

Kot je bilo že navedeno, so na Portugalskem specializirana prvostopenjska sodišča osrednji oddelki na vsakem okrožnem sodišču, lokalni civilni oddelki in sodišča s širšo pristojnostjo.

Pristojnosti posameznih sodišč v zvezi s predmetom spora bodo omenjene v nadaljevanju, da boste vedeli, na katero sodišče se morate obrniti glede ne predmet spora. Kot je bilo že pojasnjeno, se tožba praviloma vloži pri prvostopenjskih sodiščih, višjim sodiščem pa se predloži samo v primeru pritožbe.

Osrednji civilni oddelki (člen 117 zakona št. 62/2013)

  • Navadne civilne ugotovitvene tožbe, če vrednost spora presega 50 000,00 EUR;
  • izvršilni postopki v civilnih zadevah, če vrednost spora presega 50 000,00 EUR, v sodnih okrožjih, za katera ni pristojen drug oddelek ali drugo sodišče;
  • postopki za začasne ukrepe v zvezi s tožbami, za katere so pristojni;
  • tožbe, postopki izvršbe in začasni ukrepi, za katere bi bil pristojen gospodarski oddelek, v okrožjih, kjer takega gospodarskega oddelka ni;
  • še nerešene zadeve, ki jih obravnavajo lokalni oddelki, če se je vrednost spora spremenila tako, da znaša 50 001,00 EUR ali več;
  • postopki za varstvo koristi mladoletnika, za katere niso pristojna sodišča za družinske zadeve in mladoletnike;
  • redne ugotovitvene tožbe, če vrednost spora znaša 50 001,00 EUR ali manj in za katere je stvarno pristojno pomorsko sodišče, v sodnih okrožjih zunaj območja krajevne pristojnosti pomorskega sodišča.

Osrednji oddelki za družinske zadeve in mladoletnike

(Osebno stanje oseb in družine)(člen 122 zakona št. 62/2013)

  • Zadeve med zakoncema na podlagi nepravdnega postopka;
  • zadeve, ki se nanašajo na zunajzakonsko skupnost ali osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, na podlagi nepravdnega postopka;
  • tožbe za prenehanje življenjske skupnosti in razvezo zakonske zveze;
  • tožbe za razglasitev ničnosti ali razveljavitev civilne zakonske zveze;
  • sodna razglasitev dobrovernosti zakonca v primeru domnevne zakonske zveze, razglašene za nično;
  • tožbe in izvršbe v zvezi s plačevanjem preživnine med zakoncema in nekdanjima zakoncema;
  • druge tožbe, ki se nanašajo na osebno stanje oseb in družine;
  • tožbe, za katere so pristojna sodišča, v postopkih popisa premoženja, uvedenih zaradi prenehanja življenjske skupnosti, razveze zakonske zveze, razglasitve ničnosti ali razveljavitve civilne zakonske zveze, ter v posebnih zadevah v zvezi z razdelitvijo premoženja, za katero se uporabljajo pravila, ki urejajo te postopke.

(Mladoletniki in odrasli otroci) (člen 123 zakona št. 62/2013)

  • Uvedba skrbništva in upravljanja premoženja;
  • imenovanje osebe, ki deluje v imenu mladoletnika, in skrbnika (curador-geral), ki zastopa mladoletnika, v zvezi s katerim se izvaja starševska skrb, zunaj sodišča;
  • odobritev posvojitve;
  • urejanje izvajanja starševske skrbi in obravnavanje s tem povezanih vprašanj;
  • določitev zneska preživnine za mladoletne in odrasle otroke ali mladoletnike s popolno poslovno sposobnostjo, če jim je bila s sodno odločbo kot mladoletnikom določena preživnina;
  • obravnavanje ustreznih postopkov izvršbe preživnine;
  • odreditev namestitve mladoletnikov v varstvo, medtem ko čakajo na posvojitev (confiança judicial de menores);
  • odreditev ukrepov namestitve pri osebi, izbrani za posvojitev, ali v zavodu zaradi prihodnje posvojitve;
  • vzpostavitev razmerja rejništva za nedoločen čas (apadrinhamento civil) in razveljavitev takih odločitev;
  • pooblastitev zakonitega zastopnika mladoletnikov za opravljanje nekaterih dejanj, potrditev dejanj, ki so bila morda opravljena brez pooblastila, in ureditev sprejemanja daril;
  • sprejemanje odločitev glede poroštva (caução), ki ga morajo starši zagotoviti za svoje mladoletne otroke;
  • odreditev popolnega ali delnega odvzema starševske skrbi in omejitev njenega izvajanja;
  • ugotavljanje materinstva in očetovstva po uradni dolžnosti ter obravnavanje izpodbijanj in preiskav glede ugotavljanja materinstva in očetovstva;
  • v primeru nesoglasja med starši odločitev o imenu in priimkih mladoletnega otroka;
  • določitev plačila skrbniku ali upravitelju v primeru skrbništva ali upravljanja premoženja, obravnavanje vprašanj umika, razrešitve ali odstranitve skrbnika, upravitelja ali člana družinskega sveta (conselho de família), zahtevanje in presojanje računov, odobritev nadomestitve zakonsko določene hipoteke (hipoteca legal) ter odreditev povečanja ali nadomestitve danega poroštva in imenovanje posebnega varuha, ki mladoletnika zastopa v zunajsodnih zadevah;
  • imenovanje posebnega skrbnika, ki mladoletnika zastopa v vseh postopkih v zvezi s skrbništvom;
  • sprememba, razveljavitev in ponovni preskus posvojitve, zahtevanje in presojanje računov posvojitelja ter določitev zneska dohodkov, potrebnih za preživljanje posvojenca;
  • odločitev o povečanju ali nadomestitvi poroštva, zagotovljenega za mladoletne otroke;
  • zahtevanje in presojanje računov, ki jih morajo predložiti starši;
  • obravnavanje drugih vprašanj v postopkih iz prejšnjega odstavka;
  • pregled odločitev drugih subjektov v zadevah, v katerih so nekatere pristojnosti iz prejšnjih šestih točk po zakonu pridržane takim subjektom.

(Vzgojno nadzorstvo in zaščitno skrbništvo) (člen 124 zakona št. 62/2013)

  • Priprava, presoja in odločanje v postopkih za varstvo koristi mladoletnika;
  • uvedba ukrepov za varstvo koristi mladoletnika ter spremljanje njihovega izvajanja, če je otrok ali mladostnik ogrožen, vendar posredovanje odbora za varstvo otrok ni mogoče;
  • izvedba sodnih dejanj v zvezi s preiskavo vzgojnega nadzorstva (inquérito tutelar educativo);
  • presoja dejanj, ki se po zakonu štejejo za kazniva in jih je izvedel mladoletnik, star 12–16 let, da bi se uporabil nadzorstveni ukrep;
  • izvajanje in ponovni preskus izvajanja nadzorstvenih ukrepov;
  • razglasitev prenehanja ali preklic nadzorstvenih ukrepov;
  • obravnavanje pritožbe zoper odločbe o disciplinskih ukrepih zoper mladoletnike, v zvezi s katerimi je bil sprejet prostostni ukrep.

Opomba

Pristojnost osrednjih oddelkov za družinske zadeve in mladoletnike v zadevah, ki se nanašajo na vzgojno nadzorstvo in zaščitno skrbništvo, preneha, če je nepogojna kazen, ki vključuje odvzem prostosti, v kazenskem postopku izrečena za kaznivo dejanje, ki ga je storil mladoletnik, star 16–18 let, ali če mladoletnik dopolni 18 let pred datumom odločitve na prvi stopnji.

Osrednji oddelki za delovnopravne zadeve

(Civilne zadeve) (člen 126 zakona št. 62/2013)

  • Zadeve v zvezi z razveljavitvijo in razlago neupravnih instrumentov za kolektivno ureditev delovnih pogojev;
  • zadeve, ki izhajajo iz razmerij med delodajalci in delojemalci ter razmerij, vzpostavljenih za sklenitev pogodb o zaposlitvi;
  • zadeve, ki izhajajo iz nezgod pri delu in poklicnih bolezni;
  • zadeve v zvezi z bolniško nego, bolnišnicami, oskrbo z zdravili med opravljanjem kliničnih storitev, protezami in ortopedskimi pripomočki ali kakršnimi koli drugimi storitvami, ki se izvajajo ali plačajo v korist žrtev nezgod pri delu ali poklicnih bolezni;
  • tožbe za razveljavitev pravnih aktov in pogodb, ki so jih sklenili kateri koli odgovorni organi, da bi se izognili obveznostim, ki izhajajo iz uporabe sindikalne ali delovne zakonodaje;
  • zadeve, ki izhajajo iz pogodb, ki se po zakonu štejejo za enakovredne pogodbam o zaposlitvi;
  • zadeve, ki izhajajo iz pogodb o vajeništvu in pripravništvu;
  • zadeve v zvezi z delavci, zaposlenimi pri istem subjektu, v zvezi s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz dejanj, ki jih v okviru svojega delovnega razmerja izvajajo skupaj, ali iz protipravnega dejanja, ki ga eden od njih stori pri opravljanju svojih dolžnosti ali zaradi opravljanja teh dolžnosti; v zvezi s tem so za civilno odgovornost, povezano s kazensko odgovornostjo, pristojna kazenska sodišča;
  • zadeve med nosilci socialne varnosti ali ustanovami, pristojnimi za družinske dodatke, ter njihovimi upravičenci v zvezi z zakonitimi, regulativnimi ali zakonskimi pravicami, pooblastili in obveznostmi katere koli od teh strank; to ne vpliva na pristojnost upravnih in davčnih sodišč;
  • zadeve med sindikalnimi združenji in njihovimi člani ali osebami, ki jih zastopajo ali na katere vplivajo njihove odločitve, v zvezi z zakonitimi, regulativnimi ali zakonskimi pravicami, pooblastili in obveznostmi katere koli od teh strank;
  • postopki za likvidacijo in razdelitev premoženja nosilcev socialne varnosti ali sindikalnih združenj, kadar ni pravnih določb, ki bi to preprečevale;
  • zadeve med nosilci socialne varnosti ali sindikalnimi združenji v zvezi z obstojem, obsegom ali vrsto zakonitih, regulativnih ali zakonskih pooblastil ali obveznosti katere koli od teh strank, ki lahko vplivajo na druge;
  • izvršbe na podlagi odločb teh sodišč ali drugih izvršilnih nalogov ob upoštevanju pristojnosti, dodeljene drugim sodiščem;
  • zadeve med strankami v delovnem razmerju ali med eno od teh strank in tretjo osebo, kadar izhajajo iz odnosov, povezanih z delovnim razmerjem, in kadar se zahtevek vloži skupaj z drugim, za katerega je delovnopravni oddelek neposredno pristojen;
  • zadeve, ki vključujejo nasprotne zahtevke, povezane s tožbo, v skladu s tistimi iz prejšnje točke, razen v primeru nadomestila, za katero se taka povezava ne zahteva;
  • civilne zadeve v zvezi s stavkami;
  • zadeve med odbori delavcev in zadevnimi usklajevalnimi odbori, družbo ali njenimi zaposlenimi;
  • vse zadeve v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo ustave, družbene pogodbe (vključno z njenimi spremembami), delovanjem in ukinitvijo sindikalnih združenj, združenj delodajalcev in odborov delavcev;
  • druge zadeve, predpisane z zakonom.

(V zvezi z upravnimi prekrški)

  • Obravnavanje pritožb zoper odločbe upravnih organov v postopkih zaradi upravnih prekrškov v zvezi z zadevami na področju delovnega prava in socialne varnosti.

Osrednji oddelki za gospodarske zadeve (člen 128 zakona št. 62/2013)

  • Postopki v primeru insolventnosti in posebni postopki v zvezi s sanacijo družb;
  • tožbe za ugotovitev neobstoja ali ničnosti družbene pogodbe in njeno razveljavitev;
  • tožbe v zvezi z uresničevanjem pravic v družbi;
  • tožbe za začasno ustavitev in razglasitev ničnosti odločitev družb;
  • tožbe za sodno prenehanje družb;
  • tožbe za prenehanje evropske delniške družbe;
  • tožbe za prenehanje holdingov;
  • tožbe iz zakonika o poslovnem registru;
  • tožbe za prenehanje kreditne institucije ali finančne družbe;
  • s tem povezane zadeve, združeni postopki in izvrševanje odločb v tožbah in zadevah, navedenih v prejšnjih točkah;
  • ugovori zoper odločbe vodij poslovnega registra;
  • ugovori zoper odločbe, ki jih vodje poslovnega registra sprejmejo v okviru upravnega postopka za prenehanje in likvidacijo gospodarskih družb.

Osrednji izvršilni oddelki (Juízos centrais de execução) (člen 129 zakona št. 62/2013)

  • Civilni izvršilni postopki, razen pristojnosti, dodeljenih sodišču za intelektualno lastnino, sodišču za zadeve s področja konkurence, urejanja in nadzora, pomorskemu sodišču, oddelkom za družinske zadeve in mladoletnike, oddelkom za delovnopravne zadeve, gospodarskim oddelkom, ter izvršbe sodnih odločb, ki jih je izdal kazenski oddelek in jih v skladu s kazenskim postopkom ni mogoče zahtevati pri civilnem oddelku.

SODIŠČA S ŠIRŠO PRISTOJNOSTJO

Sodišče za intelektualno lastnino (Tribunal da propriedade intelectual) (člen 111 zakona št. 62/2013)

  • Tožbe v zvezi z avtorskimi in sorodnimi pravicami;
  • tožbe v zvezi z industrijsko lastnino;
  • tožbe za razglasitev ničnosti in razveljavitev, kot jih določa zakonik o industrijski lastnini;
  • pritožbe zoper odločbe nacionalnega inštituta za industrijsko lastnino (Instituto Nacional da Propriedade Industrial, I. P.), s katerimi se podeljuje ali zavrača katera koli pravica industrijske lastnine ali ki se nanašajo na prenose, licence ali razglasitve zastarelosti, ali zoper tožbe, ki vplivajo na pravice industrijske lastnine, jih spreminjajo ali s katerimi se take pravice odpravljajo;
  • pritožba in ponovni preskus odločb – ali katerih koli drugih ukrepov, ki jih je mogoče zakonito izpodbijati –, ki jih je nacionalni inštitut za industrijsko lastnino sprejel v postopkih zaradi upravnih prekrškov;
  • ugotovitvene tožbe, jedro katerih so spletna domenska imena;
  • pritožbe zoper odločbe nacionalne fundacije za znanstveno računalništvo (Fundação para a Computação Científica Nacional) kot organa, pristojnega za registracijo domenskih imen .PT, s katerimi se registrira ali odstrani domensko ime .PT oziroma zavrne njegova registracija;
  • tožbe, jedro katerih so firme ali imena družb;
  • pritožbe zoper odločbe inštituta za registre in notarske zadeve (Instituto dos Registos e do Notariado, I. P.) o sprejemljivosti firm in imen družb glede na pravna pravila za nacionalni register pravnih oseb (Registo Nacional de Pessoas Coletivas);
  • tožbe, jedro katerih je nelojalna konkurenca v zvezi z industrijsko lastnino;
  • ukrepi, katerih namen je pridobitev in ohranitev dokazov ter zagotavljanje informacij, kadar je to potrebno zaradi varstva pravic intelektualne lastnine in avtorske pravice;
  • s tem povezane zadeve, združeni postopki in izvrševanje odločb v tožbah in pritožbah, navedenih v prejšnjih točkah.

Sodišče za zadeve s področja konkurence, urejanja in nadzora (Tribunal da concorrência, regulação e supervisão) (člen 112 zakona št. 62/2013)

  • Pritožba, ponovni preskus in izvrševanje odločb, odredb in drugih ukrepov v postopkih zaradi upravnih prekrškov, ki jih je mogoče zakonito izpodbijati:
    • če jih je izdal organ, pristojen za konkurenco,
    • če jih je izdal nacionalni organ za komunikacije,
    • če jih je izdala Banka Portugalske,
    • če jih je izdala komisija za trge vrednostnih papirjev,
    • če jih je izdal organ za reguliranje medijev,
    • če jih je izdal portugalski zavod za zavarovanje,
    • če so jih izdali drugi neodvisni upravni organi z regulativnimi in nadzornimi funkcijami,
    • pritožbe, ponovni preskus in izvrševanje:
      • odločb organa, pristojnega za konkurenco, izdanih v upravnem postopku, kot je navedeno v pravnih predpisih o konkurenci,
      • ministrske odločbe, s katero se izjemoma dovoli koncentracija med družbami, ki je prepovedana z odločbo organa, pristojnega za konkurenco,
      • drugih odločb organa, pristojnega za konkurenco, zoper katere je mogoča pritožba, kot določajo pravni predpisi o konkurenci,
      • s tem povezanih vprašanj, združenih postopkov in izvrševanja odločb v vseh pritožbah, zadevah, tožbah in ponovnih preskusih, navedenih v prejšnjih točkah.

Pomorsko sodišče(Tribunal marítimo) (člen 113 zakona št. 62/2013)

  • Odškodnina za škodo, ki so jo povzročili ali utrpeli ladje, čolni in druga plovila, ali odškodnina, ki izhaja iz njihove uporabe na morju, v skladu s splošnimi zakonskimi določbami;
  • zadeve v zvezi s pogodbami za gradnjo, popravila, nakup in prodajo ladij, čolnov in drugih plovil, če so namenjeni pomorski uporabi;
  • zadeve v zvezi s pogodbami za pomorski prevoz ali pogodbami za kombinirani ali multimodalni prevoz;
  • zadeve v zvezi s pogodbami o rečnem prevozu ali prevozu po kanalih do meja jurisdikcij na morju na celinskih plovnih poteh ter zadeve v zvezi s strugami in obrežji, kot so opredeljeni z zakonom;
  • zadeve v zvezi s pogodbami za pomorsko uporabo ladij, čolnov in drugih plovil, zlasti tistih za najem in finančni zakup;
  • zadeve v zvezi s pogodbami za zavarovanje ladij, čolnov in drugih plovil, namenjenih pomorski uporabi, ter njihovega tovora;
  • zadeve v zvezi s hipotekami in zastavnimi pravicami na ladjah in čolnih ter kakršnimi koli stvarnimi jamstvi v zvezi s plovili in njihovim tovorom;
  • posebni postopki v zvezi z ladjami, čolni in drugimi plovili ter njihovim tovorom;
  • postopki za začasne ukrepe v zvezi z ladjami, čolni in drugimi plovili, njihovim tovorom in gotovino ter drugimi vrednostnimi predmeti na ladjah, čolnih in drugih plovilih ter predhodne zahteve pristaniški kapitaniji za ustavitev izplutja plovil, za katera veljajo takšni ukrepi;
  • zadeve v zvezi z generalno ali posamezno havarijo, vključno s škodo, povzročeno drugim plovilom, namenjenim pomorski uporabi;
  • zadeve v zvezi s pomočjo in reševanjem na morju;
  • zadeve v zvezi s pogodbami o vleki in pilotaži;
  • zadeve v zvezi z odstranitvijo razbitin;
  • civilna odgovornost zaradi onesnaženja morja in drugih voda pod pristojnostjo sodišča;
  • uporaba, izguba, odkritje ali prilastitev naprav ali opreme za ribolov ali nabiranje morskih sadežev, mehkužcev in morskih rastlin, sider, ladijske opreme, naprav, zalog in drugih predmetov za plovbo ali ribolov ter škoda, nastala na takih predmetih ali zaradi njih;
  • škoda na premoženju v javnem morju;
  • lastništvo in posedovanje razbitin in predmetov, ki jih naplavi morje, ali obstoječi ostanki, ki ležijo na morskem dnu ali ki so jih prinesle celinske vode ali pa so v njih že bili, če so v pomorskem interesu;
  • zaseg;
  • vsa splošna vprašanja glede pomorskega trgovinskega prava;
  • pritožbe zoper odločbe pristaniške kapitanije, izdane v postopku pomorskega upravnega prekrška;
  • s tem povezane zadeve, združeni postopki in izvrševanje odločb v tožbah in zadevah, navedenih v prejšnjih točkah.

VIŠJA SODIŠČA

Pritožbena sodišča (člen 67 zakona št. 62/2013)

Na drugi stopnji pritožbena sodišča vključujejo oddelke za civilne zadeve, kazenske zadeve, socialne zadeve, družinske zadeve in mladoletnike, gospodarske zadeve, intelektualno lastnino ter konkurenco, urejanje in nadzor. Vendar je ustanovitev oddelkov za socialne zadeve, družinske zadeve in mladoletnike, gospodarske zadeve, intelektualno lastnino ter konkurenco, urejanje in nadzor odvisna od obsega in zahtevnosti službe.

Vrhovno sodišče (Supremo Tribunal de Justiça) (člen 47 zakona št. 62/2013)

Na zadnji stopnji ima vrhovno sodišče oddelke za civilne zadeve, kazenske zadeve in socialne zadeve.

Zadevna zakonodaja

Zakonik o civilnem postopku

Zakon št. 62/2013

Zakon o delovnih sodiščih

Zakonik o insolventnosti in sanaciji podjetij

Opozorilo

Informacije, ki jih vsebuje ta informativni list, za kontaktno točko, sodišča ali druge subjekte in organe niso zavezujoče. Preveriti je treba tudi veljavna pravna besedila in njihove poznejše spremembe.

Zadnja posodobitev: 24/01/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.