Katero sodišče je pristojno?

1 Ali se moram obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče (na primer delovno sodišče)?

Osnovno načelo organizacije sodišč v Španiji je enotnost pristojnosti. Edini izjemi sta vojaška pristojnost med vojno in obleganjem ter ustavno sodišče (Tribunal Constitucional) kot zadnji porok temeljnih pravic in javnih svoboščin na podlagi vloge za izvrševanje temeljnih pravic in svoboščin (recurso de amparo).

Pristojnost je sicer razdeljena med štiri vrste sodišč: civilna sodišča, kazenska sodišča, sodišča za pravdne upravne postopke in socialna sodišča.

Temeljno sodišče med civilnimi sodišči je sodišče prve stopnje (Juzgado de Primera Instancia), ki obravnava civilne spore na prvi stopnji in postopke, ki niso izrecno dodeljeni drugemu sodišču. Sodišče prve stopnje je torej mogoče opisati kot splošno ali običajno sodišče.

Civilni oddelek zajema družinska sodišča (Juzgados de Familia), ki so sodišča prve stopnje. Kadar so na voljo družinska sodišča (na splošno v središčih z veliko prebivalci), so pristojna za obravnavo družinskopravnih sporov glede razveljavitve zakonske zveze, prenehanja življenjske skupnosti in razveze zakonske zveze, razmerij med starši in otroki ter zaščite oseb z omejeno sposobnostjo. Kadar se zoper eno od strank pred sodiščem, ki obravnava nasilje nad ženskami (Juzgado de Violencia sobre la Mujer), začne kazenski postopek, je zadevno sodišče pristojno tudi v navedenem civilnem postopku.

Civilni oddelek zajema tudi specializirana gospodarska sodišča (Juzgados de lo Mercantil) in sodišča za blagovno znamko EU (Juzgados de Marca Comunitaria).

Socialna sodišča (Juzgados de lo Social) so pristojna za obravnavo zadev, ki se nanašajo na delovno pravo. Med njimi so individualni spori med zaposlenimi in delodajalci glede pogodb o zaposlitvi, spori glede kolektivnih pogajanj, zahtevki iz naslova socialne varnosti in zahtevki zoper državo glede njenih odgovornosti na podlagi delovnega prava.

Kazenska sodišča so pristojna za obravnavo kazenskih zadev.

Posebnost španskega prava je, da je mogoče civilni postopek, ki izhaja iz kaznivih dejanj, združiti s kazenskimi postopkom. V takih primerih kazensko sodišče odloči o višini odškodnine, ki jo je treba plačati v zvezi s kaznivim dejanjem. Kadar oškodovanec ne vloži civilne tožbe, jo v njegovem imenu vloži javni tožilec, razen če se oškodovanec v kazenski zadevi izrecno odpove pravici do vložitve tožbe.

Nazadnje, pravdna upravna sodišča nadzorujejo zakonitost ukrepov javnih organov in obravnavajo finančne zahtevke zoper njih.

2 Kako lahko izvem, na katero sodišče naj se obrnem, kadar so pristojna redna civilna sodišča (tj. sodišča, ki so pristojna za take zadeve)?

Glej odgovore v nadaljevanju.

2.1 Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči (npr. okrožna sodišča kot nižja sodišča in regionalna sodišča kot višja sodišča) in če je tako, katero sodišče je pristojno za mojo zadevo?

V Španiji ni razlike med različnimi sodišči prve stopnje glede višine zahtevkov ali resnosti zadeve, ki jo lahko obravnavajo, nobeno sodišče prve stopnje pa ne more obravnavati pritožb zoper odločitve drugih sodišč prve stopnje. Pritožbe v civilnih postopkih vedno obravnavajo deželna sodišča (Audiencias Provinciales).

2.2 Krajevna pristojnost (je sodišče v mestu A ali mestu B pristojno za mojo zadevo?)

Španija je za pravosodne namene geografsko razdeljena v občine, sodna okrožja, province in avtonomne skupnosti. Okrožje je teritorialna enota, ki jo sestavlja ena ali več sosednjih občin v isti provinci. To je najpomembnejša ozemeljska razdelitev, saj je to območje, na katerem je pristojno sodišče prve stopnje. (Podrobnosti so na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje: Zemljevid sodnih okrožij (mjusticia.gob.es)).

Ponekod, kjer je to potrebno zaradi velikega števila primerov, je ustanovljenih več sodišč iste vrste. Tako je trenutno v večini mest. Sodišča so zaporedno oštevilčena glede na datum ustanovitve.

Načeloma so vsa ta sodišča enako pristojna, delo pa si razdelijo v skladu z notranjimi vladnimi pravili o dodelitvi zadev. Vendar pa je v nekaterih primerih mogoče pravila o dodelitvi zadev uporabiti za dodelitev različnih vrst zadev različnim sodiščem v istem okrožju.

2.2.1 Splošno pravilo krajevne pristojnosti

Če stranki ne skleneta dogovora ali če se ne uporabljajo obvezna pravila, velja osnovno pravilo, da je pristojno sodišče prve stopnje okrožja, v katerem ima toženec stalno prebivališče, če tega nima, pa okrožja, kjer ima dejansko prebivališče. Če toženec v Španiji nima niti stalnega niti dejanskega prebivališča, je pristojno sodišče prve stopnje okrožja, v katerem se toženec nahaja ali v katerem je imel zadnje dejansko prebivališče. Če se ne uporablja nobeno od teh meril, lahko tožnik vloži zahtevek pri sodišču prve stopnje okrožja, v katerem ima sam stalno prebivališče.

Za ta namen velja:

• zahtevki zoper lastnike podjetij in izvajalce poslovne dejavnosti, vloženi v zvezi z njihovimi poslovnimi ali poklicnimi dejavnostmi, se lahko po izboru tožnika vložijo tudi v katerem koli od krajev, kjer ti opravljajo svojo dejavnost;
• zahtevki zoper pravne osebe se lahko vložijo tudi v kraju, kjer so nastali okoliščine ali pravno razmerje, ki je predmet zahtevka, ali kjer ti učinkujejo, če ima pravna oseba tam podjetje ali zastopništvo.

2.2.2 Izjeme od splošnega pravila

2.2.2.1 Kdaj lahko izbiram med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči?

Na podlagi trenutnega španskega postopkovnega sistema tožnik načeloma ne more izbirati krajevne pristojnosti. To je mogoče le v naslednjih primerih:

pri stvarnih tožbah glede nepremičnega premoženja, ki zajemajo več nepremičnin ali eno nepremičnino v več okrožjih. V teh primerih lahko tožnik tožbo vloži v katerem koli pristojnem okrožju;

pri tožbah, s katerimi se zahtevata predložitev in odobritev izkazov tistih, ki so odgovorni za upravljanje premoženja drugega, če kraj, kjer je treba predložiti izkaze, ni določen. V teh primerih lahko tožnik izbira med toženčevim stalnim prebivališčem in krajem, v katerem se premoženje upravlja;

pri zapuščinskih sporih: tožnik lahko izbira med sodišči pokojnikovega zadnjega stalnega prebivališča v Španiji in sodišči, kjer je večina zapuščine;

pri tožbah v zvezi z intelektualno lastnino: tožnik lahko izbira med naslednjimi kraji: kjer se je zgodila kršitev, kjer obstajajo dokazi prima facie, da se je kršitev zgodila, ali kjer so nezakonite kopije;

pri zadevah v zvezi z nelojalno konkurenco, pri katerih toženec v Španiji nima podjetja, stalnega ali dejanskega prebivališča. V teh primerih lahko tožnik izbira med krajem, v katerem se je nelojalna konkurenca zgodila, in krajem, v katerem so nastale njene posledice;

pri zahtevkih, ki se nanašajo le na varstvo in vzgojo mladoletnikov, ali preživninskih zahtevkih, ki jih en starš vloži zoper drugega v imenu mladoletnika, če imata navedena dejansko prebivališče v različnih sodnih okrožjih. V teh primerih lahko tožnik izbira med sodiščem, kjer ima stalno prebivališče toženec, in sodiščem, kjer ima dejansko prebivališče otrok.

Na splošno velja, da se lahko tožbe, ki se nanašajo na izvrševanje pravic posameznih potrošnikov ali uporabnikov, obravnavajo pred sodiščem, kjer ima stalno prebivališče potrošnik, uporabnik ali toženec; izbira potrošnik ali uporabnik.

2.2.2.2 Kdaj moram izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)?

V naslednjih primerih veljajo obvezna pravila, na podlagi katerih se mora tožnik obrniti na sodišče, ki ni sodišče toženčevega stalnega prebivališča. V teh primerih stranke ne morejo izrecno ali tiho izbrati pristojnosti posameznega sodišča:

• pri stvarnih pravicah ali pravici do prejema najemnine iz nepremičnega premoženja ter zadevah, ki se nanašajo na etažno lastnino (propiedad horizontal): pristojno je sodišče okrožja, v katerem je nepremičnina;
• pri zapuščinskih zadevah: pristojnost se določi glede na pokojnikovo zadnje stalno prebivališče v Španiji ali kraj, kjer je večina zapuščine; izbira tožnik;
• pri zadevah, ki se nanašajo na sodne ukrepe za podporo invalidom: obravnava jih sodišče kraja, v katerem zadevna oseba živi;
• pri varstvu temeljnih pravic pri civilnih sodiščih: te zadeve obravnava sodišče tožnikovega stalnega prebivališča, ali če ta nima stalnega prebivališča v Španiji, sodišče kraja, v katerem se je zgodilo dejanje, s katerim je bila kršena zadevna pravica;
• pri odškodninskih zahtevkih v zvezi z uporabo motornih vozil: pristojno je sodišče kraja, v katerem je nastala škoda;
• pri izpodbijanju sklepov družb: krajevna pristojnost se določi glede na registrirani sedež družbe;
• pri tožbah, s katerimi se zahteva ugotovitev, da nekateri splošni pogoji pogodbe niso del pogodbe ali da je posamezna določba neveljavna: pristojno je sodišče kraja tožnikovega stalnega prebivališča;
• pri ugotovitvenih tožbah za odpravo ali umik standardnih pogodbenih določb, če toženec v Španiji nima podjetja ali stalnega prebivališča: v teh primerih je pristojno sodišče kraja, v katerem je bila sklenjena standardna pogodba;
• pri opustitvenih tožbah zaradi varstva kolektivnih ali skupnih interesov potrošnikov ali uporabnikov, kadar toženec v Španiji nima podjetja ali stalnega prebivališča: v teh primerih je pristojno sodišče kraja tožnikovega stalnega prebivališča;
• pri tožbah, s katerimi se od katere koli od naslednjih oseb zahteva izpolnjevanje njihovih obveznosti: zavarovalnica, oseba, ki je drugi prodala premično premoženje na obroke ali financirala nakup navedenega premoženja, ali oseba, ki je javno ponudila premično premoženje ali storitve, ki jih je druga oseba sprejela. V teh primerih je pristojno sodišče kraja stalnega prebivališča tožnika;
• pri pritožbah zoper sodne odločbe, potem ko so bile izčrpane upravne poti, ki jih je za zadeve industrijske lastnine vzpostavil španski urad za patente in blagovne znamke: pristojne so enote deželnega sodišča, specializirane za gospodarske zadeve, v pristojnosti katerih je mesto, v katerem je vrhovno sodišče avtonomne skupnosti (Tribunal Superior de Justicia de la Comunidad Autónoma) in v katerem ima tožnik stalno prebivališče, če tega nima, pa v katerem ima stalno prebivališče zastopnik, ki je v Španiji pooblaščen, da deluje v njegovem imenu, pod pogojem, da se je splošni svet za pravosodje strinjal, da se zadeve v zvezi z industrijsko lastnino zaupajo izključno gospodarskim sodiščem tega mesta. Po izbiri tožnika so lahko pristojne tudi specializirane enote pri deželnem sodišču okrožja španskega urada za patente in blagovne znamke;
• pri tožbah tretjih oseb, s katerimi se izpodbija zaseg premoženja: pristojno je sodišče kraja stalnega prebivališča subjekta, ki je odredil zaseg;
• pri vlogah za prenehanje življenjske skupnosti, razveljavitev ali razvezo zakonske zveze: pristojno je družinsko sodišče, če to ne obstaja, pa sodišče prve stopnje kraja, v katerem imata zakonca skupno bivališče. Če ga nimata, je pristojno sodišče kraja zadnjega skupnega bivališča ali dejanskega prebivališča drugega zakonca. Če nič od navedenega ne obstaja, je pristojno sodišče posameznikovega stalnega prebivališča. Kadar se vloga vloži na podlagi vzajemnega dogovora, je pristojno sodišče kraja zadnjega skupnega bivališča ali stalnega prebivališča katerega koli od zakoncev;
• pri zahtevkih, ki se nanašajo le na varstvo in vzgojo mladoletnikov, ali preživninskih zahtevkih, ki jih en starš vloži zoper drugega v imenu mladoletnika: v teh primerih je pristojno sodišče kraja zadnjega skupnega bivališča staršev. Če starša živita v različnih sodnih okrožjih, lahko tožnik izbira med sodiščem toženčevega stalnega prebivališča in sodiščem otrokovega dejanskega prebivališča.

2.2.2.3 Ali lahko stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno?

Splošno pravilo je, da je v Španiji krajevno pristojnost mogoče spremeniti; to pomeni, da lahko stranki izrecno ali tiho izbereta sodišče posameznega okrožja, če je zadevno sodišče stvarno pristojno.

Zainteresirane strani ga izrecno izberejo, kadar sklenejo izrecni dogovor, v katerem je navedeno konkretno okrožje, na ozemlju katerega so sodišča, pri katerih bodo vlagale vloge.

Tiha izbira nastane v naslednjih primerih:

v primeru tožnika zgolj na podlagi dejstva, da se obrne na sodišče posameznega okrožja in vloži zahtevek ali vlogo ali zahtevo, ki jo je treba vložiti pri sodišču, ki je zanjo pristojno;

v primeru toženca, kadar se udeleži naroka in nato opravi katero koli procesno dejanje, razen predložitve pravočasne in pravilne vloge, s katero izpodbija pristojnost sodišča.

Zaradi morebitnih sprememb stalnega prebivališča strank, kraja predmeta spora ali namena postopka, ki nastanejo po začetku postopka, se pristojnost ne spremeni, saj se ta določi glede na okoliščine, kot so potrjene ob začetku postopka (Perpetuatio Iurisdictionis).

Vendar:

Izrecna izbira ni mogoča v pogodbah na podlagi standardnih obrazcev, pogodbah, pri katerih je splošne določbe opredelila ena od strank, ali potrošniških pogodbah oziroma pogodbah z uporabniki. V navedenih primerih pa je možna tiha izbira.

Izbira ni možna, kadar zakon določa obvezna pravila o krajevni pristojnosti.

Izbira ni možna v hitrih postopkih, postopkih glede plačilnih nalogov ali postopkih glede izterjave dolga.

3 Kako lahko izvem, na katero sodišče naj se obrnem, kadar so pristojna specializirana sodišča?

Specializirana sodišča v Španiji zajemajo v nadaljevanju navedena sodišča.

Družinska sodišča, ki so sodišča prve stopnje. Kadar so družinska sodišča na voljo (običajno v središčih z veliko prebivalci), imajo izključno pristojnost nad družinskimi zadevami. Podrobneje, obravnavajo zadeve v zvezi s prenehanjem življenjske skupnosti, razveljavitvijo in razvezo zakonske zveze; zadeve v zvezi z izvrševanjem starševske skrbi, starševstvom, skrbništvom, varstvom in vzgojo mladoletnih otrok ter sodnimi ukrepi za podporo invalidom.

Vse zadeve v zvezi z restitucijo ali vrnitvijo otrok v primerih mednarodne ugrabitve obravnava sodišče prve stopnje, pristojno za družinsko pravo v glavnem mestu province ali v Ceuti ali Melilli, odvisno od tega, kje se nahaja otrok, ki je bil nezakonito odpeljan ali zadržan, ali, če to ni mogoče, sodišče, ki mu je bila zadeva dodeljena.

Pravila o krajevni pristojnosti so enaka pravilom, ki se uporabljajo za sodišča prve stopnje, ki obravnavajo zadeve s področja družinskega prava, kadar v zadevnem okrožju ni specializiranega družinskega sodišča.

Kadar se začnejo kazenski postopki v zvezi z nasiljem nad ženskami, so za družinske zadeve pristojna sodišča, ki obravnavajo nasilje nad ženskami.

Socialna sodišča obravnavajo zahtevke s področja delovnega prava. Med njimi so individualni spori med zaposlenimi in delodajalci glede pogodb o zaposlitvi, spori glede kolektivnih pogajanj, zahtevki iz naslova socialne varnosti in zahtevki zoper državo glede njenih odgovornosti na podlagi delovnega prava.

Splošno pravilo je, da je krajevno pristojno sodišče kraja, v katerem delavec zagotavlja svoje storitve ali v katerem ima toženec stalno prebivališče; izbira tožnik.

Gospodarska sodišča delujejo na ravni provinc in obravnavajo gospodarske spore.

Ta sodišča obravnavajo vse civilnopravne zadeve v zvezi z intelektualno in industrijsko lastnino, nelojalno konkurenco in oglaševanjem, gospodarskimi družbami, zadrugami, gospodarskimi interesnimi združenji, nacionalnim ali mednarodnim kopenskim prevozom ter pomorskim in letalskim pravom. Izjemoma niso pristojna za obravnavo zadev v zvezi s škodo, nastalo zaradi uničenja, izgube ali poškodbe oddane prtljage, odškodninami in pomočjo letalskim potnikom v primeru zavrnitve vkrcanja, odpovedjo ali velikimi zamudami letov ali pravicami in obveznostmi potnikov v železniškem, avtobusnem ali ladijskem prometu glede na posebna pravila, določena v sistemskem zakonu o sodstvu.

Gospodarska sodišča so pristojna tudi za zahtevke v zvezi z uporabo členov 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 1 in 2 zakona št. 15/2007 z dne 3. julija 2007 o varstvu konkurence ter za zahtevke za povračilo škode, povzročene s kršitvijo konkurenčnega prava.

Obravnavajo tudi neposredne pritožbe zoper negativne ocene registratorjev družb ali, če je ustrezno, zoper izrecne ali predvidene odločbe generalnega direktorata za pravno varnost in potrjevanje (Dirección General de Seguridad Jurídica y de Fe Pública) v zvezi s temi ocenami.

Ta sodišča obravnavajo vse zadeve v zvezi s postopkom v primeru insolventnosti po civilnem pravu, ne glede na dolžnikov civilni ali gospodarski status, ter zadeve v zvezi z načrti prestrukturiranja in posebnim postopkom za mikropodjetja, kot je določeno v prečiščenem besedilu zakona o insolventnosti, odobrenem s kraljevim zakonodajnim odlokom št. 1/2020 z dne 5. maja 2020.

Imajo edino in izključno pristojnost za obravnavo zadev v zvezi s:

1. civilnimi finančnimi zahtevki zoper insolventno osebo, razen zahtevkov v civilnih postopkih, ki se nanašajo na sposobnost, starševstvo, zakonsko zvezo ali mladoletnike;
2. izvršilnimi postopki v zvezi s stečajnimi terjatvami ali terjatvami do stečajne mase na premoženju in pravicah insolventne stranke ali na premoženju in pravicah, ki so del stečajne mase, ne glede na sodišče ali upravni organ, ki jih je odredil, in brez izjem, razen tistih, ki so določene v insolvenčnem pravu;
3. ugotavljanjem, ali je premoženje ali pravica potrebna za nadaljevanje dolžnikove poklicne ali poslovne dejavnosti;
4. izjavami o prenosu podjetja zaradi zaposlitve in socialne varnosti v primeru prenosa proizvodne enote ali enot ter določitvijo omejitev teh izjav v skladu z določbami delovne zakonodaje in zakonodaje o socialni varnosti;
5. ukrepi zavarovanja, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na premoženje in pravice insolventne stranke ali na premoženje in pravice, ki so del stečajne mase, ne glede na sodišče ali upravni organ, ki jih je odredil, razen ukrepov, sprejetih v civilnih postopkih, ki se nanašajo na sposobnost, starševstvo, zakonsko zvezo ali mladoletnike;
6. drugimi zadevami, določenimi v zakonodaji o insolventnosti.

Če je dolžnik fizična oseba, ima stečajni sodnik izključno in izključevalno pristojnost tudi glede:

1. ukrepov, sprejetih v postopku v primeru insolventnosti v zvezi s pravno pomočjo;
2. prenehanja poslovanja in likvidacije družbe ali razdružitve in likvidacije zakonskega premoženja insolventne stranke.

Če je dolžnik pravna oseba, ima stečajni sodnik izključno in izključevalno pristojnost tudi glede:

1. tožb za izterjavo dolgov družbe, vloženih zoper delničarje insolventnega podjetja, ki so subsidiarno odgovorni za plačilo teh dolgov, ne glede na datum njihovega nastanka, in tožb, s katerimi se od delničarjev insolventne družbe zahteva plačilo odloženih prispevkov ali zagotovitev dodatnih ugodnosti;
2. odškodninskih zahtevkov proti direktorjem ali upraviteljem, pravnim ali dejanskim, proti fizični osebi, ki je stalno imenovana za opravljanje funkcij upravljavca družbe kot pravne osebe (administrador persona jurídica), in proti osebam, ki imajo najvišja pooblastila za upravljanje družbe ne glede na njihov naziv, kadar upravni odbor stalno ne prenese pooblastil na enega ali več izvršnih direktorjev ali izvršni odbor za škodo, povzročeno insolventni pravni osebi, pred sodno odločbo o razglasitvi insolventnosti te pravne osebe ali po njej;
3. zahtevkov za povrnitev škode, ki so jo insolventni pravni osebi povzročili revizorji pred sodno odločbo o razglasitvi insolventnosti te pravne osebe ali po njej.
4. Stečajni sodnik bo imel izključno in izključevalno pristojnost tudi za ukrepe podjetij, namenjene bistvenim spremembam delovnih pogojev, premestitvam, odpustom, začasni prekinitvi pogodb in skrajšanju delovnega časa iz ekonomskih, tehničnih, organizacijskih ali proizvodnih razlogov, ki so kolektivne narave v skladu z delovnim pravom in kot so določene z določbami insolvenčnega prava, ter za tožbe v zvezi z začasno prekinitvijo ali prenehanjem pogodb višjega vodstva.
5. Začasna prekinitev pogodb in skrajšanje delovnega časa se štejeta za kolektivna, kadar vplivata na število delavcev, kot je določeno v delovnem pravu o bistvenih spremembah delovnih pogojev;
6. stečajni sodnik je pristojen tudi za vse predhodne odločbe v civilnih zadevah, za katere veljajo le omejene izjeme iz insolvenčnega prava, ter za predhodne odločbe v upravnih in socialnih zadevah, ki so neposredno povezane s postopkom v primeru insolventnosti ali jih je treba rešiti, da se zagotovi pravilen potek postopka v primeru insolventnosti. Odločbe o teh zadevah začnejo veljati šele v stečajnem postopku, v katerem so izdane.

Gospodarska sodišča v Alicanteju delujejo kot sodišča blagovnih znamk EU, kadar izvršujejo svojo izključno pristojnost za prvostopenjsko obravnavo katerega koli spora, ki jim je predložen na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti ali Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti.

Kadar sodišča blagovnih znamk izvršujejo svojo pristojnost v navedenih zadevah, so pristojna na celotnem državnem ozemlju.

Poleg teh specializiranih sodišč lahko splošni svet za pravosodje (Consejo General del Poder Judicial) na podlagi zakona odloči, da kjer je več sodišč iste vrste, ima eno ali več takih sodišč izključno pristojnost za obravnavo nekaterih kategorij zadev ali nadzor nad izvrševanjem na zadevnem področju prava.

Ta pristojnost se je že izkoristila na več krajih, zlasti glede nesposobnosti in prisilne institucionalizacije zaradi duševne bolezni, kjer je bila pristojnost na splošno podeljena družinskim sodiščem.