European Union law can determine which court handles a case when both parties to a dispute initiate proceedings in different EU countries.
For example, after a traffic accident between two persons living in Germany and France, respectively, it could be that they sue one another for damages in the Member State of their own domicile.
European Union (EU) law determines which courts of which Member States should hear the case, to avoid conflicting decisions. The general rule is that a person should be sued in the State where s/he is domiciled. Furthermore, other jurisdictional rules may be invoked as alternative in specific cases, for example, the person failing in performance of the contract can be sued at the place of performance of the obligation in question (e.g., in the place where the purchased goods should have been delivered). Special rules exist to protect groups such as consumers, workers and insured persons.
In family law, EU rules exist to determine where a dispute relating to divorce, parental responsibility or maintenance should be heard.
Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.
When you have determined the right Member State on the basis of the jurisdiction rules, then you need to find the competent court in practice.
The European Judicial Atlas in civil matters contains the names and addresses of all courts in the Member States competent in civil and commercial matters (courts of first instance, court of appeals, etc.) and geographical areas in which they have jurisdiction.
This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.
Ni relevantno.
Uvod
Glede na posebne značilnosti belgijskega pravnega sistema je treba zaradi jasnosti vprašanji 1 in 2.1 obravnavati skupaj.
Najprej je treba razlikovati med dodeljeno pristojnostjo (v nadaljnjem besedilu: stvarna prisojnost) in krajevno pristojnostjo.
Vsak tožbeni zahtevek ima predmet in se pogosto nanaša tudi na denarni znesek. Zakonodajalec opredeli obseg stvarne pristojnosti z določitvijo narave in vrednosti, na kateri se nanaša tožbeni zahtevek, ki ga lahko sodišče obravnava.
V tem informativnem listu je stvarna pristojnost opisana v odgovorih na vprašanji 1 in 2.1.
Sodišča niso pristojna za celotno belgijsko ozemlje. Belgija je po zakonu razdeljena na več sodnih območij (kantoni, okrožja itd.). Vsako sodišče je pristojno samo na svojem območju. To se imenuje krajevna pristojnost. Opisana je v odgovoru na vprašanje 2.2.
Polna pristojnost: sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje ima „polno pristojnost“. Povedano drugače, sodišče prve stopnje lahko v nasprotju z drugimi sodišči obravnava vse zadeve, tudi tiste, ki spadajo v pristojnost drugih sodišč.
Člen 568 sodnega zakonika (Code judiciaire) določa, da sodišče prve stopnje obravnava vse zahtevke, razen zahtevkov, ki se predložijo neposredno pritožbenemu (cour d’appel) in kasacijskemu sodišču (cour de cassation). Sodišče prve stopnje ima torej pogojno polno pristojnost, saj se lahko toženec sklicuje na nepristojnost na podlagi posebne pristojnosti drugega sodišča. Sodišče prve stopnje ima tudi več izključnih pristojnosti. Temu sodišču je treba predložiti več vrst sporov, tudi če je vrednost spora nižja od 2 500 EUR, kot so spori, ki se nanašajo na osebno stanje.
Druga sodišča
Seznam drugih sodišč in kratek opis njihove stvarne pristojnosti sta navedena v nadaljevanju.
(a) Mirovno sodišče (juge de paix)
V skladu s členom 590 sodnega zakonika ima mirovno sodišče splošno pristojnost za vse zahtevke, katerih vrednost je nižja od 2 500 EUR, razen za zahtevke, za katere je po zakonu izrecno določena pristojnost drugega sodišča. Poleg te splošne pristojnosti je mirovnemu sodišču ne glede na vrednost zahtevka dodeljenih tudi več posebnih (glej člene 591, 593 in 594 sodnega zakonika) in izključnih pristojnosti (člena 595 in 597 sodnega zakonika). Primeri teh posebnih pristojnosti so spori glede najemnih in zakupnih razmerij, solastništva, služnostnih pravic in preživnin. Mirovno sodišče je pristojno tudi za posvojitve in priznanja očetovstva. Tudi razlastitve in zapečatenja spadajo v izključno pristojnost mirovnega sodišča.
(b) Sodišče za prekrške (tribunal de police)
V skladu s členom 601a sodnega zakonika sodišče za prekrške obravnava vse zahtevke v zvezi s škodo, nastalo zaradi prometne nesreče, ne glede na višino zahtevka. Za to ima izključno pristojnost.
(c) Gospodarsko sodišče (tribunal de commerce)
V skladu s členom 573 sodnega zakonika gospodarsko sodišče na prvi stopnji odloča v sporih med podjetji, tj. med vsemi osebami, ki si trajno prizadevajo doseči gospodarski cilj, v zvezi z dejanjem, opravljenim pri uresničevanju tega cilja, ki ne spadajo v posebno pristojnost drugih sodišč.
Zadevo lahko pri gospodarskem sodišču vloži tudi tožnik, ki ni podjetje in ki vloži tožbo zoper podjetje. Gospodarsko sodišče obravnava tudi spore, ki se nanašajo na menice in zadolžnice.
Poleg teh splošnih pristojnosti ima gospodarsko sodišče tudi več posebnih in izključnih pristojnosti. Posebne pristojnosti so opisane v členu 574 sodnega zakonika. Med drugim zajemajo spore v zvezi z gospodarskimi družbami ter tožbe v zvezi s pomorskim prometom in prometom po celinskih plovnih poteh. Izključna pristojnost gospodarskega sodišča je opisana v členu 574, točka 2, sodnega zakonika, v skladu s katerim gospodarsko sodišče odloča o tožbah in sporih, ki izhajajo neposredno iz stečajev in postopkov reorganizacije pod nadzorom sodišča v skladu z določbami zakona z dne 8. avgusta 1997 o stečaju in zakona z dne 31. januarja 2009 o kontinuiteti podjetij ter za katere je mogoče elemente rešitve najti v posebnem pravu, ki se nanaša na stečajni postopek in postopek reorganizacije pod nadzorom sodišča.
(d) Delovno sodišče (tribunal du travail)
Delovno sodišče je glavno izredno sodišče in ima predvsem posebne pristojnosti. Te pristojnosti so opisane v členu 578 in naslednjih sodnega zakonika in zajemajo:
Delovno sodišče je izključno pristojno za uporabo upravnih sankcij, določenih z zakoni in predpisi iz členov od 578 do 582 ter z zakonom o upravnih globah v primeru kršitve nekaterih socialnih zakonov, in za zahtevke v zvezi s skupno poravnavo dolgov.
(e) Predsedniki sodišč – postopek za izdajo začasne odredbe
Členi od 584 do 589 sodnega zakonika določajo, da lahko predsedniki sodišč (sodišča prve stopnje, gospodarskega sodišča in delovnega sodišča) v vseh nujnih primerih izdajo začasne odredbe v zadevah, ki spadajo v pristojnost njihovega sodišča. Pogoji so, da je zadeva nujna in da je odredba samo začasna ter da ne vpliva na zahtevek kot tak. Primeri so odreditev izvedenske preiskave, odreditev zaslišanja priče itd.
(f) Izvršilno sodišče (juge des saisies) (glej člen 1395 sodnega zakonika)
Vsi zahtevki, ki se nanašajo na preventivni rubež, sredstva izvršbe in posredovanja službe za preživninske zahtevke (Service des créances alimentaires) iz zakona z dne 21. februarja 2003 o ustanovitvi službe za preživninske zahtevke v okviru zvezne javne službe za finance (Service Public Fédéral Finances), se vložijo pri izvršilnem sodišču.
(g) Sodišče za mladoletnike (tribunal de la jeunesse)
Čeprav so za varstvo mladoletnikov pristojne skupnosti (tj. federalne enote zvezne države Belgije), je organizacija sodišč za mladoletnike še vedno v zvezni pristojnosti, ki jo ureja zvezni zakon o varstvu mladoletnikov z dne 8. aprila 1965. Sodišče za mladoletnike je oddelek sodišča prve stopnje, ki se ukvarja z ukrepi v zvezi z varstvom mladoletnikov.
(h) Družinsko sodišče (tribunal de la famille)
To sodišče je pristojno za odločanje o vseh sporih družinske narave. Med drugim je pristojno za (člen 572a sodnega zakonika):
Belgijski pravni sistem deluje po načelu svobodne izbire tožnika. Splošno pravilo je določeno v členu 624, točka 1, sodnega zakonika. Tožnik običajno začne postopek pri sodišču v kraju stalnega prebivališča toženca ali enega od tožencev.
Kaj se zgodi, če je toženec pravna oseba? Stalno prebivališče pravne osebe je kraj njenega sedeža, tj. upravni sedež, od koder se družba upravlja.
Tožnik ima v nekaterih primerih pravico zadevo predložiti drugemu sodišču. Ta možnost je med drugim opisana v členu 624, točke od 2 do 4, sodnega zakonika. Poleg sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca ali enega od tožencev lahko tožnik izbere:
Poleg tega sodna praksa dopušča, da ima v primeru postopka za izdajo začasne odredbe krajevno pristojnost predsednik sodišča v kraju, kjer je odločba izvršljiva.
Kar zadeva preživnine, člen 626 sodnega zakonika določa, da se lahko preživninski zahtevki, povezani s pravico do vključevanja v družbo, vložijo pri sodišču v kraju stalnega prebivališča tožnika (tj. starša, ki je preživninski upravičenec).
Vendar so pravila iz členov 624 in 626 dispozitivne narave in stranke lahko odstopajo od njih. Stranke lahko torej ob vsakem sporu sklenejo sporazum o pristojnosti, v skladu s katerim se lahko morebitni spor predloži le nekaterim sodiščem prve stopnje.
To splošno načelo svobodne izbire pa ima nekaj izjem.
Zakonodajalec je določil več primerov, v katerih tožnik ne more izbirati. Ti primeri so povzeti zlasti v členih od 627 do 629 sodnega zakonika. Na primer:
Vendar tudi v teh primerih svoboda izbire ni povsem izključena. Člen 630 sodnega zakonika namreč določa, da se lahko stranke po nastanku spora sporazumno dogovorijo o odstopanju od zakonsko določene pristojnosti. Sporazumi, sklenjeni pred nastankom spora, so po zakonu nični in neveljavni.
V nekaterih primerih, zlasti tistih iz členov od 631 do 633 sodnega zakonika, ima eno samo sodišče izključno krajevno pristojnost. Tožnik torej v teh primerih ne more izbirati, prav tako ni mogoče niti pred nastankom spora niti po njem skleniti sporazuma o pristojnosti. Ti primeri so med drugim:
Kot je že bilo pojasnjeno zgoraj, so pravila iz členov 624 in 626 dispozitivne narave in stranke lahko odstopajo od njih. Stranke lahko namreč za vsak spor sklenejo sporazum o pristojnosti, v skladu s katerim se lahko morebitni spor predloži le nekaterim sodiščem prve stopnje.
V primerih iz členov od 627 do 629 sodnega zakonika ni pred nastankom spora mogoče skleniti nikakršnega sporazuma o pristojnosti. V skladu s členom 630 je take sporazume mogoče skleniti po nastanku spora.
V primerih, opisanih v členih od 631 do 633 sodnega zakonika, ni dovoljeno sklepati sporazumov o pristojnosti.
Odgovor na to vprašanje je vključen v odgovor na vprašanji 1 in 2.
Navedeni členi sodnega zakonika: Zvezna javna služba za pravosodje (Service public fédéral Justice)
* Kliknite „Justice de A à Z“ (Pravosodje od A do Z).
* Izberite: „Cours: compétence“ (Sodišča: pristojnost).
Pomoč pri iskanju krajevno pristojnega sodišča: Zvezna javna služba za pravosodje (Service public fédéral Justice)
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V civilnih postopkih redna sodišča obravnavajo spore in druga pravna vprašanja, ki izhajajo iz civilnopravnih razmerij (člen 14(1) Zakonika o civilnem postopku (Graždanski procesualen kodeks) (ZCP)) ter sodijo v njih. Nekatera velika okrožna sodišča imajo samostojne gospodarske oddelke, ki so ločeni od kazenskih in civilnih oddelkov.
Izjema od tega so odškodninske tožbe za škodo, ki je bila posameznikom ali pravnim osebam povzročena s protipravnimi ravnanji, dejanji ali opustitvami izvršilnih organov ali njihovih uradnikov v okviru izvajanja upravnih nalog. V takih primerih so izvirno pristojna upravna sodišča, ki obravnavajo vse upravne zadeve v zvezi z izdajo, spremembo, preklicem ali razveljavitvijo upravnih aktov in upravnih pogodb ter varstvom pred nepravilnim ravnanjem in opustitvami upravnih organov, razen v primerih, v katerih je pristojno vrhovno upravno sodišče (Varhoven administrativen sad). Na področju civilnega prava niso ustanovljena nobena druga specializirana sodišča.
V skladu z bolgarskim pravom lahko žrtev kaznivega dejanja vloži odškodninsko tožbo za nastalo škodo tako v civilnem postopku kot v kazenskem postopku zoper obdolženca. Civilno tožbo v kazenskem postopku je mogoče vložiti zoper toženo stranko, pa tudi zoper druge osebe, ki so civilno odgovorne za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem. Opozoriti je treba, da lahko sodišče zavrne obravnavo civilne tožbe v kazenskem postopku. V takem primeru lahko žrtev vloži tožbo in uveljavlja svoje pravice v običajnem civilnopravnem postopku.
Okrajno sodišče (rayonen sad) je glavno sodišče, ki je izvirno pristojno za civilne zadeve, razen tistih, ki spadajo v izvirno pristojnost okrožnega sodišča (okražen sad) (člen 103 ZCP).
V skladu s členom 104 ZCP so okrožna sodišča izvirno pristojna za:
ugotavljanje ali izpodbijanje starševstva, prenehanje sorodstva po posvojitvi, razglasitev osebe za pravno nesposobno ali umik take razglasitve nesposobnosti;
lastništvo ali stvarne pravice na premoženju, če je znesek vašega zahtevka višji od 50 000 BGN;
civilne ali gospodarske spore glede zneskov, ki so višji od 25 000 BGN (razen če se vaša zadeva nanaša na plačilo preživnine, zahtevek v skladu z delovnim pravom ali izterjavo neupravičenih odhodkov);
nedopustne, nične in nepravilne registracije podjetij, kadar je izvirna pristojnost okrožnih sodišč za registracijo določena z zakonom;
terjatve, ne glede na višino zneska, ki so združene v en tožbeni zahtevek v pristojnosti okrožnega sodišča, če se bodo preučile v okviru istega postopka;
spore, za obravnavo katerih je okrožno sodišče pristojno v skladu z drugo zakonodajo.
V skladu s trgovinskim zakonom (Targovski Zakon) zadeve glede zaščite pravic družbenikov, izpodbijanja odločitev delničarjev družbe, pridobitve sklepa o preklicu ustanovitve družbe, pridobitve sklepa o prenehanju družbe ali začetka postopka v primeru insolventnosti obravnava okrožno sodišče, ki je krajevno pristojno za območje registriranega sedeža družbe. Pristojno stečajno sodišče je okrožno sodišče, ki je pristojno na območju, kjer ima gospodarski subjekt sedež ob vložitvi predloga za začetek postopka v primeru insolventnosti.
Upravna sodišča imajo izvirno pristojnost v odškodninskih zadevah zaradi škode, nastale zaradi nezakonitih aktov, dejanj ali opustitev upravnih organov in uradnikov.
Civilno tožbo v kazenskem postopku obravnava sodišče, pristojno za obravnavo storjenega kaznivega dejanja.
Obrniti se morate na sodišče, ki je pristojno v okraju (rayon), kjer ima toženec prebivališče ali registrirani sedež ali glavni sedež.
Tožbe zoper pravne osebe je treba vložiti pri sodišču, pristojnem glede na registrirani sedež. V sporih, ki izhajajo iz neposrednega poslovanja z oddelki ali podružnicami pravnih oseb, se lahko tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno za kraj, kjer se nahajajo navedeni oddelki ali podružnice.
Tožbe proti državi in vladnim institucijam, vključno z njihovimi oddelki in izpostavami, je treba vložiti pri sodišču, na območju katerega je prišlo do pravnega razmerja, iz katerega izvira spor. Če je to pravno razmerje nastalo v tujini, je treba tožbo vložiti pri pristojnem sodišču v Sofiji.
Tožbo zoper osebo, ki nima znanega naslova, je treba vložiti pri sodišču, ki je pristojno za kraj stalnega prebivališča zagovornika ali pravnega zastopnika te osebe, ali, če to ni mogoče, za kraj stalnega prebivališča tožeče stranke. To velja tudi, če tožena stranka prebiva zunaj Bolgarije. Če tudi tožeča stranka prebiva zunaj Bolgarije, je treba tožbo vložiti pri pristojnem sodišču v Sofiji.
Tožbe zoper mladoletne osebe ali osebe brez pravne sposobnosti je treba vložiti pri sodišču, ki je pristojno za kraj stalnega prebivališča njihovega zakonitega zastopnika.
Tožbe, ki se nanašajo na dediščino, popoln ali delni umik oporoke, delitev dediščine ali preklic prostovoljne delitve, je treba vložiti glede na kraj uvedbe dedovanja. Če je pokojnik bolgarski državljan, dedovanje pa je uvedeno zunaj Bolgarije, je treba tožbo vložiti bodisi pri sodišču, na območju pristojnosti katerega je imel pokojnik zadnje prebivališče v Bolgariji, bodisi pri sodišču, ki je pristojno za kraj, v katerem se nahaja premoženje.
Zahtevek za poravnavo finančne terjatve na podlagi pogodbe se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno za kraj trenutnega prebivališča nasprotne stranke.
Preživninski zahtevki se lahko predložijo tudi sodišču, ki je pristojno za kraj stalnega prebivališča vložnika.
Tudi delavci lahko zoper delodajalca vložijo tožbo na sodišču, ki je pristojno na območju njihovega običajnega kraja dela.
Spori v okviru delovnega prava med tujci, družbami ali skupnimi podjetji, ki imajo registrirani sedež v Bolgariji, na eni strani in tujimi uslužbenci, ki so zaposleni pri navedenih subjektih v Bolgariji, na drugi strani so v pristojnosti sodišč na območju delodajalčevega registriranega sedeža, razen če so se stranke dogovorile drugače.
Za spore v okviru delovnega prava med zaposlenimi z bolgarskim državljanstvom, ki delajo v tujini za bolgarske delodajalce, so pristojna sodišča v Sofiji, če je tožba vložena zoper delodajalca, če pa je tožba vložena zoper zaposlenega, pa sodišča, na območju katerih imajo zaposleni prebivališče v Bolgariji.
Tožbo zaradi protipravne škode je mogoče vložiti na sodišču, kjer je nastala škoda.
Zoper tožene stranke iz različnih sodnih okrožij ali v zvezi s premoženjem, ki se nahaja v več sodnih okrožjih, se lahko vloži tožba pri sodišču po izbiri tožeče stranke v enem od teh okrožij.
Tožbe, ki se nanašajo na stvarne pravice na premoženju, delitev solastništva ali določitev meja ali ponovno vzpostavitev lastninskih pravic na nepremičnini, je treba vložiti pri sodišču, na območju pristojnosti katerega je premoženje. Tožbe, ki se nanašajo na pogodbe, s katerim se potrjujejo stvarne pravice na nepremičnini ali katerih namen je prenehanje, delitev ali razveljavitev pogodbe v zvezi z nepremičnino, je treba prav tako vložiti pri sodišču, na območju pristojnosti katerega je premoženje.
Tožbe potrošnikov in zoper njih je treba vložiti pri sodišču, ki je pristojno za trenutni naslov potrošnika, če tega ni, pa za kraj stalnega prebivališča potrošnika.
Odškodninske tožbe na podlagi zakonika o zavarovanju (Kodeks za zastrahovaneto), ki jih oškodovanec sproži proti zavarovatelju, Jamstvenemu skladu (Garancionen fond) ali nacionalnem uradu bolgarskih avtomobilskih zavarovateljev (Nacionalno byuro na balgarskite avtomobilni zastrahovateli), je treba vložiti pri sodišču, ki je pristojno za kraj, kjer je bil stalno prebivališče ali sedež tožnika, ko je prišlo do zavarovanega dogodka, ali za kraju zavarovanega dogodka.
Odškodninsko tožbo za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, je treba v primeru hkratne obravnave v kazenskem postopku vložiti pri sodišču, pri katerem je bila vložena kazenska obtožba.
Zakonsko določene pristojnosti načeloma ni mogoče spremeniti s sporazumom med strankami.
Vendar lahko stranke v premoženjskem sporu odstopijo od pravil o krajevni pristojnosti, če podpišejo sporazum, s katerim se pristojnost podeljuje določenemu sodišču. To pa ni mogoče, če se zadeva nanaša na stvarne pravice na nepremičnini, delitev solastništva, določitev meja ali ponovno vzpostavitev lastninskih pravic na nepremičnini, pogodbo, s katero se potrjuje obstoj stvarnih pravic na premoženju, ali pa se nanaša na prekinitev, razveljavitev ali razglasitev ničnosti nepremičninske pogodbe, saj v teh primerih zakon določa, katero sodišče je krajevno pristojno.
Pri zahtevkih, ki zadevajo varstvo potrošnikov ali delovno pravo, so sporazumi med strankami glede pristojnega sodišče veljavni le, če so bili podpisani po nastanku spora.
Stranke v premoženjskem sporu se lahko dogovorijo za rešitev zadeve z arbitražo, razen če se zadeva nanaša na stvarne pravice ali nepremičnino, plačilo preživnine ali delovno pravo. Za začetek arbitražnega postopka morajo vse vključene stranke skleniti poseben postopkovni sporazum (arbitražno sporazumenie ali arbitražni sporazum). Arbitražno sodišče lahko uporabi vse ustrezne vire mednarodnega prava in poseben bolgarski vir: zakon o arbitraži v mednarodnih trgovinskih sporih (Zakon za meždunarodniya targovski arbitraž).
V skladu z zakonom o arbitraži v mednarodnih trgovinskih sporih arbitražni sporazum pomeni, da vse udeležene stranke pozovejo arbitražno sodišče, naj reši vse spore ali del sporov, ki lahko nastanejo ali so nastali med njimi v določenem pogodbenem ali nepogodbenem razmerju. Sporazum je lahko arbitražna klavzula v drugi pogodbi ali ločen sporazum. Arbitražni sporazum mora biti v pisni obliki. Arbitražno sodišče je lahko stalna institucija ali pa se ustanovi prav za rešitev določenega spora. Sedež ima lahko zunaj Bolgarije, če je ena od strank običajno zunaj Bolgarije, ima tam sedež v skladu s svojim statutom ali ima tam glavno poslovodstvo.
Upravna sodišča so edina specializirana sodišča v Bolgariji, ki so pristojna za reševanje civilnopravnih sporov.
Odškodninske tožbe zoper izvršilne organe se lahko vložijo pri upravnem sodišču, ki je pristojno za kraj, kjer je prišlo do škode, ali kraj trenutnega naslova ali registriranega sedeža oškodovanca, če pa so taki zahtevki povezani z izpodbijanjem samega upravnega akta, se morajo vložiti pri sodišču, ki je pristojno za naslov ali sedež pritožnika (člen 133(5) zakonika o upravnem postopku (Administrativno procesualen kodeks)).
Vse upravne zadeve so v pristojnosti upravnih sodišč, razen tistih, ki so v pristojnosti vrhovnega upravnega sodišča. Vrhovno upravno sodišče ima izvirno pristojnost v zadevah izpodbijanja: uredbe, ki jo je izdal javni organ, ki ni občinski svet, uredbe, ki jo je izdal svet ministrov, ministrski predsednik, njegov namestnik ali minister, odločbe vrhovnega sodnega sveta, uredbe, ki jo je izdala nacionalna banka Bolgarije in katere koli druge uredbe, za katero zakon določa, da je zanjo izvirno pristojno vrhovno upravno sodišče.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V češkem civilnem pravu ni postopkovnih pravil, ki bi določala, da posebne vrste zadev obravnavajo specializirana sodišča. V civilnih zadevah je splošno pristojno sodišče načeloma pristojno za obravnavo sporov v vseh civilnopravnih zadevah. Vsebinsko so te določene tako, da sodišča v civilnih sodnih postopkih obravnavajo spore in druge pravne zadeve, ki izhajajo iz razmerij zasebnega prava, ter odločajo o njih (člen 7(1) zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen). Poleg tega je 1. januarja 2014 na Češkem začel veljati nov zakon, tj. zakon št. 292/2013 Zb. o posebnih sodnih postopkih. V skladu z njim sodišča obravnavajo pravne zadeve, določene v njem, in odločajo o njih.
V nekaterih primerih se s posebno zakonodajo pristojnost za odločanje o civilnopravnih zadevah podeljuje upravnim organom. Vendar lahko v takem primeru odločitev upravnega organa vedno preveri civilno sodišče v postopku na podlagi dela 5 zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen (člen 244 in naslednji).
Na Češkem so civilna sodišča prve stopnje okrožna sodišča (okresní soud) in regionalna sodišča (krajský soud), v redkih primerih pa vrhovno sodišče Češke (Nejvyšší soud České republiky).
1. Okrožna sodišča so pristojna za obravnavo postopkov na prvi stopnji, razen če zakon izrecno ne določa, da so pristojna regionalna sodišča ali vrhovno sodišče Češke republike.
2.
(a) V skladu z zakonom št. 99/1963 Zb. so regionalna sodišča na prvi stopnji pristojna za naslednje zadeve:
(b) V skladu z zakonom št. 292/2013 Zb. so regionalna sodišča na prvi stopnji pristojna za naslednje zadeve:
3. Vrhovno sodišče Češke je v skladu s členom 51 zakona št. 91/2012 Zb. o mednarodnem zasebnem pravu pristojno na prvi in edini stopnji v postopku priznanja tujih sodb glede razveze zakonske zveze, prenehanja življenjske skupnosti, razveljavitve zakonske zveze in opredelitve, ali zakonska zveza obstaja ali ne, če je vsaj ena od strank češki državljan. Vendar se ta postopek ne upošteva pri priznanju sodb drugih držav članic EU v zadevah, v katerih se uporablja Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000, ali kadar se uporablja dvo- ali večstranska pogodba, ki določa drug postopek, ne postopek v skladu s češkim pravom.
Vrhovno sodišče je v skladu s členom 55 zakona št. 91/2012 Zb. o mednarodnem zasebnem pravu pristojno tudi v zadevah, ki se nanašajo na priznanje tuje sodbe, s katero se ugotovi ali zavrne starševstvo.
Stvarna pristojnost (glej vprašanje 2.1) in krajevna pristojnost se določata glede na okoliščine ob sprožitvi postopka. Vse nadaljnje spremembe teh okoliščin (npr. sprememba dejanskega prebivališča toženca) razen pri redkih izjemah (prenos pristojnosti v zadevah, ki se nanašajo na skrbništvo nad mladoletniki, postopke glede pravice do vzgoje in varstva ter poslovne sposobnosti) niso pomembne.
V skladu s členom 105(1) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, je sodišče praviloma pristojno, da ob začetku postopka preveri krajevno pristojnost – to stori do konca pripravljalnega postopka oziroma, če pripravljalni postopek ni izveden, pred začetkom vsebinske obravnave zadeve, tj. dokler v predhodnem postopku ne pozove tožnika, naj vloži tožbo, ali dokler ne izda odločbe, če odloči brez obravnave. Pozneje je krajevno pristojnost mogoče preverjati le, če pripravljalni postopek ni bil izveden in stranka ugovarja lokalni pristojnosti ob prvi priložnosti, ko je to upravičena storiti. V nekaterih primerih je mogoče, da je krajevno pristojnih več sodišč. Tožnik lahko izbira med splošno pristojnim sodiščem in sodišči, navedenimi v členu 87 zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku (npr. glede na kraj dela, v odškodninskih zadevah pa glede na kraj nastanka škode). Izbrati ga mora najpozneje ob vložitvi tožbe – pristojno je sodišče, na katerem je bil postopek najprej sprožen.
V posebnih pravnih zadevah se krajevna pristojnost določi na podlagi zakona št. 292/2013 Zb. o posebnih sodnih postopkih.
Osnovna pravila o krajevni pristojnosti so določena v členih 84–86 zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, in členu 4 zakona št. 292/2013 Zb. Opozoriti pa je treba, da se lahko v nekaterih primerih krajevna pristojnost ureja s pravom EU, ki se neposredno uporablja in ima prednost pred nacionalno zakonodajo (glej nekatere določbe Uredbe št. 44/2001, s katero se ureja ne le mednarodna, ampak tudi krajevna pristojnost), kar pomeni, da se pravila o krajevni pristojnosti na podlagi češkega prava ne uporabljajo vedno.
Osnovno pravilo iz zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, določa, da je splošno pristojno sodišče tisto, ki je splošno pristojno za toženca. Splošno pristojno sodišče je vedno okrožno sodišče. Če je na prvi stopnji pristojno regionalno sodišče (glej vprašanje 2.1), je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je splošno pristojno (okrožno) sodišče stranke. Če je tožba vložena zoper več tožencev, je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je splošno pristojno za katerega koli od njih.
Sodišče, ki je splošno pristojno za fizične osebe, je okrožno sodišče, na območju katerega ima ta oseba stalno prebivališče, če nima stalnega prebivališča, pa sodišče, na območju katerega dejansko prebiva. Stalno prebivališče pomeni kraj, kjer posameznik živi z namenom, da tam stalno ostane (lahko se zgodi, da je takšnih krajev več; v tem primeru so splošno pristojna sodišča vsa taka sodišča).
Sodišče, ki je splošno pristojno za fizične osebe, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, je za zadeve, ki izhajajo iz poslovnih dejavnosti, okrožno sodišče, na območju katerega ima ta oseba sedež (sedež je naslov, vpisan v javni register); če oseba nima sedeža, je to okrožno sodišče, na območju katerega ima stalno prebivališče, če tega nima, pa okrožno sodišče, na območju katerega začasno prebiva.
Merilo za določitev splošno pristojnega sodišča za pravno osebo je njen registrirani sedež (glej člena 136 in 137 zakona št. 89/2012 Zb., civilni zakonik).
Sodišče, ki je splošno pristojno za upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti med opravljanjem njegove funkcije, je okrožno sodišče, na območju katerega ima registrirani sedež.
Posebna pravila se uporabljajo glede sodišča, ki je splošno pristojno za državo (sodišče, na območju katerega ima registrirani sedež organizacijska enota države, pristojna na podlagi posebne pravne ureditve, če pa krajevno pristojnega sodišča ni mogoče določiti tako, sodišče, na območju katerega so nastale okoliščine, iz katerih izhaja pravica, ki se uveljavlja), občino (sodišče, na območju katerega je občina) in višjo ozemeljsko samoupravno enoto (sodišče, na območju katerega imajo njeni upravni organi sedeže).
Če ni za toženca, ki je češki državljan, splošno pristojno nobeno sodišče ali nobeno sodišče na Češkem, je pristojno sodišče, na območju katerega je toženec imel zadnje znano stalno prebivališče na Češkem. Če se premoženjske pravice izvršujejo zoper osebo, za katero ni na Češkem pristojno nobeno drugo sodišče, je lahko pristojno sodišče, na območju katerega je premoženje take osebe.
Tožba (vloga za začetek postopka) zoper tujo osebo se lahko vloži tudi pri sodišču, na območju katerega je na Češkem njen obrat ali organizacijska enota obrata.
V skladu z določbami člena 4 zakona št. 292/2013 Zb. o posebnih sodnih postopkih je za postopek pristojno sodišče, ki je splošno pristojno za osebo, v interesu katere poteka postopek, razen če navedeni zakon ne določa drugače. Sodišče, splošno pristojno za mladoletnika, ki nima polne poslovne sposobnosti, je sodišče, na območju katerega ima mladoletnik stalno prebivališče, kot je določeno na podlagi dogovora med staršema, ali na podlagi sodne odločbe, ali na podlagi drugih odločilnih okoliščin.
Poleg krajevne pristojnosti sodišča, ki je splošno pristojno za toženca, obstaja tudi druga posebna krajevna pristojnost, in sicer (a) posebna krajevna pristojnost na podlagi izbire (glej vprašanje 2.2.2.1 v nadaljevanju) in (b) izključna posebna krajevna pristojnost (glej vprašanje 2.2.2.2 v nadaljevanju). V gospodarskih zadevah je mogoč tudi dogovor o pristojnosti (glej vprašanje 2.2.2.3 v nadaljevanju).
Nadalje, člen 5 zakona št. 292/2013 Zb. o posebnih sodnih postopkih določa, da če se v postopkih glede sodnega skrbništva nad mladoletnikom, v zadevah glede pravice do varstva in vzgoje ter postopkih glede poslovne sposobnosti spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je določena pristojnost, lahko sodišče prenese pristojnost na drugo sodišče, če je to v interesu mladoletnika, skrbnika ali osebe, o katere poslovni sposobnosti se odloča. O prenosu pristojnosti v skladu s tem odstavkom sicer vedno odloča sodišče.
Gre za tako imenovano posebno krajevno pristojnost na podlagi izbire, ki se ureja s členom 87 zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku. Tožnik lahko izbira, ali bo tožbo vložil pri sodišču, ki je splošno pristojno za toženca, ali pri drugem krajevno pristojnem sodišču. Pri tem je treba upoštevati pravila o krajevni pristojnosti – če je na prvi stopnji pristojno regionalno sodišče, mora tožnik tožbo vložiti pri takem sodišču. Ko je tožba pri sodišču vložena, tožnik izbire ne more več spremeniti. Če se krajevna pristojnost ureja z uredbo EU, ki se neposredno uporablja in ima prednost pred nacionalno zakonodajo (glej nekatere določbe Uredbe št. 44/2001, s katero se ureja ne samo mednarodna, ampak tudi krajevna pristojnost), se pravila o krajevni pristojnosti na podlagi izbire v skladu s češkim pravom ne morejo uporabljati.
Namesto sodišča, ki je splošno pristojno za toženca, lahko tožnik izbere sodišče, na območju katerega:
Gre za tako imenovano izključno posebno krajevno pristojnost, ki se ureja s členom 88 zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, in nekaterimi določbami zakona št. 292/2013 Zb. o posebnih sodnih postopkih. Če je za nekatere zadeve določena izključna krajevna pristojnost, te ni mogoče določiti glede na to, katero sodišče je splošno pristojno za toženca, ali na podlagi izbire sodišča.
Če se krajevna pristojnost ureja z uredbo EU, ki se neposredno uporablja in ima prednost pred nacionalno zakonodajo (glej nekatere določbe Uredbe (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, s katero se ureja ne samo mednarodna pristojnost, ampak tudi krajevna), se pravila o izključni krajevni pristojnosti na podlagi češkega prava ne morejo uporabljati.
V skladu s členom 88 zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, je izključna krajevna pristojnost določena predvsem za naslednje postopke:
Zakon št. 292/2013 Zb. o posebnih sodnih postopkih posebno krajevno pristojnost določa zlasti v naslednjih postopkih:
Stranke lahko v skladu s členom 89a zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, v dogovoru spremenijo krajevno pristojnost sodišča, ki je določena z zakonom (tako imenovani dogovor o pristojnosti), v zadevah, ki se nanašajo na razmerja med podjetji, ki izhajajo iz poslovnih dejavnosti, vendar le, če v navedeni zadevi ni določena izključna krajevna pristojnost na podlagi člena 88 zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku (glej zgoraj). Dogovor o pristojnosti sodišča mora biti sklenjen pisno. Če tožnik vloži zahtevek pri izbranem sodišču in se sklicuje na dogovor o pristojnosti, je zahtevku priporočljivo priložiti navedeni dogovor (v verodostojni obliki, najbolje v izvirniku ali overjeni kopiji), vendar se to v sedanji zakonodaji ne zahteva.
Specializiranih sodišč na Češkem ni (glej odgovor na vprašanje 1).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Mednarodna pristojnost nemških sodišč se določi na podlagi ustreznih pravnih aktov Evropske unije ali na podlagi avtonomnega mednarodnega prava na področju civilnega postopka, ki vključuje tudi mednarodne konvencije. Ti odgovori se nanašajo le na zadeve v nacionalni pristojnosti.
V Nemčiji obstajata dva različna sistema sodišč za civilne spore, in sicer civilna sodišča (Zivilgerichte) in delovna sodišča (Arbeitsgerichte).
Delovna sodišča so pristojna za vse civilne spore med delavci in delodajalci ter spore med socialnimi partnerji. Druge odgovornosti delovnih sodišč izhajajo iz členov 2 in 2a zakona o delovnih sodiščih (Arbeitsgerichtsgesetz, ArbGG). Na podlagi drugega stavka člena 5(1) zakona o delovnih sodiščih so pristojna tudi za spore med osebami, ki so v primerljivem položaju kot delavci, in njihovimi strankami. Za vse druge civilne spore so pristojna civilna sodišča, ki imajo splošno pristojnost.
Civilna sodišča prve stopnje so okrajna sodišča (Amtsgerichte) in deželna sodišča (Landgerichte).
1. Okrajna sodišča so načeloma pristojna za civilne spore, če vrednost spornega predmeta ne presega 5 000 EUR in če deželno sodišče nima izključne pristojnosti (točka 1 člena 23 zakona o sodiščih (Gerichtsverfassungsgesetz, GVG)).
Okrajna sodišča imajo tudi izključno pristojnost v naslednjih zadevah, ne glede na vrednost spornega predmeta (člena 23 in 23a zakona o sodiščih).
Okrajna sodišča so pristojna za spore v zvezi z zahtevki iz najemnega razmerja za stanovanjske prostore ali v zvezi z obstojem takega razmerja (točka 2(a) člena 23 navedenega zakona).
Poleg tega so okrajna sodišča izključno pristojna za družinske zadeve in na splošno za nepravdne zadeve (točki 1 in 2 prvega stavka člena 23a(1)).
Okrajna sodišča imajo izključno pristojnost tudi v drugih zadevah iz točke 2 od (b) do (d) in (g) člena 23 zakona o sodiščih.
2. Deželna sodišča so na prvi stopnji pristojna za vse civilne spore, ki niso dodeljeni okrajnim sodiščem. To so predvsem zadeve, v katerih vrednost spornega predmeta presega 5 000 EUR.
Deželna sodišča imajo izključno pristojnost zlasti na podlagi člena 71(2) navedenega zakona, ne glede na vrednost spornega predmeta:
– v zvezi z zahtevki zoper davčne organe na podlagi zakonodaje o javnih uslužbencih,
– v zvezi z zahtevki na podlagi lažnih ali zavajajočih javnih razkritij glede kapitalskih trgov ali nerazkritij, v zvezi z uporabo lažnih ali zavajajočih javnih razkritij glede kapitalskih trgov ali v zvezi z neobveščanjem javnosti, da so taka javna razkritja glede kapitalskih trgov lažna ali zavajajoča,
– v zvezi s spori, ki se nanašajo na kupčevo pravico do naročila in pogodbenikov posledični zahtevek za prilagoditev nadomestila za gradbene pogodbe v smislu člena 650a civilnega zakonika (Bürgerliches Gesetzbuch, BGB),
– in v zvezi z zahtevki, ki se nanašajo na odgovornost javnih uslužbencev.
Deželna sodišča imajo lahko oddelke za gospodarske zadeve (člen 93 zakona o sodiščih). Ti so med drugim pristojni za civilnopravne zahtevke zoper podjetja ter spore na podlagi prava, ki ureja čeke in menice. Člen 95 zakona o sodiščih vsebuje izčrpen seznam pristojnosti oddelkov za gospodarske zadeve. Tožnik mora v začetni vlogi zaprositi, naj se zadeva obravnava pred oddelkom za gospodarske zadeve (člen 96(1) navedenega zakona).
V Nemčiji splošno pravilo o pristojnosti iz zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung, ZPO, členi 12 do 18) določa, da se krajevna pristojnost določi glede na kraj, v katerem toženec živi. Če oseba nima stalnega prebivališča, se pristojnost določi glede na kraj prebivališča v Nemčiji, in če tak kraj ni znan, glede na njen zadnji kraj stalnega prebivališča (člen 16 zakonika o civilnem postopku). V primeru pravne osebe se krajevna pristojnost določi glede na njen sedež (člen 17 zakonika o civilnem postopku).
Tožnik lahko pri nekaterih vrstah zahtevkov izbere posebno pristojnost, vendar ne izključne pristojnosti, ki se razlikuje od tiste glede na prebivališče toženca. Primeri:
* Spori, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja, in spori glede obstoja pogodbe se lahko začnejo tudi pred sodiščem kraja, kjer je treba izpolniti sporno obveznost (posebna pristojnost glede na kraj izpolnitve, člen 29(1) zakonika o civilnem postopku). Dogovor o kraju izpolnitve je za namene postopka upošteven le, če pogodbeni stranki spadata v skupino oseb, ki so na podlagi člena 38(1) zakonika o civilnem postopku pooblaščene za sklepanje dogovorov o izbiri sodne pristojnosti (glej točko 2.2.2.3).
Izraz „pogodbeno razmerje“ vključuje vse pogodbe, za katere velja obligacijsko pravo, ne glede na vrsto obveznosti. Če so pristojna delovna sodišča, se določba smiselno uporablja.
* Za zahtevke, ki izhajajo iz civilne odgovornosti za nedopustno ravnanje, je pristojno tudi sodišče, na območju katerega se je dejanje zgodilo (člen 32 zakonika o civilnem postopku).
* V skladu s členom 20 zakona o cestnem prometu (Straßenverkehrsgesetz, StVG) je za zahtevke na podlagi navedenega zakona pristojno tudi sodišče, v okrožju katerega se je škodni dogodek (prometna nesreča) zgodil.
* Žrtev kaznivega dejanja lahko med kazenskim postopkom vloži predlog za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka zaradi kaznivega dejanja pri sodišču, kjer je vložena obtožnica (pridružitev kazenskemu postopku na podlagi členov 403 in 404 zakonika o kazenskem postopku (Strafprozessordnung, StPO)).
* Krajevno pristojnost v postopku razveze zakonske zveze ureja člen 122 zakona o postopkih v družinskih zadevah in nepravdnih postopkih (Gesetz über das Verfahren in Familiensachen und in den Angelegenheiten der freiwilligen Gerichtsbarkeit, FamFG). V skladu s tem ima krajevno pristojnost le družinsko sodišče (Familiengericht, ki je oddelek okrajnega sodišča) v okrožju, kjer imajo eden od zakoncev in vsi mladoletni otroci zakoncev običajno prebivališče (torej kjer je dejansko središče njihovih življenjskih interesov). Če ob začetku postopka (tj. ob vročitvi listin, s katerimi se začne postopek) tako običajno prebivališče vseh mladoletnih otrok zakoncev ne obstaja, ima izključno pristojnost družinsko sodišče v okrožju, kjer imajo običajno prebivališče eden od zakoncev in nekateri mladoletni otroci zakoncev, če nobeden od otrok zakoncev nima običajnega prebivališča pri drugem zakoncu.
Če tudi na podlagi tega ni mogoče določiti pristojnosti, ima izključno pristojnost družinsko sodišče v okrožju, kjer sta imela zakonca nazadnje skupno običajno prebivališče, če eden od zakoncev tam še vedno običajno prebiva v trenutku začetka postopka (glej zgoraj). Če tudi tega merila ni mogoče uporabiti, je izhodišče kraj običajnega prebivališča nasprotne stranke, razen če v Nemčiji ni takega kraja prebivališča. V takem primeru je izhodišče običajno prebivališče vložnika.
Če tudi na podlagi tega ni mogoče določiti pristojnosti, je izključno pristojno okrajno sodišče v Berlinu - Schönebergu.
* Krajevno pristojnost za preživninske zadeve ureja člen 232 zakona o postopkih v družinskih zadevah in nepravdnih postopkih. Sodišče, pri katerem je bila na prvi stopnji vložena vloga v zvezi z zakonsko zvezo, je izključno pristojno glede preživljanja zakoncev in otrok, če postopki v zvezi s tem še niso zaključeni.
Če je postopek na podlagi vloge v zvezi z zakonsko zvezo že zaključen, je za preživninske zadeve v zvezi z mladoletnim otrokom ali otrokom v enakovrednem položaju izključno pristojno sodišče, v okrožju katerega imata običajno prebivališče otrok ali starš, ki je pooblaščen za opravljanje dejanj v imenu mladoletnega otroka. To merilo pa se ne uporablja v primeru, ko ima otrok ali starš običajno prebivališče v tujini.
Glede vseh ostalih preživninskih zadev (preživljanje zakoncev ali otrok, za katere se ne uporabljajo zgornje določbe, ter preživljanje vnukov, staršev ali mater samohranilk) se uporabljajo splošne določbe, tj. prednost ima običajno prebivališče nasprotne stranke. V nekaterih posebnih primerih je mogoče pristojnost izbrati tudi na podlagi drugega stavka člena 232(3) zakona o postopkih v družinskih zadevah in nepravdnih postopkih.
* V postopkih v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ali pravico do stikov se na podlagi člena 152 navedenega zakona uporabljajo enaka pravila, tj. če poteka postopek v zvezi z razvezo zakonske zveze, sodišče, pri katerem poteka, ohrani pristojnost. Če postopek v zvezi z zakonsko zvezo ne poteka, je navezna okoliščina običajno prebivališče otroka. Referenčni datum za določitev pristojnosti je datum, ko je zadeva predložena sodišču.
Če je sodna pristojnost v zakonu izrecno določena kot izključna, ima prednost pred vsemi drugimi pristojnostmi, kar pomeni, da se lahko postopek (dopustno) začne le pri izključno pristojnem sodišču. Izključna pristojnost izhaja predvsem iz zakonika o civilnem postopku, pa tudi iz posebnih položajev (na primer člen 122 zakona o postopkih v družinskih zadevah in nepravdnih postopkih).
Če se postopek nanaša na zemljišče ali pravico, ki je enakovredna zemljišču (npr. dedno stavbno pravico), je v nekaterih primerih izključno pristojno sodišče, v okrožju katerega je nepremičnina; to velja za postopke v zvezi z lastništvom ali obremenitvami nepremičnega premoženja, spore o oprostitvi takih bremen, posestne tožbe, mejne spore in delitvene tožbe (člen 24 zakonika o civilnem postopku).
Za spore, ki izhajajo iz najema ali zakupa prostorov, ali spore o obstoju takšnega razmerja je izključno pristojno sodišče, v okrožju katerega so najeti ali zakupljeni prostori (člen 29a(1) zakonika o civilnem postopku). Vendar se ta določba ne uporablja za najem stanovanjskih prostorov za začasno uporabo (počitniška stanovanja, hotelske sobe itd.), opremljenih prostorov za posamezne najemnike ali hiš in prostorov za uradne naloge (člen 29a(2)).
V primeru postopka zoper lastnika obrata v Nemčiji, v katerem se zahteva odškodnina za škodo, povzročeno zaradi vpliva na okolje, je izključno pristojno sodišče, iz okrožja katerega izvirajo vplivi obrata na okolje (člen 32a).
V primeru odškodninskega postopka zaradi lažnih ali zavajajočih javnih razkritij glede kapitalskih trgov oziroma ker taka razkritja niso bila javno predstavljena ali za izpolnitev pogodbe na podlagi ponudbe v skladu z zakonom o nakupu in prevzemu vrednostnih papirjev (Wertpapiererwerbs- und Übernahmegesetz) je izključno pristojno sodišče, na območju pristojnosti katerega je sedež zadevnega izdajatelja, zadevnega ponudnika drugih kapitalskih naložb ali ciljne družbe, če je tak sedež v Nemčiji in se zahtevek nanaša, vsaj med drugim, na izdajatelja, ponudnika ali ciljno družbo (člen 32b).
V postopku za izterjavo dolga (na podlagi postopka za izdajo plačilnega naloga (Mahnverfahren)) je izključno pristojno okrajno sodišče, ki je splošno pristojno za vložnika, drugače rečeno, sodišče v kraju, kjer ima vložnik prebivališče ali sedež, če je vložnik pravna oseba (prvi stavek člena 689(2) zakonika o civilnem postopku). Če za vložnika ni splošno pristojno sodišče v Nemčiji, je izključno pristojno okrajno sodišče Wedding v Berlinu. To pravilo se uporablja tudi, če v drugih zakonodajnih aktih ni določena nobena druga izključna pristojnost sodišča.
V postopku izvršbe je izključno pristojno okrajno sodišče, v okrožju katerega mora biti ali je bila izvršba opravljena (člen 764(2) in člen 802 zakonika o civilnem postopku). V primeru izvršbe terjatev in drugih premoženjskih pravic je pristojno okrajno sodišče v kraju prebivališča dolžnika (člen 828(2)). V primeru prisilne prodaje na dražbi ali prisilnega upravljanja zemljišča je za izvršbo izključno krajevno pristojno okrajno sodišče, v okrožju katerega je zemljišče (člen 1(1) in člen 146 zakona o prisilnih dražbah in prisilnem upravljanju (Gesetz über die Zwangsversteigerung und die Zwangsverwaltung (ZVG)) ter člena 802 in 869 zakonika o civilnem postopku).
Če tretja oseba zatrjuje pravni naslov, ki preprečuje razpolaganje s predmetom izvršbe, je izključno pristojno sodišče, v okrožju katerega naj bi se izvedla izvršba (člen 771 zakonika o civilnem postopku).
V primeru neupravičenih dejanj je za izvršitev, dopustitev ter prenehanje in opustitev dejanj (členi 894, 895, 888 in 890 zakonika o civilnem postopku) pristojno obravnavno sodišče prve stopnje (Prozessgericht des ersten Rechtszugs). To je pristojno tudi za dejanja, s katerimi se uveljavlja ugovor zoper zahtevek, ugotovljen s sodbo (člen 767 zakonika o civilnem postopku).
(a) Dogovori
Zakonik o civilnem postopku omogoča sklenitev dogovora o izbiri sodne pristojnosti. V skladu s členom 38(1) zakonika lahko sodišče prve stopnje, ki samo po sebi ni pristojno, postane pristojno na podlagi izrecnega ali tihega dogovora med strankami, če so te podjetja, pravne osebe javnega prava ali posebni skladi javnega prava. Pristojnost se lahko podeli tudi določenemu sodišču prve stopnje, če vsaj ena od pogodbenih strank ne spada v splošno pristojnost nobenega sodišča v Nemčiji (člen 38(2) zakonika o civilnem postopku). V slednjem primeru je treba dogovor skleniti pisno ali ga pisno potrditi, če je dogovor usten. Če je za eno od strank splošno pristojno sodišče v Nemčiji, mora biti v določbi o izbiri pristojnega sodišča v Nemčiji navedeno táko splošno pristojno sodišče ali sodišče posebne pristojnosti, ki je tudi pristojno v zadevi.
Na podlagi člena 38(3) zakonika o civilnem postopku je dogovor o izbiri sodne pristojnosti dopusten le, če je bil sklenjen izrecno in pisno po nastanku spora ali če je bil sklenjen za primer, da bi toženec po sklenitvi pogodbe svoj naslov oziroma ali prebivališče prenesel v tujino ali če njegov naslov ali običajno prebivališče ob začetku postopka ne bi bil znan.
Dogovor o izbiri sodne pristojnosti se mora vedno nanašati na določeno pravno razmerje in pravne spore, ki iz njega izhajajo, saj v nasprotnem primeru ni veljaven (člen 40(1) zakonika o civilnem postopku). Dogovor o izbiri sodne pristojnosti prav tako ni dopusten, če se nanaša na nepremoženjske terjatve, za katere je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrajno sodišče. Dogovor o izbiri sodne pristojnosti ni mogoč, če je na podlagi zakona določena izključna pristojnost (člen 40(2)).
Veljaven dogovor o izbiri sodne pristojnosti je za sodišča zavezujoč; vprašanje, ali sta se stranki dogovorili o izključni pristojnosti, pa je odvisno od ubeseditve dogovora.
(b) Nevložitev ugovora nepristojnosti
Pristojnost se lahko sodišču prve stopnje dodeli tudi, če toženec poda ustne navedbe o glavni stvari ter se pri tem ne sklicuje na nepristojnost (člen 39 zakonika o civilnem postopku). V postopkih pred okrajnimi sodišči ta pravna posledica nastopi le, če je sodišče opozorilo na to vprašanje (člen 504).
Vendar pristojnosti ni mogoče dodeliti na podlagi nevložitve ugovora nepristojnosti v postopku o glavni stvari, če bi bil dogovor o izbiri sodne pristojnosti nedopusten (glej zgoraj, nepremoženjski spori in izključna pristojnost).
Posebnosti izhajajo iz posebne pristojnosti delovnega sodišča, in to ne samo glede stvarne pristojnosti na podlagi členov 2 in 3 zakona o delovnih sodiščih (Arbeitsgerichtsgesetz, ArbGG).
Posebnosti je treba upoštevati tudi glede krajevne pristojnosti. Pri postopkih, ki se končajo s sodbo v smislu člena 2 zakona o delovnih sodiščih, se je treba najprej ravnati po splošnih pravilih zakonika o civilnem postopku iz členov 12 do 40 (člen 46(1) zakonika). Vendar pa je na podlagi člena 48(1a) zakona o delovnih sodiščih določeno posebno področje pristojnosti (glej točko 2.2.2.1) glede na kraj dela, tako da se lahko tožba vloži tudi pri takem sodišču. Za dogovore o izbiri sodne pristojnosti se uporabljajo splošna pravila, kot so navedena pri odgovoru na vprašanje 2. Vendar je treba poudariti, da lahko socialni partnerji na podlagi člena 48(2) zakona pri nekaterih sporih določijo pristojnost sodišča, ki samo po sebi ni krajevno pristojno, in pri tem ne upoštevajo člena 38(2) in (3) zakonika.
Glede postopkov, ki se končajo s sklepom v smislu člena 2a zakona o delovnih sodiščih, je v členu 82(1) zakona določena izključna pristojnost glede na kraj delovanja ali sedež podjetja.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Civilne zadeve spadajo v pristojnost okrajnih sodišč (maakohus). Okrajna sodišča obravnavajo civilne zadeve kot sodišča prve stopnje. Civilne zadeve zajemajo zelo raznovrstna področja in vključujejo spore, ki izhajajo iz raznih pogodb in obveznosti, družinske in nasledstvene zadeve, spore glede stvarnih pravic, spore glede dejavnosti in upravljanja podjetij in nepridobitnih združenj, stečajne zadeve in vprašanja glede delovnega prava.
Za začetek civilne zadeve je treba pri okrajnem sodišču vložiti tožbeni zahtevek ali zahtevek za zadevo na podlagi vloge. V takem tožbenem zahtevku morajo biti navedeni oseba, zoper katero se zahtevek uveljavlja, predmet zahtevka, dejanske okoliščine takega zahtevka in dokazi, na katerih temelji zahtevek.
Postopke v civilnih zadevah ureja zakonik o civilnem postopku (tsiviilkohtumenetluse seadustik).
Čeprav v Estoniji ni specializiranih sodišč, se lahko nekateri spori pred uveljavljanjem pravice do vložitve pravnega sredstva pri sodišču predložijo izvensodnim odborom.
Delovne spore lahko na primer rešuje odbor za delovne spore (töövaidluskomisjon). Ta odbor je neodvisni predsodni organ, ki rešuje posamezne delovne spore. Nanj se lahko obrnejo delojemalci in delodajalci, pri čemer jim ni treba plačati državnih taks. Reševanje delovnih sporov prek odbora za delovne spore ureja zakon o reševanju delovnih sporov (töövaidluse lahendamise seadus). Postopek v odboru za delovne spore ni obvezen predsodni postopek. Sklep odbora za delovne spore, ki je začel veljati, je za stranke postopka zavezujoč. Odboru za delovne spore se lahko v reševanje predložijo naslednji spori, ki izhajajo iz delovnega razmerja:
Odbor za delovne spore ne rešuje sporov o odškodnini zaradi okvare zdravja, telesne poškodbe ali smrti zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni. V vlogi, vloženi pri odboru za delovne spore, je treba navesti jasno izraženi zahtevek vložnika in okoliščine, ki so pomembne za spor. Pri izpodbijanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na primer treba navesti čas odpovedi in razlog za odpoved. Opisati je treba naravo nesoglasja med strankama, tj. česa delojemalec ali delodajalec ni storil ali kaj je storil nezakonito. Vse izjave in zahtevke bo treba utemeljiti, zato je treba vključiti vse okoliščine, podprte z listinskimi dokazi (pogodba o zaposlitvi, medsebojni dogovori ali korespondenca med delojemalcem in delodajalcem itd.), ali kakršna koli sklicevanja na druge dokaze in priče. Te listinske dokaze, s katerimi je utemeljen zahtevek delojemalca ali delodajalca, je treba priložiti ob predložitvi vloge. Če vložnik meni, da je treba na sestanek povabiti pričo, mora vloga vsebovati ime in naslov priče. Zahtevke, ki izhajajo iz pogodbe med potrošnikom in trgovcem, lahko obravnava odbor za potrošniške spore (tarbijavaidluste komisjon). Reševanje potrošniških sporov prek tega odbora ureja zakon o varstvu potrošnikov (tarbijakaitseseadus). Odbor za potrošniške spore je pristojen za reševanje domačih in čezmejnih potrošniških sporov, ki izhajajo iz pogodb med potrošniki in trgovci ter jih začne potrošnik, če je ena od strank v sporu trgovec, ki ima sedež v Republiki Estoniji. Odbor za potrošniške spore je pristojen tudi za reševanje sporov v zvezi s škodo, nastalo zaradi proizvoda z napako, če je škodo mogoče določiti. Če je nastanek škode ugotovljen, vendar njenega natančnega zneska ni mogoče določiti, na primer pri nedenarni škodi ali škodi, ki bo nastala v prihodnosti, znesek odškodnine določi sodišče. Odbor ne rešuje sporov v zvezi z opravljanjem negospodarskih storitev splošnega pomena, izobraževalnimi storitvami, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, zdravstvenimi storitvami, ki jih zdravstveni delavci zagotavljajo pacientom z namenom ocenjevanja, ohranjanja ali povrnitve njihovega zdravja, ali v zvezi s predpisovanjem, izdajanjem ali dobavo zdravil in medicinskih pripomočkov. Odbor tudi ne rešuje sporov, če zahtevek izhaja iz smrti, telesne poškodbe ali okvare zdravja, ali sporov, za katere je postopek reševanja določen z drugimi zakoni. Navedene spore rešuje pristojna institucija ali sodišče. Postopek v odboru za potrošniške spore ni obvezen predsodni postopek, za rešitev spora pa se ne izda odločba, ki jo je treba izvršiti v postopku izvršbe. Seznam trgovcev, ki niso upoštevali sklepov odbora, je objavljen na spletišču organa za varstvo potrošnikov in tehničnega regulatornega organa. Če stranke ne soglašajo s sklepom odbora ali ga ne upoštevajo, se lahko isti spor predloži v obravnavo okrajnemu sodišču.
Spore iz najemnega razmerja lahko rešuje odbor za spore iz najemnega razmerja, katerega postopke ureja zakon o reševanju sporov iz najemnega razmerja (üürivaidluse lahendamise seadus). Odbor za spore iz najemnega razmerja je lahko oblikovan kot neodvisen organ lokalne uprave, ki rešuje spore iz najemnega razmerja. Odbori za spore iz najemnega razmerja ne rešujejo sporov, ki vključujejo finančne zahtevke nad 3 200 EUR. Postopek v odboru za spore iz najemnega razmerja ni obvezen predsodni postopek. Po začetku veljavnosti sklepa odbora za spore iz najemnega razmerja stranke pri sodišču ne smejo vložiti istega zahtevka na isti podlagi, sklep odbora za spore iz najemnega razmerja, ki je začel veljati, pa je za stranke zavezujoč.
Da bi izvedeli, katero sodišče je pristojno za obravnavanje zadeve, je treba poznati načela sodne pristojnosti. Sodna pristojnost je razdeljena na tri področja:
Sodišča nižjih in višjih stopenj se razlikujejo, ker so v estonskem sodnem sistemu tri stopnje.
Okrajna sodišča (maakohus) kot sodišča prve stopnje obravnavajo vse civilne zadeve. Z zakonom se lahko določi, da nekatere vrste zadev obravnavajo samo nekatera okrajna sodišča, če se s tem pospeši reševanje zadev ali drugače zagotovi večja učinkovitost postopka.
Okrožno sodišče (ringkonnakohus) presoja odločbe, ki jih v civilnih zadevah izdajo okrajna sodišča v njegovi krajevni pristojnosti, na podlagi pritožb zoper odločbe in sodbe. Okrožno sodišče odloča tudi v drugih zadevah, za katere je pristojno po zakonu.
Vrhovno sodišče (Riigikohus) presoja odločbe, ki jih v civilnih zadevah izdajo okrožna sodišča, na podlagi kasacijskih pritožb in pritožb zoper sodbe. Odloča tudi o zahtevah za presojo pravnomočnih sodnih odločb, v zadevah, določenih z zakonom, imenuje sodišče z ustrezno pristojnostjo za odločitev o zadevi ter odloča o drugih zadevah, za katere je pristojno po zakonu. Vrhovno sodišče ima tudi funkcijo ustavnega sodišča v Estoniji.
O zadevi najprej odloča okrajno sodišče kot sodišče prve stopnje, ki nato izda sodbo. Če oseba ugotovi, da sodba sodišča prve stopnje temelji na kršitvi zakonske določbe ali da bi morala biti sodba v pritožbenem postopku zaradi okoliščin in dokazov, ki jih je treba upoštevati v pritožbenem postopku, drugačna od sodbe, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje, ima zakonsko pravico do vložitve pritožbe pri višjem sodišču, in sicer okrožnem sodišču. Okrožna sodišča so sodišča druge stopnje in torej na podlagi pritožb zoper sodbe presojajo odločbe, ki so jih izdala okrajna in upravna sodišča. Okrožno sodišče o civilnih zadevah odloča v okviru kolegija – o pritožbi odloči senat treh sodnikov, razen če ni v zakonodaji določeno drugače.
Vrhovno sodišče je sodišče najvišje stopnje. Vrhovno sodišče presoja odločbe, ki jih v civilnih zadevah izdajo okrožna sodišča, na podlagi kasacijskih pritožb in pritožb zoper sodbe. Odloča tudi o zahtevah za presojo pravnomočnih sodnih odločb, v zadevah, določenih z zakonom, imenuje sodišče z ustrezno pristojnostjo za odločitev o zadevi ter odloča o drugih zadevah, za katere je pristojno po zakonu. Kasacija se nanaša na vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča, ki še ni pravnomočna zaradi pravnih vprašanj, in presojo navedene tožbe na višjem sodišču brez ponovne proučitve dejstev. Presoja sodnih odločb se nanaša na ponovno proučitev odločb in sodb, ki so že pravnomočne, v zadevah, v katerih so se pojavile nove okoliščine, in na podlagi vloge udeleženca v postopku.
Udeleženec v pritožbenem postopku lahko zoper sodbo okrožnega sodišča vloži pritožbo pri vrhovnem sodišču, če je okrožno sodišče bistveno kršilo določbo procesnega prava ali nepravilno uporabilo določbo materialnega prava. V tožbi pri vrhovnem sodišču lahko udeleženec v postopku izvaja procesne akte ter vlaga predloge in vloge le prek odvetnika. V postopku v zadevah na podlagi vloge pri vrhovnem sodišču lahko udeleženec v postopku izvaja procesne akte ter vlaga predloge in vloge osebno ali prek odvetnika. Vrhovno sodišče sprejme kasacijsko pritožbo, če je ta skladna z zakonskimi zahtevami, če je bila vložena pravočasno in če:
Poleg tega vrhovno sodišče sprejme zadevo, če bi bila obravnava kasacijske pritožbe temeljnega pomena za zagotavljanje pravne varnosti in oblikovanje enotne sodne prakse ali nadaljnji razvoj prava.
Sodna pristojnost je pravica in obveznost osebe, da svoje procesne pravice uresničuje pri zadevnem sodišču. Sodna pristojnost je splošna, izbirna ali izključna.
Splošno pristojno sodišče je sodišče, pri katerem se lahko vložijo tožbe zoper osebo in izvedejo druga procesna dejanja v zvezi z osebo, razen če je z zakonom določeno, da se lahko tožba vloži ali dejanje izvede pri drugem sodišču.
Izbirno pristojno sodišče je sodišče, pri katerem se lahko tako kot pri sodišču splošne pristojnosti vložijo tožbe zoper osebo in izvedejo druga procesna dejanja v zvezi z osebo. To na primer pomeni, da se lahko tožba v zvezi z lastninskim zahtevkom zoper fizično osebo vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju njenega kraja dolgotrajnejšega prebivališča. Če oseba živi v tujini, se lahko tožba v zvezi z lastninskim zahtevkom zoper to osebo vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju, kjer je premoženje, v zvezi s katerim je vložen zahtevek, ali pri sodišču, ki je pristojno na območju, kjer je drugo premoženje osebe.
Izključno pristojno sodišče je edino sodišče, na katero se je mogoče obrniti za odločitev o civilni zadevi. Pristojnost v zadevah na podlagi vloge je izključna, razen če je z zakonom določeno drugače. Izključna pristojnost se lahko določi na primer na podlagi kraja nepremičnine, kraja poslovanja pravne osebe itd.
Tožba zoper fizično osebo se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju njenega stalnega prebivališča, tožba zoper pravno osebo pa se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju njenega sedeža. Če stalno prebivališče fizične osebe ni znano, se lahko tožba zoper osebo vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju njenega zadnjega znanega stalnega prebivališča.
Tožba zoper državljana Republike Estonije, ki živi v tujini in v zvezi s katerim se uporablja ekstrateritorialnost, ali zoper državljana Republike Estonije, ki kot javni uslužbenec dela v tujini, se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju zadnjega stalnega prebivališča te osebe v Estoniji. Če oseba ni imela stalnega prebivališča v Estoniji, se lahko tožba zoper to osebo vloži pri okrajnem sodišču v Harjuju (Harju Maakohus). Tožba zoper Republiko Estonijo ali lokalni organ se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju sedeža zadevnega državnega ali lokalnega organa. Če državnega organa ni mogoče določiti, se tožba vloži pri okrajnem sodišču v Harjuju. Če lokalnega organa ni mogoče določiti, se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju sedeža podeželske občine ali mestne uprave.
Tožnik lahko tožbo zoper Republiko Estonijo in lokalno organ vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju njegovega stalnega prebivališča.
V primerih, določenih z zakonom, se lahko poleg sodišča splošne pristojnosti izbere sodišče, pri katerem se lahko vložijo tožbe zoper osebo in izvedejo druga procesna dejanja v zvezi z osebo.
Če je za zadevo sočasno pristojnih več estonskih sodišč, ima vložnik pravico izbrati sodišče, pri katerem bo vložil vlogo. V takih primerih o zadevi odloča sodišče, ki je prvo prejelo vlogo.
Če je tožba vložena pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča ali sedeža toženca, ali pri sodišču z izključno pristojnostjo, se zadeva obravnava v sodni palači, katere krajevna pristojnost vključuje stalno prebivališče ali sedež toženca ali kraj, glede na katerega je določena izključna pristojnost. Če je več krajev, uporabljenih za določitev pristojnosti, v krajevni pristojnosti enega samega okrajnega sodišča, vendar na območjih delovanja več sodnih palač, tožnik izbere sodno palačo, v kateri se bo zadeva obravnavala. Če je tožnik ne izbere, sodišče določi, kje se bo zadeva obravnavala.
Geografska območja pristojnosti in storitvena področja sodišč so natančneje določena v zakonu o sodiščih (kohtute seadus).
V primerih, določenih z zakonom, je sodna pristojnost izključna. Izključno pristojno sodišče je edino sodišče, na katero se je mogoče obrniti za odločitev o civilni zadevi.
(1) Sodna pristojnost na podlagi lokacije nepremičnine – pri sodišču, ki je pristojno na območju lokacije nepremičnine, se vloži tožba z naslednjimi predmeti:
Tožba v zvezi s stvarno služnostjo, stvarnim bremenom ali predkupno pravico se vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju, kjer je služeča ali obremenjena nepremičnina.
(2) Zahtevek za prenehanje uporabe standardnih pogojev – tožba za prenehanje uporabe nepoštenega standardnega pogoja ali za prenehanje in umik priporočila pogoja s strani osebe, ki priporoča uporabo pogoja (člen 45 obligacijskega zakona), se vloži pri sodišču, ki je pristojno v kraju poslovanja toženca, ali če tega ni, pri sodišču, ki je pristojno v kraju stalnega prebivališča ali sedeža toženca. Če toženec nima kraja poslovanja, stalnega prebivališča ali sedeža v Estoniji, se tožba vloži pri sodišču s krajevno pristojnostjo na območju, kjer se je standardni pogoj uporabljal.
(3) Sodna pristojnost za zadevo za razglasitev ničnosti odločbe organa pravne osebe ali ugotovitev njene neveljavnosti – tožba za razglasitev ničnosti odločbe organa pravne osebe ali ugotovitev njene neveljavnosti se vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju sedeža pravne osebe.
(4) Sodna pristojnost v zakonskih sporih
Zakonski spori se štejejo za civilne zadeve, v katerih se odloča o tožbah, katerih predmet je:
Estonsko sodišče je pristojno za odločanje v zakonskem sporu, če:
V zakonskem sporu, o katerem mora odločiti estonsko sodišče, se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju skupnega stalnega prebivališča zakoncev, ali če tega ni, pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča toženca. Če stalno prebivališče toženca ni v Estoniji, se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča skupnega mladoletnega otroka zakoncev, če pa ta nimata skupnega mladoletnega otroka, pa pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča tožnika.
Če je bila za premoženje odsotne osebe določena hramba, ker je ta oseba pogrešana, ali če je bil osebi dodeljen skrbnik zaradi njene omejene poslovne sposobnosti ali če je bila osebi naložena zaporna kazen, se lahko tožba za razvezo zakonske zveze zoper tako osebo vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča tožnika.
(5) Sodna pristojnost v primeru ugotavljanja očetovstva/materinstva in preživljanja – ugotavljanje očetovstva/materinstva je civilna zadeva, v kateri se odloča o tožbi za ugotovitev očetovstva/materinstva ali s katero se izpodbija vpis v zvezi s staršem v rojstni list otroka ali register prebivalstva. Estonsko sodišče lahko odloča o sporu v zvezi z ugotavljanjem očetovstva/materinstva, če je vsaj ena od strank državljan Republike Estonije ali če ima vsaj ena od strank stalno prebivališče v Estoniji. V sporu v zvezi z ugotavljanjem očetovstva/materinstva, o katerem mora odločiti estonsko sodišče, se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča otroka. Če stalno prebivališče otroka ni v Estoniji, se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča toženca. Če stalno prebivališče toženca ni v Estoniji, se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča tožnika.
Te določbe se uporabljajo tudi v sporih v zvezi s preživljanjem. Spor v zvezi s preživljanjem je civilna zadeva, v kateri se odloči o tožbi, s katero se zahteva:
(6) Pristojnost v zadevah na podlagi vloge
Pristojnost v zadevah na podlagi vloge je izključna, razen če je z zakonom določeno drugače.
Hitri postopek za izdajo plačilnega naloga – v zadevah, ki se obravnavajo v okviru hitrega postopka za izdajo plačilnega naloga, razen zadev v zvezi z evropskim plačilnim nalogom, vloženim na podlagi Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L 399, 30.12.2006, str. 1), odloči oddelek za plačilne naloge v sodni palači v Haapsaluju okrajnega sodišča v Pärnuju (Pärnu Maakohtu Haapsalu kohtumaja). Za začetek hitrega postopka za izdajo plačilnega naloga v zvezi z zahtevkom za podporo ali zahtevkom za plačilo dolga se lahko vzpostavi stik z oddelkom za plačilne naloge pri okrajnem sodišču prek spletišča https://www.e-toimik.ee/. Hitri postopek za izdajo plačilnega naloga se ne uporablja za zahtevke, ki presegajo 8 000 EUR (zahtevki za plačilo dolga). Ta znesek zajema glavne in stranske terjatve. Podobno se hitri postopek ne uporabi, če zahtevana podpora presega 1,5-kratnik minimalne stopnje podpore, določene v členu 101(3) družinskega zakona (perekonnaseadus). Hitri postopek za izdajo plačilnega naloga se ne uporablja niti, če v otrokovem rojstnem listu dolžnik ni naveden kot oče ali mati zadevnega otroka.
Razglasitev osebe za mrtvo in ugotovitev časa smrti – estonsko sodišče lahko osebo razglasi za mrtvo in ugotovi čas smrti, če:
Predlog za razglasitev osebe za mrtvo in ugotovitev časa njene smrti se vloži pri sodišču zadnjega stalnega prebivališča pogrešane osebe. Če je oseba postala pogrešana v zvezi z brodolomom, registriranim v Estoniji, se predlog vloži pri sodišču matičnega pristanišča ladje. V drugih primerih se predlog za razglasitev osebe za mrtvo ali ugotovitev časa njene smrti vloži pri sodišču stalnega prebivališča ali sedeža vložnika. Če stalno prebivališče ali sedež vložnika ni v Estoniji, se predlog vloži pri okrajnem sodišču v Harjuju. Predlog za spremembo časa smrti ali razveljavitev razglasitve smrti se vloži pri sodišču, ki je ugotovilo čas smrti oziroma razglasilo osebo za mrtvo.
Skrbniške zadeve – skrbniška zadeva je zadeva, povezana z imenovanjem skrbnika za osebo, ali druga zadeva v zvezi s skrbništvom. Estonsko sodišče lahko odloča v skrbniški zadevi, če:
Skrbnika v Estoniji ni treba imenovati, če imata estonsko sodišče in sodišče tuje države enako pristojnost za določitev skrbništva in je bil skrbnik že imenovan v tuji državi ali tuje sodišče vodi postopke za imenovanje skrbništva, če se lahko za odločbo tujega sodišča predpostavlja, da bo priznana v Estoniji, in če je neimenovanje skrbnika v Estoniji v interesu osebe, ki potrebuje skrbništvo.
V skrbniški zadevi odloča sodišče stalnega prebivališča osebe, ki potrebuje skrbništvo. O imenovanju otrokovega skrbnika pred njegovim rojstvom odloča sodišče stalnega prebivališča matere. Če se določitev skrbništva zahteva za brate ali sestre, ki stalno ali začasno prebivajo na območju krajevne pristojnosti več sodišč, skrbnika imenuje sodišče stalnega prebivališča najmlajšega otroka. Če v takem primeru skrbniški postopek že poteka na sodišču, v skrbniški zadevi odloči zadevno sodišče. Če oseba, ki potrebuje skrbništvo, nima stalnega prebivališča v Estoniji ali če stalnega prebivališča ni mogoče ugotoviti, lahko v zadevi odloča sodišče, na območju krajevne pristojnosti katerega se zahteva varstvo osebe ali njenega premoženja, ali okrajno sodišče v Harjuju. V zadevi, povezani z osebo v skrbništvu ali njenim premoženjem, odloča sodišče, ki je imenovalo skrbnika. Kadar obstaja utemeljen razlog, lahko v taki zadevi odloča tudi sodišče stalnega prebivališča osebe v skrbništvu ali sodišče v kraju premoženja take osebe.
Namestitev osebe v zaprto ustanovo – v zadevi v zvezi z namestitvijo osebe v zaprto ustanovo odloča sodišče, ki je imenovalo skrbnika za osebo, ali sodišče, ki vodi postopek v skrbniški zadevi. V drugih primerih v takih zadevah odloča sodišče, na območju krajevne pristojnosti katerega je zaprta ustanova. V zadevi lahko odloča tudi sodišče, ki je uporabilo začasno pravno varstvo.
Začasno pravno varstvo v zadevi lahko uporabi vsako sodišče, na območju krajevne pristojnosti katerega je treba uporabiti zadevni ukrep. V drugih zadevah, povezanih z namestitvijo osebe v zaprto ustanovo, vključno z zadevami glede začasne prekinitve ali prenehanja namestitve osebe v zaprti ustanovi in zadevami glede sprememb obdobja namestitve, odloča sodišče, ki je odločilo o namestitvi osebe v zaprto ustanovo.
Določitev hrambe premoženja odsotne osebe – v zadevi glede določitve hrambe premoženja odsotne osebe odloča sodišče stalnega prebivališča odsotne osebe. Če odsotna oseba v Estoniji nima stalnega prebivališča, v zadevi glede določitve hrambe premoženja odsotne osebe odloča sodišče v kraju premoženja, katerega hramba se zahteva. V drugih zadevah, povezanih z določitvijo hrambe premoženja odsotne osebe, vključno z zadevami glede prenehanja hrambe in spremembe upravitelja in njegovih dolžnosti, odloča sodišče, ki je imenovalo upravitelja.
Posvojitev – v posvojitveni zadevi lahko odloča estonsko sodišče, če je posvojitelj, eden od zakoncev, ki želi otroka posvojiti, ali otrok državljan Republike Estonije ali če je stalno prebivališča posvojitelja, enega od zakoncev, ki želi otroka posvojiti, ali otroka v Estoniji. Predlog za posvojitev se vloži pri sodišču stalnega prebivališča posvojenca. Če posvojenec nima stalnega prebivališča v Republiki Estoniji, se predlog vloži pri okrajnem sodišču v Harjuju. V zadevi glede razglasitve posvojitve za neveljavno odloča sodišče, ki je odločilo o posvojitvi.
Razširitev poslovne sposobnosti mladoletnika – v zadevi glede razširitve poslovne sposobnosti mladoletnika lahko odloča estonsko sodišče, če je mladoletnik državljan Republike Estonije ali če ima stalno prebivališče v Estoniji. Predlog za razširitev poslovne sposobnosti mladoletnika ali predlog za razveljavitev odločbe o razširitvi poslovne sposobnosti mladoletnika se vloži pri sodišču stalnega prebivališča mladoletnika. Če mladoletnik nima stalnega prebivališča v Republiki Estoniji, se predlog vloži pri okrajnem sodišču v Harjuju.
Ugotavljanje očetovstva/materinstva in izpodbijanje vpisa v zvezi s staršem po smrti osebe – če oseba zahteva ugotovitev očetovstva/materinstva osebe, ki je mrtva, ali če oseba izpodbija vpis v zvezi s staršem v rojstni list otroka ali register prebivalstva po smrti osebe, ki je kot starš vpisana v rojstni list ali register prebivalstva, se zadevni predlog vloži pri sodišču zadnjega stalnega prebivališča osebe, za katero se zahteva ugotovitev očetovstva/materinstva ali v zvezi s katero se izpodbija vpis v rojstni list ali register prebivalstva. Če zadnje znano stalno prebivališče osebe ni bilo v Estoniji ali če je stalno prebivališče neznano, se predlog vloži pri okrajnem sodišču v Harjuju.
Druge družinske zadeve na podlagi vloge – določbe v zvezi s skrbniškimi zadevami se uporabljajo za druge družinske zadeve na podlagi vloge, razen če zakon določa drugače ali če se tako zahteva zaradi narava zadeve. V zadevi na podlagi vloge, povezani s pravnim razmerjem med zakoncem ali razvezanima zakoncema, odloča sodišče s krajevno pristojnostjo v kraju skupnega stalnega prebivališča zakoncev oziroma zadnjega skupnega prebivališča zakoncev. Če zakonca nista imela skupnega stalnega prebivališča v Estoniji ali če nobeden od zakoncev trenutno nima stalnega prebivališča na območju pristojnosti sodišča njunega zadnjega stalnega prebivališča, v zadevi odloča sodišče stalnega prebivališča zakonca, katerega pravice bi bile z zahtevano sodbo omejene. Če stalno prebivališče navedenega zakonca ni v Estoniji ali stalnega prebivališča ni mogoče ugotoviti, v zadevi odloča sodišče stalnega prebivališča vložnika. Če sodne pristojnosti ni mogoče določiti, v zadevi odloča okrajno sodišče v Harjuju. Začasno pravno varstvo v družinski zadevi na podlagi vloge lahko uporabi vsako sodišče, na območju krajevne pristojnosti katerega je treba uporabiti zadevni ukrep.
Uporaba ukrepov upravljanja zapuščine – estonsko sodišče lahko uporabi ukrepe za upravljanje zapuščine v Estoniji ne glede na državo, katere zakonodaja se uporablja za dedovanje, in državo, katere organ ali uradnik je v skladu s splošno pristojnostjo pristojen za vodenje postopka o zapuščini. Ukrepe upravljanja zapuščine uporabi sodišče v kraju uvedbe zapuščinskega postopka. Če se zapuščinski postopek uvede v tuji državi, zapuščina pa je v Estoniji, lahko ukrepe upravljanja zapuščine uporabi sodišče v kraju zapuščine.
Sodna pristojnost v zadevah odpoklica – predlog za razglasitev neveljavnosti vrednostnega papirja se vloži pri sodišču v kraju odkupa vrednostnega papirja, v primeru odsotnosti kraja odkupa pa v skladu s splošno sodno pristojnostjo, kot se uporablja za izdajatelja vrednostnega papirja. Predlog za začetek postopka odpoklica za izključitev pravic lastnika nepremičnine vloži posestnik nepremičnine v skladu z določbami člena 124 zakona o stvarnem pravu (asjaõigusseadus) pri sodišču, na območju krajevne pristojnosti katerega je nepremičnina. V primeru iz člena 13 zakona o pomorskem stvarnem pravu upravičena oseba vloži predlog za začetek postopka odpoklica za izključitev pravic lastnika ladje pri okrajnem sodišču v Harjuju. Predlog za začetek postopka odpoklica za izključitev pravic neznanega hipotekarnega upnika (člen 331 zakona o stvarnem pravu) vloži lastnik obremenjene nepremičnine pri sodišču, na območju krajevne pristojnosti katerega je obremenjena nepremičnina. Predlog za izključitev pravic neznanega pomorskega hipotekarnega upnika ali zastavnega upnika vloži lastnik obremenjene ladje ali lastnik zastavljenega predmeta, obremenjenega z registriranim zavarovanjem premičnin, v skladu s členom 59 zakona o pomorskem stvarnem pravu pri okrajnem sodišču v Harjuju.
Sodna pristojnost v zadevah na podlagi vloge v zvezi s pravnimi osebami zasebnega prava – v zadevah, razen registracijskih zadev, na podlagi vloge, ki se nanašajo na dejavnosti podjetja, neprofitnega združenja in fundacije, vključno z zadevami, povezanimi z imenovanjem nadomestnega člana uprave ali nadzornega sveta, revizorja, revizorja za poseben revizijski pregled in upravitelja, ter zadevami, povezanimi z določitvijo zneska nadomestila za družbenike ali delničarje podjetja, odloča sodišče sedeža pravne osebe ali podružnice tujega podjetja.
Zadeve glede lastništva stanovanja in skupnega lastništva – v zadevi na podlagi vloge glede lastništva stanovanja ali skupnega lastništva odloča sodišče v kraju nepremičnine.
Zadeve glede dostopa do javne ceste in dopuščanja cevovodnega omrežja sistemov za izboljšanje zemljišč ter komunalne infrastrukture – v zadevah glede dostopa do javne ceste in dopuščanja cevovodnega omrežja sistemov za izboljšanje zemljišč ter komunalne infrastrukture odloča sodišče v kraju nepremičnine, od katere se zahteva dostop do javne ceste oziroma za katero se zahteva gradnja cevovodnega omrežja za izboljšanje zemljišč oziroma na kateri je komunalna infrastruktura.
Zadeve glede priznanja, razglasitve izvršljivosti in izvršitve odločb sodišč tujih držav – predlog za priznanje in razglasitev izvršljivosti odločbe sodišča tuje države, predlog za zavrnitev priznanja ali izvršitve ali prekinitev izvršitve ali drug predlog v izvršilnem postopku se vloži glede na stalno prebivališče ali sedež dolžnika ali pri sodišču, na območju krajevne pristojnosti katerega se zahteva izvajanje izvršilnega postopka, razen če je v zakonodaji ali mednarodnem sporazumu določeno drugače.
Zadeve glede razglasitve sporazuma o poravnavi, doseženega na podlagi spravnega postopka, za izvršljivega – sporazum o poravnavi, dosežen na podlagi spravnega postopka iz člena 14(1) zakona o spravnem postopku (lepitusseadus), razglasi za izvršljivega sodišče, na območju krajevne pristojnosti katerega je spravni postopek potekal.
Zadeve glede priznanja in razglasitve izvršljivosti odločb arbitražnih sodišč – predlogi za priznanje in razglasitve izvršljivosti odločb arbitražnih sodišč, izdanih v Estoniji, ali odločb arbitražnih sodišč tujih držav ter predlogi za zavrnitev njihovega priznanja ali izvršitve se vložijo pri okrajnem sodišču v Pärnuju (Pärnu Maakohus). Predlog za prekinitev izvršitve odločbe arbitražnega sodišča tuje države ali drug predlog v izvršilnem postopku se vloži glede na stalno prebivališče ali sedež dolžnika ali pri sodišču, na območju krajevne pristojnosti katerega se zahteva izvajanje izvršilnega postopka, razen če je v zakonodaji ali mednarodnem sporazumu določeno drugače. Če je ena od strank sporazuma v arbitražnem postopku potrošnik, se predlog za priznanje in razglasitev izvršljivosti arbitražne odločbe ali predlog za zavrnitev priznanja ali izvršitve arbitražne odločbe vloži pri sodišču s krajevno pristojnostjo v kraju arbitražnega postopka.
Zadeve na podlagi vloge se obravnavajo v sodni palači, katere krajevna pristojnost vključuje kraj, ki se je uporabil za določitev pristojnosti. Če so različni kraji, ki so se uporabili za določitev pristojnosti, v krajevni pristojnosti enega samega okrajnega sodišča, vendar na območjih delovanja več sodnih palač, sodišče določi, kje se bo zadeva obravnavala.
Geografska območja pristojnosti in storitvena področja sodišč so natančneje določena v zakonu o sodiščih.
Sodišče lahko obravnava tudi zadevo v skladu s sodno pristojnostjo v zadevah, v katerih pristojnost tega sodišča določa sporazum med strankama, spor pa se nanaša na gospodarske ali poklicne dejavnosti obeh strank ali pa se nanaša na gospodarske ali poklicne dejavnosti ene stranke, druga stranka pa je država, lokalni organ ali druga pravna oseba javnega prava ali pa sta obe stranki pravni osebi javnega prava.
Sporazum o sodni pristojnosti se lahko sklene tudi, če stalno prebivališče ali sedež ene ali obeh strank ni v Estoniji.
Ne glede na zgoraj navedeno se sporazum o sodni pristojnost uporablja tudi, če:
Sodna pristojnost, določena s sporazumom, je izključna, razen če sta se stranki dogovorili drugače.
Sodišče prve stopnje lahko z odločbo zadevo predloži drugemu sodišču prve stopnje, če stranki vložita skupni predlog za tako predložitev pred prvo obravnavo ali, v pisnem postopku, pred iztekom obdobja za predložitev stališč.
V Estoniji ni specializiranih sodišč.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Civilna sodišča na Irskem so pristojna za obravnavanje zadev, ki vključujejo spore med posamezniki, organizacijami ali državo. Ti spori se lahko nanašajo na kar koli, od poškodbe v avtomobilski nesreči do spornega podjetniškega prevzema. V civilnih zadevah tožnik toži toženca za pridobitev odškodnine za povzročeno krivico. Odškodnina se običajno dodeli v obliki denarnega zneska.
Okrajno, okrožno in višje sodišče (District Court, Circuit Court in High Court) so sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče (Supreme Court) je razen v nekaterih zadevah, ki se nanašajo na ustavo, pristojno le za odločanje o pritožbah. Pritožbeno sodišče (Court of Appeal) je pristojno le za odločanje o pritožbah.
Okrajna in okrožna sodišča so sodišča krajevne in omejene pristojnosti, tj. obravnavajo lahko le zadeve, katerih vrednost ne presega določenega praga in v katerih imajo stranke svoje stalno prebivališče ali registrirani sedež podjetja na določeni geografski lokaciji ali v katerih je bila pogodba sklenjena na določeni geografski lokaciji. Pritožbe zoper odločbe okrajnega sodišča obravnava okrožno sodišče, pritožbe zoper odločbe okrožnega sodišča pa obravnava višje sodišče.
Sodišče za spore majhne vrednosti (Small Claims Court) je del okrajnega sodišča in obravnava zadeve v zvezi s potrošniki, v katerih zahtevani znesek ne presega 2 000 EUR. Ta postopek lahko uporabi tudi eno podjetje zoper drugo.
Okrajno sodišče obravnava zadeve, v katerih vrednost zahtevkov ne presega 15 000 EUR. Okrožno sodišče obravnava zahtevke, katerih vrednost ne presega 75 000 EUR (60 000 EUR v tožbah zaradi telesne poškodbe). Pristojno je tudi za postopke na področju družinskega prava, vključno z razvezo zakonske zveze, prenehanjem življenjske skupnosti in razveljavitvijo zakonske zveze. Višje sodišče obravnava zahtevke, katerih vrednost presega 75 000 EUR (60 000 EUR v tožbah zaradi telesne poškodbe).
Zahtevke v zvezi z delovnim pravom obravnava sodišče za pritožbe iz delovnega razmerja (Employment Appeals Tribunal), ki je neodvisen organ. To sodišče obravnava različne spore, ki se nanašajo na pravice iz delovnega razmerja. V nekaterih primerih se lahko katera koli stranka pritoži pri okrožnem sodišču v šestih tednih od odločitve sodišča za pritožbe iz delovnega razmerja. Če pritožba pri okrožnem sodišču ni vložena in delodajalec ne izvrši odločitve, lahko postopek pri okrožnem sodišču v imenu zaposlenega uvede minister za delovna mesta, podjetništvo in inovacije. Katera koli stranka se lahko zoper odločitev sodišča za pritožbe iz delovnega razmerja pritoži pri višjem sodišču, vendar samo glede pravnega vprašanja.
Gospodarsko sodišče (Commercial Court), ustanovljeno leta 2004, je specializirani oddelek višjega sodišča in ga ureja zlasti člen 63A poslovnika višjih sodišč. Navedeno sodišče obravnava gospodarske spore, v katerih vrednost zahtevka znaša vsaj 1 milijon EUR, spore v zvezi z intelektualno lastnino ter pritožbe, ki izhajajo iz sodne presoje regulativnih odločb, ali predloge za tako sodno presojo. Obravnava tudi druge zadeve, za katere sodnik meni, da so ustrezne. Pravica do vključitve na gospodarski seznam višjega sodišča ni samodejna, ampak o njej presoja sodnik gospodarskega sodišča. Sodišče uporablja podroben sistem za vodenje zadev, namenjen racionalizaciji priprave na obravnavo, odpravi nepotrebnih stroškov in taktike zavlačevanja ter zagotovitvi popolnega razkritja v predhodni fazi.
Ustrezno sodišče, pri katerem je treba vložiti zahtevek na prvi stopnji, je odvisno od narave (pogodba, odškodnina itd.) in vrednosti zahtevka (glej zgoraj).
Za namene okrajnega sodišča je država razdeljena na 24 okrajev, vsakemu od katerih je za stalno dodeljen en ali več sodnikov. V primeru dveh največjih mest, tj. Dublina in Corka, je zaradi obsega dela potrebna stalna dodelitev večjega števila sodnikov. Za namene okrožnega sodišča je država razdeljena na osem okrožij. Vsakemu okrožju je dodeljen en sodnik okrožnega sodišča, razen v okrožjih Dublin in Cork, kjer je zaradi obsega dela večje število sodnikov. Višje sodišče zaseda v Dublinu, kjer obravnava prvotne tožbe. Tožbe zaradi telesnih in smrtnih poškodb obravnava tudi na več pokrajinskih lokacijah ob določenem času v letu. Poleg tega na pokrajinskih lokacijah obravnava tudi pritožbe zoper odločbe okrožnega sodišča v zadevah civilnega in družinskega prava.
Okrajno sodišče je pristojno za obravnavanje zadev, ki se nanašajo na pogodbe, nekatere odškodnine ter pogodbe o najemnem nakupu in kreditni prodaji, zadev v zvezi z najemom, kot je deložacija zaradi neplačevanja najemnine, in tožb zaradi protipravnega zadržanja blaga, kadar vrednost zahtevka ne presega 15 000 EUR. Okrajno sodišče ima tudi vrsto pooblastil v zvezi z izvršbo sodb katerega koli sodišča za plačilo dolga, podelitvijo dovoljenj, kot so dovoljenja za prodajo alkoholnih pijač, ter skrbništvom nad otroki in njihovim preživljanjem.
Okrožno sodišče je pristojno za zadeve pogodbenega in odškodninskega prava, zapuščinske zadeve in tožbe za upravljanje zapuščine, tožbe v zvezi z lastninsko pravico, tožbe v zvezi z deložacijo ali zahtevke za nov najem v tožbah, ki temeljijo na pogodbah o najemnem nakupu in kreditni prodaji, kadar vrednost zahtevka ne presega 75 000 EUR (60 000 EUR v tožbah zaradi telesne poškodbe). Okrožno sodišče je pristojno za postopke na področju družinskega prava (vključno s prenehanjem življenjske skupnosti, razvezo zakonske zveze, razveljavitvijo zakonske zveze in pritožbami zoper odločbe okrajnega sodišča) ter za odločanje o pritožbah zoper odločbe arbitrov glede zakupnin na podlagi zakonodaje o zakupodajalcih in zakupnikih.
Civilne zadeve na okrožnem sodišču obravnava sodnik posameznik brez porote. V zvezi s pritožbami zoper odločbe okrajnega sodišča se opravi ponovna obravnava, odločba okrožnega sodišča pa je dokončna in nadaljnja pritožba zoper njo ni mogoča.
V skladu z ustavo ima višje sodišče polno izvirno pristojnost v vseh zadevah, ki se nanašajo na dejansko stanje ali pravo. To pomeni, da je pristojno za obravnavanje vseh civilnih zadev, v katerih ima toženec stalno prebivališče v državi, v katerih je bila domnevna pogodba sklenjena v državi, v katerih je bila domnevna škoda storjena v državi ali v katerih je nepremično premoženje, ki je predmet postopka, v državi. Višje sodišče obravnava pritožbe zoper odločbe okrožnega sodišča ter izvaja nadzorno pristojnost nad okrajnim sodiščem in drugimi nižjimi sodišči. Pritožbe zoper odločbe višjega sodišča obravnavata pritožbeno sodišče in vrhovno sodišče, kadar vrhovno sodišče potrdi, da je to zadeva splošnega javnega pomena ali da je v interesu pravosodja. Zoper odločbo pritožbenega sodišča se lahko vloži pritožba pri vrhovnem sodišču, kadar to sodišče potrdi, da je to zadeva splošnega javnega pomena ali da je v interesu pravosodja. V zvezi s pritožbo se ne izvede ponovna obravnava, temveč postopek temelji na prepisu dokazov na prvi stopnji in pravnih argumentih.
Ustrezno okrajno ali okrožno sodišče, pri katerem je treba vložiti civilni zahtevek, se določi glede na kraj, v katerem toženec ali eden od tožencev običajno prebiva ali opravlja poklic ali dejavnost. V večini pogodbenih zadev je ustrezno okrajno ali okrožno sodišče tisto, na območju katerega je bila pogodba domnevno sklenjena, v odškodninskih zadevah tisto, na območju katerega je bilo škodno dejanje domnevno storjeno, v družinskih postopkih tisto, na območju katerega prebiva tožnik, v zadevah v zvezi z najemom ali pravico do nepremičnega premoženja pa tisto, na območju katerega so prostori ali zemljišča, ki so predmet takega postopka.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Na spletišču sodne službe Irske (Courts Service of Ireland) je na voljo izčrpno pojasnilo o strukturi sodišč v tej državi. Na njem je za informiranje javnosti objavljena tudi knjižica Explaining the Courts (Pojasnila o sodiščih). Več informacij o sistemu sodišč je na voljo tudi pri odboru za informiranje državljanov (Citizens Information Board), tj. z zakonom ustanovljenem organu, ki podpira informiranje, svetovanje in zagovorništvo v zvezi z najrazličnejšimi javnimi in socialnimi storitvami. Odbor za informiranje državljanov upravlja spletišče, telefonsko linijo in številne centre po vsej državi, v katerih se je mogoče oglasiti.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V Grčiji so za obravnavo večine civilnih in gospodarskih zadev pristojna splošna civilna sodišča. V večjih mestih so bili s posebnim zakonom v okviru civilnih sodišč izjemoma ustanovljeni specializirani oddelki, ki so izključno pristojni za obravnavo posebnih zadev glede na pravno področje zadeve. Ti oddelki so: oddelka v Atenah in Solunu, ki sta pristojna za obravnavo zadev v zvezi z blagovno znamko EU, in oddelek v Pireju, ki je pristojen za obravnavo zadev s področja pomorskega prava.
V večini zadev se pristojnost sodišč določa glede na vrednost spornega predmeta. Za njeno oceno se upošteva zahtevek iz tožbe, ne pa tudi stranski zahtevki. Kadar ena tožba zajema več zahtevkov, se ti seštejejo.
Zadeve, ki spadajo v pristojnost civilnih sodišč, na prvi stopnji obravnavajo okrožna civilna sodišča, imenovana tudi sodišča za spore majhne vrednosti (Irinodikia), prvostopenjska sodišča s sodnikom posameznikom (Monomeli Protodikia) in prvostopenjska sodišča z veččlanskim senatom (Polymeli Protodikia).
Pristojnost sodišč za spore majhne vrednosti zajema predvsem (a) vse spore, ki jim je mogoče določiti denarno vrednost in pri katerih vrednost spornega predmeta ne presega dvajset tisoč evrov (20 000 EUR), in (b) vse spore, glavne ali stranske, na podlagi najemne pogodbe, če v vseh primerih dogovorjena mesečna najemnina ne presega šesto evrov (600 EUR).
Ne glede na vrednost spornega predmeta pristojnost sodišč za spore majhne vrednosti zajema tudi večino sporov, ki se nanašajo na kmetijstvo, prodajo živali, premoženjske spore s sosedi, spore, ki izhajajo iz pogodb z upravitelji hotelov in prevozniki, zahtevke združenj in zadrug zoper svoje člane ter obratno, zahtevke odvetnikov glede opravljanja njihovih storitev pred prvostopenjskimi in policijskimi sodišči (Ptaismatodikia) ter pravice, odškodnine ali stroške prič, tolmačev, sekvestrov ali pravosodnih policistov, ki so pričali pred sodiščem ali jih je imenovalo sodišče.
Pristojnost prvostopenjskih sodišč s sodnikom posameznikom zajema vse spore, ki jim je mogoče določiti denarno vrednost in pri katerih vrednost spornega predmeta presega dvajset tisoč evrov (20 000 EUR), vendar ne presega dvesto petdeset tisoč evrov (250 000 EUR).
Pristojnost prvostopenjskih sodišč s sodnikom posameznikom zajema tudi naslednje spore, in sicer tudi če njihova vrednost presega dvesto petdeset tisoč evrov (250 000 EUR): spore, ki izhajajo iz najemnih ali zakupnih pogodb; delovne spore, ki se nanašajo na zaposlene, delo, ki ga opravijo strokovnjaki ali obrtniki, ali predmete, ki jih proizvedejo; spore na podlagi kolektivnih delovnih pogodb med organizacijami socialne varnosti in zavarovanimi osebami; spore glede nagrad, nadomestil in stroškov odvetnikov, razen zgoraj navedenih, ki jih obravnavajo sodišča za spore majhne vrednosti; spore v zvezi z osebami, ki so zaposlene kot pravniki, zdravniki, reševalci, inženirji, farmacevti ali borzni posredniki/zastopniki, ter v zvezi z osebami, ki jih imenuje pravosodni organ, kot so izvedenci, strokovni arbitri, ocenjevalci, arbitri, izvrševalci oporok, administratorji, likvidacijski upravitelji; spore, ki se nanašajo na vse vrste odškodninskih zahtevkov, ki izhajajo iz škode, ki jo povzroči vozilo, vključno z zahtevki na podlagi pogodb o zavarovanju vozila, in spore glede izpodbijanja posesti ali zasedbe premičnega ali nepremičnega premoženja.
Ne glede na vrednost spora pristojnost prvostopenjskih sodišč s sodnikom posameznikom vedno zajema tudi: spore, ki se nanašajo na razvezo zakonske zveze; razveljavitev zakonske zveze; priznanje obstoja ali neobstoja zakonske zveze; razmerja med zakoncema med trajanjem zakonske zveze in razmerja, ki izhajajo iz zakonske zveze, vključno z izpodbijanjem očetovstva, priznanjem razmerja med otrokom in staršem ali priznanjem starševske odgovornosti; priznanje očetovstva otroka, rojenega zunaj zakonske zveze; priznanje morebitnega prostovoljnega priznanja otroka, rojenega zunaj zakonske zveze, potrditev, ali je tako priznanje neveljavno oziroma ali ima ta otrok zaradi skorajšnje sklenitve zakonske zveze staršev enak status kot otrok, rojen v zakonski zvezi, pa tudi izpodbijanje prostovoljnega priznanja; priznanje obstoja posvojitve ali razveze posvojitve in obstoja skrbništva. Prav tako zajema preživninske spore na podlagi zakonske zveze, razveze ali sorodstva; izvrševanje starševske odgovornosti; nestrinjanje staršev glede skupnega izvrševanja starševske avtoritete ter komunikacije staršev in drugih prednikov z otrokom; urejanje uporabe skupnega bivališča in razdelitve premičnega premoženja med zakonca ter spore glede skupnega bivališča in razdelitve premičnega premoženja med zakonca v primeru prenehanja sobivanja; spore glede etažne lastnine v zgradbi in spore glede razveljavitve odločitev skupščin združenj ali zadrug.
Pristojnost prvostopenjskih sodišč z veččlanskim senatom zajema vse spore, za katere niso pristojna sodišča za spore majhne vrednosti in prvostopenjska sodišča s sodnikom posameznikom.
Krajevno pristojno je sodišče v regiji, kjer ima toženec stalno prebivališče.
Če toženec nima stalnega prebivališča ne v Grčiji ne v tujini, je pristojno sodišče v regiji, kjer ima dejansko prebivališče. Če to ni znano, je pristojno sodišče v regiji, kjer je imel zadnje stalno prebivališče v Grčiji, ali če tega ni imel, kjer je imel zadnje dejansko prebivališče.
Država spada v pristojnost sodišča v regiji, kjer ima sedež zadevni organ, ki na podlagi zakona pred sodiščem zastopa državo.
Pravne osebe, ki so sposobne biti stranke v pravni zadevi, spadajo v pristojnost sodišča v regiji, kjer imajo registrirani sedež ali podružnico, če se spor nanaša na njeno poslovanje.
Kadar je pristojnih več sodišč, ima tožnik pravico do izbire. Prednost sodišč se določi glede na datum vložitve tožbe.
Če sodišče ni stvarno ali krajevno pristojno, po uradni dolžnosti samo odloči o tem in opredeli, katero sodišče je pristojno, ter zadevo odstopi zadevnemu sodišču. Pravne posledice vložene tožbe ostanejo nespremenjene.
Pogodbeni spori
Spori glede obstoja ali veljavnosti pravnega akta, izvršenega v času trajanja življenja osebe, in vseh pravic, ki iz njega izhajajo, se lahko predložijo sodišču v regiji, kjer je bil pravni akt sestavljen, ali regiji, kjer ga je treba izpolniti. Pred istim sodiščem se lahko obravnavajo tudi spori glede odškodnine pogodbeni stranki, ki je utrpela škodo, ker se je zanesla na pogodbeno stranko, ki svojih obveznosti ni izpolnila (negativni interes) in glede odškodnine zaradi napake med pogajanji.
Odškodninsko pravo
Spori, ki izhajajo iz škodnih dejanj, se lahko predložijo tudi sodišču kraja, v katerem se je škodni dogodek zgodil ali kjer se bo zgodil.
Civilna tožba
Civilna odškodninska tožba in povrnitev za kaznivo dejanje ter odškodninska tožba za nematerialno škodo ali duševne bolečine se lahko vloži pri kazenskem sodišču, ki obravnava zadevo.
Preživninske zadeve, zadeve v zvezi z razvezo zakonske zveze in starševsko odgovornostjo
Zakonski spori (preživninski spori na podlagi zakonske zveze, razveze ali sorodstva, spori v zvezi z izvrševanjem starševske odgovornosti, nestrinjanjem staršev glede skupnega izvrševanja starševske odgovornosti ter komunikacije staršev in drugih prednikov z otrokom, spori glede urejanja uporabe skupnega bivališča in razdelitve premičnega premoženja med zakonca ter spori glede skupnega bivališča in razdelitve premičnega premoženja med zakonca v primeru prenehanja sobivanja) se lahko vložijo tudi pri sodišču v regiji, kjer sta imela zakonca zadnje skupno prebivališče.
Spori glede preživninskih zahtevkov se lahko vložijo tudi pri sodišču kraja, kjer ima upravičenec do preživnine stalno ali dejansko prebivališče.
Spori glede stvarnih pravic na nepremičnem premoženju in spori, ki izhajajo iz najema nepremičnega premoženja, spadajo v izključno pristojnost sodišča v regiji, kjer je nepremično premoženje.
(Če je nepremično premoženje v regiji z več kot enim sodiščem, ima tožnik pravico do izbire sodišča.)
Spori glede upravljanja na podlagi sodne odločbe spadajo v izključno pristojnost sodišča, ki je odločbo izdalo.
Spori glede dedovanja spadajo v izključno pristojnost sodišča v regiji, kjer je imel pokojnik stalno prebivališče, če tega ni imel, pa v regiji, kjer je imel ob smrti dejansko prebivališče.
Kadar je stranska zadeva povezana z glavno zadevo, vključno s še zlasti stranskimi zahtevki ali zahtevki za zavarovanje, te intervencijske vloge in drugi podobni zahtevki spadajo v izključno pristojnost sodišča, ki obravnava glavno zadevo.
Med seboj povezane glavne zadeve spadajo pod izključno pristojnost sodišča, ki je bilo prvo vključeno v obravnavo zadeve.
Pristojnost prvostopenjskega sodišča z veččlanskim senatom, ki obravnava glavno zadevo, zajema tudi vse stranske zadeve, ki spadajo v pristojnost prvostopenjskega sodišča s sodnikom posameznikom in okrožnega civilnega sodišča, pristojnost prvostopenjskega sodišča z enim sodnikom v senatu, ki obravnava glavno zadevo, pa zajema tudi vse stranske zadeve, ki spadajo v pristojnost okrožnega civilnega sodišča.
Prvostopenjsko splošno sodišče, ki ni krajevno pristojno, lahko na podlagi izrecnega ali tihega dogovora strank zadeve postane pristojno, če se zadevni spori ne nanašajo na premoženje. Glede zadev, za katere velja izključna pristojnost, je potreben izrecen dogovor.
Tihi dogovor se domneva, če se toženec udeleži javne obravnave in pravočasno ne ugovarja zaradi nepristojnosti.
Dogovor strank, s katerim splošno sodišče postane pristojno za prihodnje spore, je veljaven le, če je pisen in se nanaša na posamezno pravno razmerje, iz katerega bi spor izhajal.
Stvarna pristojnost posebnih oddelkov, ki so pristojni za blagovne znamke EU in pomorsko pravo, se določi v skladu s pravili o splošnih civilnih sodiščih. Glede krajevne pristojnosti pa velja, da (a) oddelek v Atenah, pristojen za blagovno znamko EU, zajema regije pritožbenih sodišč v Atenah, na Egejskih otokih, Dodekanezu, Krfu, Kreti, v Lamiji, Navplionu, Patrasu in Pireju, (b) oddelek v Solunu, pristojen za blagovno znamko Evropske unije, zajema regije pritožbenih sodišč v Solunu, Zahodni Makedoniji, Trakiji, Joanini in Larisi, (c) oddelek v Pireju, ki je pristojen za pomorsko pravo, pa zajema celotno prefekturo Atika.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Osnovno načelo organizacije sodišč v Španiji je enotnost pristojnosti. Edini izjemi sta vojaška pristojnost med vojno in obleganjem ter ustavno sodišče (Tribunal Constitucional) kot zadnji porok temeljnih pravic in javnih svoboščin na podlagi vloge za izvrševanje temeljnih pravic in svoboščin (recurso de amparo).
Pristojnost je sicer razdeljena med štiri vrste sodišč: civilna sodišča, kazenska sodišča, sodišča za pravdne upravne postopke in socialna sodišča.
Temeljno sodišče med civilnimi sodišči je sodišče prve stopnje (Juzgado de Primera Instancia), ki obravnava civilne spore na prvi stopnji in postopke, ki niso izrecno dodeljeni drugemu sodišču. Sodišče prve stopnje je torej mogoče opisati kot splošno ali običajno sodišče.
Civilni oddelek zajema družinska sodišča (Juzgados de Familia), ki so sodišča prve stopnje. Kadar so na voljo družinska sodišča (na splošno v središčih z veliko prebivalci), so pristojna za obravnavo družinskopravnih sporov glede razveljavitve zakonske zveze, prenehanja življenjske skupnosti in razveze zakonske zveze, razmerij med starši in otroki ter zaščite oseb z omejeno sposobnostjo. Kadar se zoper eno od strank pred sodiščem, ki obravnava nasilje nad ženskami (Juzgado de Violencia sobre la Mujer), začne kazenski postopek, je zadevno sodišče pristojno tudi v navedenem civilnem postopku.
Civilni oddelek zajema tudi specializirana gospodarska sodišča (Juzgados de lo Mercantil) in sodišča za blagovno znamko EU (Juzgados de Marca Comunitaria).
Socialna sodišča (Juzgados de lo Social) so pristojna za obravnavo zadev, ki se nanašajo na delovno pravo. Med njimi so individualni spori med zaposlenimi in delodajalci glede pogodb o zaposlitvi, spori glede kolektivnih pogajanj, zahtevki iz naslova socialne varnosti in zahtevki zoper državo glede njenih odgovornosti na podlagi delovnega prava.
Kazenska sodišča so pristojna za obravnavo kazenskih zadev.
Posebnost španskega prava je, da je mogoče civilni postopek, ki izhaja iz kaznivih dejanj, združiti s kazenskimi postopkom. V takih primerih kazensko sodišče odloči o višini odškodnine, ki jo je treba plačati v zvezi s kaznivim dejanjem. Kadar oškodovanec ne vloži civilne tožbe, jo v njegovem imenu vloži javni tožilec, razen če se oškodovanec v kazenski zadevi izrecno odpove pravici do vložitve tožbe.
Nazadnje, pravdna upravna sodišča nadzorujejo zakonitost ukrepov javnih organov in obravnavajo finančne zahtevke zoper njih.
Glej odgovore v nadaljevanju.
V Španiji ni razlike med različnimi sodišči prve stopnje glede višine zahtevkov ali resnosti zadeve, ki jo lahko obravnavajo, nobeno sodišče prve stopnje pa ne more obravnavati pritožb zoper odločitve drugih sodišč prve stopnje. Pritožbe v civilnih postopkih vedno obravnavajo deželna sodišča (Audiencias Provinciales).
Španija je za pravosodne namene geografsko razdeljena v občine, okrožja, province in avtonomne skupnosti. Okrožje je teritorialna enota, ki jo sestavlja ena ali več sosednjih občin v isti provinci. To je najpomembnejša ozemeljska razdelitev, saj je to območje, na katerem je pristojno sodišče prve stopnje. (Podrobnosti so na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje na naslovu:mjusticia.gob.es.)
Ponekod, kjer je to potrebno zaradi velikega števila primerov, je ustanovljenih več sodišč iste vrste. Tako je trenutno v večini mest. Sodišča so zaporedno oštevilčena glede na datum ustanovitve.
Načeloma so vsa ta sodišča enako pristojna, delo pa si razdelijo v skladu z notranjimi vladnimi pravili o dodelitvi zadev. Vendar pa je v nekaterih primerih mogoče pravila o dodelitvi zadev uporabiti za dodelitev različnih vrst zadev različnim sodiščem v istem okrožju.
Če stranki ne skleneta dogovora ali če se ne uporabljajo obvezna pravila, velja osnovno pravilo, da je pristojno sodišče prve stopnje okrožja, v katerem ima toženec stalno prebivališče, če tega nima, pa okrožja, kjer ima dejansko prebivališče. Če toženec v Španiji nima niti stalnega niti dejanskega prebivališča, je pristojno sodišče prve stopnje okrožja, v katerem se toženec nahaja ali v katerem je imel zadnje dejansko prebivališče. Če se ne uporablja nobeno od teh meril, lahko tožnik vloži zahtevek pri sodišču prve stopnje okrožja, v katerem ima sam stalno prebivališče.
Za ta namen velja:
Na podlagi trenutnega španskega postopkovnega sistema tožnik načeloma ne more izbirati krajevne pristojnosti. To je mogoče le v naslednjih primerih:
- pri stvarnih tožbah glede nepremičnega premoženja, ki zajemajo več nepremičnin ali eno nepremičnino v več okrožjih. V teh primerih lahko tožnik tožbo vloži v katerem koli pristojnem okrožju;
- pri tožbah, s katerimi se zahtevata predložitev in odobritev izkazov tistih, ki so odgovorni za upravljanje premoženja drugega, če kraj, kjer je treba predložiti izkaze, ni določen. V teh primerih lahko tožnik izbira med toženčevim stalnim prebivališčem in krajem, v katerem se premoženje upravlja;
- pri zapuščinskih sporih: tožnik lahko izbira med sodišči pokojnikovega zadnjega stalnega prebivališča v Španiji in sodišči, kjer je večina zapuščine;
- pri tožbah v zvezi z intelektualno lastnino: tožnik lahko izbira med naslednjimi kraji: kjer se je zgodila kršitev, kjer obstajajo dokazi prima facie, da se je kršitev zgodila, ali kjer so nezakonite kopije;
- pri zadevah v zvezi z nelojalno konkurenco, pri katerih toženec v Španiji nima podjetja, stalnega ali dejanskega prebivališča. V teh primerih lahko tožnik izbira med krajem, v katerem se je nelojalna konkurenca zgodila, in krajem, v katerem so nastale njene posledice;
- pri zahtevkih, ki se nanašajo le na varstvo in vzgojo mladoletnikov, ali preživninskih zahtevkih, ki jih en starš vloži zoper drugega v imenu mladoletnika, če imata navedena dejansko prebivališče v različnih sodnih okrožjih. V teh primerih lahko tožnik izbira med sodiščem, kjer ima stalno prebivališče toženec, in sodiščem, kjer ima dejansko prebivališče otrok;
- na splošno velja, da se lahko tožbe, ki se nanašajo na izvrševanje pravic posameznih potrošnikov ali uporabnikov, obravnavajo pred sodiščem, kjer ima stalno prebivališče potrošnik, uporabnik ali toženec; izbira potrošnik.
V naslednjih primerih veljajo obvezna pravila, na podlagi katerih se mora tožnik obrniti na sodišče, ki ni sodišče toženčevega stalnega prebivališča. V teh primerih stranke ne morejo izrecno ali tiho izbrati pristojnosti posameznega sodišča:
- pri stvarnih pravicah ali pravici do prejema najemnine iz nepremičnega premoženja ter zadevah, ki se nanašajo na etažno lastnino (propiedad horizontal): pristojno je sodišče okrožja, v katerem je nepremičnina;
- pri zapuščinskih zadevah: pristojnost se določi glede na pokojnikovo zadnje stalno prebivališče v Španiji ali kraj, kjer je večina zapuščine; izbira tožnik;
- pri zadevah, ki vključujejo pomoč osebam brez sposobnosti ali zastopanje takih oseb: obravnava jih sodišče kraja, v katerem zadevna oseba živi;
- pri varstvu temeljnih pravic pri civilnih sodiščih: te zadeve obravnava sodišče tožnikovega stalnega prebivališča, ali če ta nima stalnega prebivališča v Španiji, sodišče kraja, v katerem se je zgodilo dejanje, s katerim je bila kršena zadevna pravica;
- pri odškodninskih zahtevkih v zvezi z uporabo motornih vozil: pristojno je sodišče kraja, v katerem je nastala škoda;
- pri izpodbijanju sklepov družb: krajevna pristojnost se določi glede na registrirani sedež družbe;
- pri tožbah, s katerimi se zahteva ugotovitev, da nekateri splošni pogoji pogodbe niso del pogodbe ali da je posamezna določba neveljavna: pristojno je sodišče kraja tožnikovega stalnega prebivališča;
- pri ugotovitvenih tožbah za odpravo ali umik standardnih pogodbenih določb, če toženec v Španiji nima podjetja ali stalnega prebivališča: v teh primerih je pristojno sodišče kraja, v katerem je bila sklenjena standardna pogodba;
- pri tožbah za odpravo standardnih pogodbenih določb za varstvo kolektivnih ali skupnih interesov potrošnikov ali uporabnikov, kadar toženec v Španiji nima podjetja ali stalnega prebivališča: v teh primerih je pristojno sodišče kraja tožnikovega stalnega prebivališča;
- pri tožbah, s katerimi se od katere koli od naslednjih oseb zahteva izpolnjevanje njihovih obveznosti: zavarovalnica, oseba, ki je drugi prodala premično premoženje na obroke ali financirala nakup navedenega premoženja, ali oseba, ki je javno ponudila premično premoženje ali storitve, ki jih je druga oseba sprejela. V teh primerih je pristojno sodišče kraja stalnega prebivališča tožnika;
- pri tožbah tretjih oseb, s katerimi se izpodbija zaseg premoženja: pristojno je sodišče kraja stalnega prebivališča subjekta, ki je odredil zaseg;
- pri vlogah za prenehanje življenjske skupnosti, razveljavitev ali razvezo zakonske zveze: pristojno je družinsko sodišče, če to ne obstaja, pa sodišče prve stopnje kraja, kjer imata zakonca skupno bivališče. Če ga nimata, je pristojno sodišče kraja zadnjega skupnega bivališča ali dejanskega prebivališča drugega zakonca. Če nič od navedenega ne obstaja, je pristojno sodišče posameznikovega stalnega prebivališča. Kadar se vloga vloži na podlagi vzajemnega dogovora, je pristojno sodišče kraja zadnjega skupnega bivališča ali stalnega prebivališča katerega koli od zakoncev;
- pri zahtevkih, ki se nanašajo le na varstvo in vzgojo mladoletnikov, ali preživninskih zahtevkih, ki jih en starš vloži zoper drugega v imenu mladoletnika: v teh primerih je pristojno sodišče kraja zadnjega skupnega bivališča staršev. Če starša živita v različnih sodnih okrožjih, lahko tožnik izbira med sodiščem toženčevega stalnega prebivališča in sodiščem otrokovega dejanskega prebivališča.
Splošno pravilo je, da je v Španiji krajevno pristojnost mogoče spremeniti; to pomeni, da lahko stranki izrecno ali tiho izbereta sodišče posameznega okrožja, če je zadevno sodišče stvarno pristojno.
Zainteresirane strani ga izrecno izberejo, kadar sklenejo izrecni dogovor, v katerem je navedeno konkretno okrožje, na ozemlju katerega so sodišča, pri katerih bodo vlagale vloge.
Tiha izbira nastane v naslednjih primerih:
- v primeru tožnika zgolj na podlagi dejstva, da se obrne na sodišče posameznega okrožja in vloži zahtevek ali vlogo ali zahtevo, ki jo je treba vložiti pri sodišču, ki je zanjo pristojno;
- v primeru toženca, kadar se udeleži naroka in nato opravi katero koli procesno dejanje, razen predložitve pravočasne in pravilne vloge, s katero izpodbija pristojnost sodišča.
Zaradi morebitnih sprememb stalnega prebivališča strank, kraja predmeta spora ali namena postopka, ki nastanejo po začetku postopka, se pristojnost ne spremeni, saj se ta določi glede na okoliščine, kot so potrjene ob začetku postopka (Perpetuatio Iurisdictionis).
Vendar pa velja:
Izrecna izbira ni mogoča v pogodbah na podlagi standardnih obrazcev, pogodbah, pri katerih je splošne določbe opredelila ena od strank, ali potrošniških pogodbah oziroma pogodbah z uporabniki. V navedenih primerih pa je možna tiha izbira.
Izbira ni možna, kadar zakon določa obvezna pravila o krajevni pristojnosti.
Izbira ni možna v hitrih postopkih, postopkih glede plačilnih nalogov ali postopkih glede izterjave dolga.
Specializirana sodišča v Španiji zajemajo v nadaljevanju navedena sodišča.
Družinska sodišča, ki so sodišča prve stopnje. Kadar so družinska sodišča na voljo (običajno v središčih z veliko prebivalci), imajo izključno pristojnost nad družinskimi zadevami. Podrobneje, obravnavajo zadeve, ki se nanašajo na:
Pravila o krajevni pristojnosti so enaka pravilom, ki se uporabljajo za sodišča prve stopnje, ki obravnavajo zadeve s področja družinskega prava, kadar v zadevnem okrožju ni specializiranega družinskega sodišča.
Socialna sodišča obravnavajo zahtevke s področja delovnega prava. Med njimi so individualni spori med zaposlenimi in delodajalci glede pogodb o zaposlitvi, spori glede kolektivnih pogajanj, zahtevki iz naslova socialne varnosti in zahtevki zoper državo glede njenih odgovornosti na podlagi delovnega prava.
Splošno pravilo je, da je krajevno pristojno sodišče kraja, v katerem delavec zagotavlja svoje storitve ali v katerem ima toženec stalno prebivališče; izbira tožnik.
Gospodarska sodišča delujejo na ravni provinc in obravnavajo gospodarske spore.
Ta sodišča obravnavajo zadeve, ki se nanašajo na katero koli zadevo v zvezi z insolventnostjo, razen kadar se insolventnost nanaša na posameznika, ki ni podjetnik: v teh primerih so pristojna nespecializirana sodišča prve stopnje.
Obravnavajo tudi povezane zadeve, ki se nanašajo na naslednja vprašanja:
- civilne finančne zahtevke zoper premoženje insolventne osebe, razen zahtevkov v postopkih, ki se nanašajo na sposobnost, starševstvo, zakonsko zvezo ali mladoletnike;
- korporativne tožbe za kolektivno odpoved, spremembo ali prekinitev pogodb o zaposlitvi, kadar je delodajalec insolventna stranka, ali tožbe za prekinitev ali odpoved pogodb z višjim vodstvom;
- Vse izvršilne ali začasne ukrepe zoper premoženje in ekonomske pravice insolventne stranke, ne glede na to, katero sodišče je izdalo odredbo;
- tožbe v zvezi s civilnopravno odgovornostjo zoper direktorje družbe, revizorje ali likvidacijske upravitelje zaradi škode ali izgube, ki jo je med postopkom v primeru insolventnosti utrpela insolventna stranka;
- zahtevki, ki se nanašajo na:
Pristojnost za začetek in obravnavo postopkov v primeru insolventnosti ima gospodarsko sodišče ozemlja, kjer je dolžnikovo središče glavnih interesov. Če ima dolžnik v Španiji tudi stalno prebivališče ter se kraj stalnega prebivališča in središča glavnih interesov razlikujeta, je za obravnavo zadeve pristojno tudi gospodarsko sodišče dolžnikovega stalnega prebivališča; izbira upnik, ki predloži vlogo.
Če je dolžnik pravna oseba, se domneva, da je središče njenih glavnih interesov tam, kjer ima registrirani sedež. Zato se morebitne spremembe registriranega sedeža v šestih mesecih pred vložitvijo vloge za začetek postopka v primeru insolventnosti ne upoštevajo.
Gospodarska sodišča v Alicanteju delujejo kot sodišča blagovnih znamk EU, kadar izvršujejo svojo izključno pristojnost za prvostopenjsko obravnavo katerega koli spora, ki jim je predložen na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti ali Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti.
Kadar sodišča blagovnih znamk izvršujejo svojo pristojnost v navedenih zadevah, so pristojna na celotnem državnem ozemlju.
Poleg teh specializiranih sodišč lahko splošni svet za pravosodje (Consejo General del Poder Judicial) na podlagi zakona odloči, da kjer je več sodišč iste vrste, ima eno ali več takih sodišč izključno pristojnost za obravnavo nekaterih kategorij zadev ali nadzor nad izvrševanjem na zadevnem področju prava.
Ta pristojnost se je že izkoristila na več krajih, zlasti glede nesposobnosti in prisilne institucionalizacije zaradi duševne bolezni, kjer je bila pristojnost na splošno podeljena družinskim sodiščem.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Francoski pravosodni sistem vključuje dve vrsti sodišč: upravna in redna sodišča.
Oboja delujejo na treh ravneh.
Tako se sodne odločbe, ki jih izdajo splošno pristojna upravna sodišča in različna specializirana upravna sodišča, izpodbijajo pred pritožbenimi upravnimi sodišči. Na koncu lahko njihove sodbe preizkusi državni svet.
Sodne odločbe na prvi stopnji izdajajo splošno pristojna okrožna sodišča in različna druga sodišča, katerih pristojnosti določi zakonodajalec. Te odločbe se lahko izpodbijajo pred pritožbenimi sodišči, ki imajo različne oddelke (za civilne, socialne, gospodarske in kazenske zadeve). Zoper sodbe, ki jih izdajo ta sodišča, je mogoče vložiti pritožbo pri kasacijskem sodišču (ki ima prav tako več oddelkov za različne zadeve, kot so bile navedene za pritožbena sodišča).
Razdelitev sodišč je naslednja:
Upravna sodišča:
Redna sodišča:
Specializirana redna sodišča so:
Porazdelitev pristojnosti med okrožna sodišča, okrajna sodišča ter sodišča za spore majhne vrednosti in lažja kazniva dejanja je bila pojasnjena zgoraj, pri čemer je treba opozoriti, da je, če pristojnost ni izrecno dodeljena drugim sodiščem, splošno pristojno okrožno sodišče.
Praviloma je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča toženca. Namen tega pravila je zaščititi toženca, ki se domnevno lažje brani pred sodiščem, ki je najbližje kraju njegovega stalnega prebivališča.
Če je toženec fizična oseba, je to sodišče v kraju njegovega stalnega ali običajnega prebivališča. Pri pravni osebi (družbi, združenju) je to kraj, v katerem ima sedež, na splošno kraj njenega glavnega sedeža. Lahko se zgodi, da se znani glavni kraj poslovanja razlikuje od glavnega sedeža, in v tem primeru se je mogoče obrniti na sodišče v kraju, kjer je glavni kraj poslovanja. Pri velikih družbah, ki imajo več podružnic, se je mogoče obrniti na sodišče v kraju ene od podružnic.
Vsa specializirana sodišča imajo izključno pristojnost, sodišče pa se mora izreči za nepristojno po uradni dolžnosti. Edina možnost, da se postopek začne pri sodišču, ki običajno ne bi bilo pristojno, je pri izbiranju med okrožnim sodiščem in okrajnim sodiščem v zadevah, v katerih nimata izključne pristojnosti.
Praviloma je vsaka pogodbena klavzula, ki odstopa od pravil o krajevni in stvarni pristojnosti, nična, razen pri pogodbah, sklenjenih med trgovci, če je ta klavzula opredeljena zelo jasno.
Sorodne povezave
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Vloga se v obravnavo predloži stvarno ali krajevno pristojnemu sodišču, v primeru posebnega spora pa specializiranemu sodišču. Samo Zagreb (Grad Zagreb) ima občinsko civilno sodišče (Općinski građanski sud) in občinsko delovno sodišče (Općinski radni sud) kot specializirani sodišči za tovrstne zadeve, drugod pa imajo pristojnost načeloma občinska sodišča (Općinski sudovi).
Pravila o tem, katero sodišče je pristojno, vsebuje zakon o civilnem postopku.
Natančneje, vloga se vloži pri krajevno pristojnem sodišču, ki je na splošno pristojno za toženca, tj. pri splošno krajevno pristojnem sodišču glede na začasno ali stalno prebivališče toženca oziroma njegov registrirani sedež, če je toženec pravna oseba. Če gre za spor zoper državo, mesto Zagreb, kraje ali občine, se splošno krajevno pristojno sodišče določi glede na kraj organa zastopstva tožene stranke.
Vendar pa za spore,zoper Republiko Hrvaško velja, da se splošno krajevno pristojno sodišče določi glede na kraj na Hrvaškem, v katerem ima tožnik stalno prebivališče ali registrirani sedež. Če tega na Hrvaškem nima, je za spore zoper Republiko Hrvaško splošno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno na območju hrvaškega parlamenta (Hrvatski Sabor).
Razlikuje se med nižjimi in višjimi sodišči. Občinska sodišča (Općinski sudovi) in gospodarska sodišča (Trgovački sudovi) so sodišča prve stopnje, županijska sodišča (Županijski sudovi) in višje gospodarsko sodišče Republike Hrvaške (Visoki trgovački sud RH) pa so pritožbena sodišča. Natančneje, županijska sodišča odločajo o pritožbah zoper odločbe občinskih sodišč, višje gospodarsko sodišče Republike Hrvaške pa odloča o pritožbah zoper odločbe gospodarskih sodišč.
Županijska sodišča in višje gospodarsko sodišče Republike Hrvaške so lahko sodišča prve stopnje le v primerih, ki so kot taki posebej določeni, pritožbe zoper njihove odločbe pa se vložijo pri vrhovnem sodišču Republike Hrvaške (Vrhovni sud RH).
Višja sodišča so torej pristojna za obravnavo tožb le v izjemnih primerih, kadar nižja sodišča razglasijo, da niso pristojna, in zadevo predložijo v nadaljnjo obravnavo.
Odločitev o tem, katero sodišče je pristojno za posamezni primer, je odvisna od različnih okoliščin, vendar je pristojno sodišče praviloma tisto, ki je splošno krajevno pristojno za toženca.
Osnovo pravilo krajevne pristojnosti je stalno ali začasno prebivališče toženca ali registrirani sedež toženca, če je ta pravna oseba.
Izjeme od osnovnega pravila splošne krajevne pristojnosti so določene v zakonu o civilnem postopku (v členih 50–66), kjer so navedeni primeri posebne krajevne pristojnosti, ki se uporabljajo za sospornike, spore glede zakonitega preživljanja, odškodninske spore, spore v zvezi s pravnim varstvom na podlagi jamstva proizvajalca, spore med zakoncema, spore glede ugotovitve ali zavrnitve očetovstva ali materinstva, spore glede nepremičnega premoženja in motenja posesti, spore glede zrakoplovov in plovil, določitev pristojnosti za osebe, za katere v Republiki Hrvaški ni mogoče določiti splošne krajevne pristojnosti, določitev pristojnosti glede na kraj podružnice pravne osebe, pristojnost glede na kraj zastopništva tuje osebe v Republiki Hrvaški, pristojnost v sporih, ki izhajajo iz razmerij z organizacijskimi enotami oboroženih sil Republike Hrvaške, pristojnost v sporih, ki izhajajo iz razmerij na področju dednega prava, pristojnost v sporih v okviru izvršilnih in stečajnih postopkov, pristojnost glede na kraj plačila, pristojnost v delovnih sporih ter vzajemna pristojnost za tožbe zoper tuje državljane.
V navedenih primerih lahko tožnik vedno izbere drugo sodišče, ne tistega, ki se določi na podlagi splošnega pravila glede na kraj, v katerem prebiva toženec, pri čemer se ta drugačna izbira od njega ne zahteva.
Nazadnje, stranke se lahko v skladu s členom 70 zakona o civilnem postopku dogovorijo o krajevni pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča, vendar le, če ne gre za sodišče z izključno pristojnostjo.
Glede na to, ali gre za civilno ali gospodarsko zadevo, je mogoče vlogo vložiti pri občinskem sodišču (Općinski sud) ali gospodarskem sodišču (Trgovački sud), v Zagrebu pa jo je v primeru delovnega spora mogoče vložiti tudi pri občinskem delovnem sodišču (Općinski radni sud).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V italijanskem pravnem sistemu so praviloma pristojna redna sodišča, saj imajo posebno pristojnost za spore v zvezi z osebnimi pravicami. Redni sodni organi so mirovno sodišče (Giudice di Pace), splošno sodišče (Tribunale) in pritožbeno sodišče (Corte di Appello). Na zadnji stopnji odloča vrhovno kasacijsko sodišče (Suprema Corte di Cassazione), medtem ko je ustavnopravni organ ustavno sodišče (Corte Costituzionale). Poleg sistema rednih sodišč obstaja tudi sistem upravnih sodišč. Upravna sodišča so pristojna za obravnavanje sporov v zvezi z legitimnimi interesi ter – na posebnih področjih, določenih z zakonom – sporov v zvezi s pravicami posameznikov, ki se nanašajo na izvajanje ali opustitev izvajanja upravnih pooblastil v zvezi z ukrepi, akti, sporazumi ali ravnanjem, ki vključujejo izvajanje navedenih pooblastil s strani javnih organov. Aktov ali ukrepov, ki jih sprejme vlada v okviru izvajanja politične oblasti, ni mogoče izpodbijati pred sodišči. Upravno pristojnost izvajajo deželna upravna sodišča (Tribunali Amministrativi Regionali – TAR) in državni svet (Consiglio di Stato) v skladu z določbami iz zakonika o upravnem postopku. Na zadnji stopnji odloča vrhovno kasacijsko sodišče, vendar le po pristojnosti. Obstaja še eno specializirano sodišče, in sicer davčno sodišče (tributario). Davčno pristojnost izvajajo pokrajinska davčna sodišča (Commissioni Tributarie Provinciali – CTP) in deželna davčna sodišča (Commissioni Tributarie Regionali – CTR). Davčna sodišča so pristojna za obravnavanje vseh sporov v zvezi z vsemi vrstami davkov, ne glede na njihovo poimenovanje, vključno z deželnimi, pokrajinskimi in občinskimi davki in prispevki, ki se plačujejo italijanski nacionalni zdravstveni službi, dodatnimi dajatvami in davki, s tem povezanimi sankcijami ter obrestmi in vsemi drugimi stranskimi pristojbinami. V sistemu rednih sodišč v italijanskem pravnem sistemu obstaja tudi vrsta „specializiranih“ oddelkov. Nekateri od najpomembnejših specializiranih oddelkov so: (a) oddelki, specializirani za zadeve na področju priseljevanja, mednarodne zaščite in prostega gibanja državljanov EU; (b) oddelki, specializirani za gospodarske zadeve; (c) oddelki, specializirani za kmetijske zadeve. Obstajajo tudi specializirana sodišča, kot je sodišče za mladoletnike (Tribunale per i Minorenni) ali sodišče za nadzor nad izvrševanjem kazenskih sankcij (Tribunale di Sorveglianza). Delovnopravni spori so dodeljeni rednim sodiščem, od katerih imajo nekatera posebne oddelke (delovne oddelke). Tehnično gledano pa to niso specializirani oddelki, ampak organizacijski modeli v okviru sodišč.
Praviloma je splošno sodišče pristojno za vse zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih sodišč. Poleg tega je izključno pristojno za vse zadeve v zvezi z davki in dajatvami (ki niso dodeljene davčnim sodiščem), statusom in sposobnostjo oseb ter častnimi pravicami, postopke za ugotovitev nepristnosti, izvršbe in na splošno vse zadeve nedoločljive vrednosti.
Mirovno sodišče je pristojno za zadeve v zvezi s premičnim premoženjem v vrednosti do 50 000 EUR, če z zakonom pristojnost zanje ni dodeljena drugemu sodišču. Od 31. oktobra 2021 bo ta vrednost znašala 30 000 EUR. Mirovno sodišče je pristojno tudi za vse zadeve v zvezi s spori iz člena 7 zakonika o civilnem postopku.
Merilo za opredelitev sodišča, ki mu je treba predložiti spor, je „pristojnost“. V italijanskem pravnem sistemu pristojnost na splošno pomeni sklop pooblastil in nalog, ki jih lahko pravni organ izvaja. Obstajajo različne vrste pristojnosti: stvarna, krajevna, glede na stopnjo in glede na vrednost. V zvezi s civilnim postopkom pristojnost označuje raven pooblastil, dodeljenih vsakemu sodnemu organu, in torej obseg, v katerem so pooblastila navedenega organa za odločanje utemeljena. Zadevna pristojnost je opredeljena s „tehničnega vidika“, njena pravna ureditev pa je določena v členu 7 in naslednjih zakonika o civilnem postopku. Na podlagi zadevnih pravil procesna narava pristojnosti pomeni predhodno vprašanje in je torej lahko predmet odločitve v okviru spora. Če je katero koli od pravil o pristojnosti kršeno, lahko revizijski organ utemeljeno sprejme odločitev o neobstoju pristojnosti (glej člen 38 zakonika o civilnem postopku). Pristojnost v tehničnem smislu se razlikuje od tako imenovane interne pristojnosti, tj. razdelitve zadev v okviru pristojnega sodnega organa. Zadnjenavedena oblika pristojnosti, imenovana tudi tabelarna (competenza tabellare), je odvisna od tega, kako je splošno sodišče organizirano: na primer z notranjimi oddelki (civilni oddelek št. 1) ali ustanovitvijo subjektov, ki se osredotočajo na posebne teme (delovni oddelek), ali z ustanovitvijo ločenih subjektov. Neupoštevanje določb o dodelitvi zadev ne sproži procesnega vprašanja v zvezi s pristojnostjo, ampak pomeni preprosto organizacijsko težavo glede dodelitve zadeve v okviru sodnega organa.
Kar zadeva kraj, v katerem je treba obravnavati spor, je pristojno sodišče v kraju običajnega ali stalnega prebivališča toženca, razen če ni z zakonom določeno drugače; če to prebivališče ni znano, je pristojno sodišče v kraju začasnega bivališča toženca. Če toženec nima običajnega ali stalnega prebivališča ali začasnega bivališča v Italiji ali če kraj začasnega bivališča ni znan, je pristojno sodišče v kraju običajnega prebivališča tožnika. Pravila o krajevni pristojnosti so določena v členu 18 in naslednjih zakonika o civilnem postopku.
Sistem rednih sodišč je razdeljen na dve področji: področje kazenskega prava, kjer se odloča, ali je kazenski pregon, ki ga zoper posameznika ali subjekt uvede državni tožilec, utemeljen, in področje civilnega prava, kjer je namen pravno zaščititi pravice v okviru razmerij med posamezniki ali med posameznikom in javnim organom, kadar zadnjenavedeni pri opravljanju svojih nalog škoduje osebnim pravicam drugih oseb. Na področju kazenskega prava sodno osebje opravlja sodniške in tožilske naloge, pri čemer prve vključujejo izdajanje sodb, druge pa izvajanje preiskav (pod okriljem državnega tožilstva). Ko so navedene preiskave končane, tožilsko osebje bodisi začne kazenski postopek ali predlaga opustitev zadeve, potrdi obtožnico na sodišču in izvaja tožilske naloge na naslednjih stopnjah. V skladu z zadnjim odstavkom člena 107 italijanske ustave kazenske postopke začnejo člani državnega tožilstva (tudi če so del rednih sodišč). Med kazenskim postopkom lahko oškodovana stranka vloži premoženjskopravni zahtevek za odškodnino za škodo, ki jo je utrpela; lahko pa vloži tudi ločeno tožbo pri civilnem sodišču. Civilni in kazenski postopki so urejeni z dvema ločenima sklopoma procesnih pravil: zakonikom o civilnem postopku in zakonikom o kazenskem postopku. Redno pristojnost izvajajo „poklicni“ in „nepoklicni“ sodniki, ki so oboji del sodstva.
Na prvi stopnji so v civilnih in kazenskih zadevah pristojna:
Na prvi stopnji tožilske naloge izvajajo:
Na drugi stopnji so pristojna:
Na drugi stopnji tožilske naloge izvaja državni tožilec pri pritožbenem sodišču. V zvezi z zakonitostjo sodb je pristojno vrhovno kasacijsko sodišče; v postopkih pred tem sodiščem tožilske naloge izvaja državni tožilec pri vrhovnem kasacijskem sodišču. Nazadnje je treba poudariti, da tožilski organi v Italiji vključujejo tudi državni direktorat za boj proti mafiji in terorizmu (Direzione Nazionale Antimafia e Antiterrorismo), ki v skladu z zakonodajnim odlokom št. 160/06 izvaja tožilske naloge, koordinirane na državni ravni.
Razen če ni z zakonom določeno drugače, je pristojno sodišče v kraju običajnega ali stalnega prebivališča toženca; če to ni znano, je pristojno sodišče v kraju začasnega bivališča toženca. Če toženec nima običajnega ali stalnega prebivališča ali začasnega bivališča v Italiji ali če kraj začasnega bivališča ni znan, je pristojno sodišče v kraju običajnega prebivališča tožnika. Vendar pa obstajajo posebna pravila za določitev kraja, v katerem je treba začeti postopek: splošna in posebna pravila so določena v členu 18 in naslednjih zakonika o civilnem postopku. Različna pravila pa obstajajo tudi v posebnih zakonih, na primer zakonih s področja družin ali otrok, izvrševanja sodb ali pravic potrošnikov.
Razen če ni z zakonom določeno drugače, je za fizične osebe pristojno sodišče v kraju običajnega ali stalnega prebivališča toženca; če to ni znano, je pristojno sodišče v kraju začasnega bivališča toženca. Če toženec nima običajnega ali stalnega prebivališča ali začasnega bivališča v Italiji ali če kraj začasnega bivališča ni znan, je pristojno sodišče v kraju običajnega prebivališča tožnika.
Če je toženec pravna oseba, je pristojno sodišče v kraju njegovega sedeža, razen če ni z zakonom določeno drugače. Če ima pravna oseba drugo poslovno enoto ali zastopnika, pooblaščenega za zastopanje na sodišču v zvezi z zahtevkom, je pristojno tudi sodišče v kraju, kjer ima navedeni zastopnik sedež ali kjer je navedena poslovna enota. Za namene določitve pristojnosti imajo družbe brez pravne osebnosti, neregistrirana združenja in odbori svoj sedež v kraju, kjer običajno opravljajo svoje dejavnosti.
V zadevah v zvezi s pravicami zoper določene osebe (diritti di obbligazione) je pristojno tudi sodišče v kraju, kjer je obveznost nastala ali kjer jo je treba izpolniti.
Sodišče za zadeve v zvezi z otroki (Foro per le cause relative a bambini)
Za odredbe za posredovanje v zvezi s starševsko odgovornostjo je ključno merilo običajno prebivališče otroka ob vložitvi zahtevka. Ugotoviti ga je treba na podlagi objektivnih meril; v primeru premestitve otroka to ne pomeni, da je pristojno sodišče novega prebivališča, če je preteklo minimalno, kratko časovno obdobje, pri čemer se upošteva starost otroka.
Sodišče za zadeve v zvezi z zakonsko zvezo (Foro per le cause relative al matrimonio)
Prenehanje življenjske skupnosti. V zvezi s prenehanjem življenjske skupnosti se zahtevek vloži pri sodišču v kraju, kjer je par nazadnje živel skupaj, ali če ni nikoli živel skupaj, v kraju običajnega ali stalnega prebivališča toženega zakonca. Če toženi zakonec živi v tujini ali ni dosegljiv, se zahtevek vloži pri sodišču v kraju običajnega ali stalnega prebivališča tožnika; če tudi ta živi v tujini, se lahko zahtevek vloži pri katerem koli sodišču v Italiji.
Razveza zakonske zveze. Pristojno sodišče za obravnavo vlog za razvezo civilne zakonske zveze ali prenehanje civilnih učinkov cerkvene zakonske zveze je sodišče v kraju običajnega ali stalnega prebivališča toženega zakonca, ne glede na druga merila za določitev pristojnosti, ki so podredno določena z isto pravno določbo. Skupne vloge pa se lahko vložijo pri sodišču v kraju običajnega ali stalnega prebivališča katerega koli zakonca.
Sodišče za delovnopravne zadeve (Foro per le cause di lavoro)
Na prvi stopnji je za delovnopravne spore pristojno splošno sodišče, ki deluje kot delovno sodišče. Krajevno pristojno je sodišče v kraju, kjer se je delovno razmerje začelo ali kjer ima sedež družba ali njena podružnica, ki ji je bil delavec dodeljen, ali kjer je delavec opravljal svoje storitve ob prenehanju delovnega razmerja. Ta pristojnost se ohrani po prenosu družbe ali zaprtju družbe ali njene podružnice, če je zahtevek vložen v šestih mesecih od takega prenosa ali zaprtja. Za spore v zvezi z delovnim razmerjem v izpostavah organov javne uprave je krajevno pristojno sodišče v kraju, kjer je urad, ki mu je delavec dodeljen ali mu je bil dodeljen ob prenehanju delovnega razmerja. V sporih, v katerih je ena od strank državna uprava, sodišče ne more delovati kot foro erariale (sodišče, pristojno za vprašanja javnih financ).
Sodišče za zadeve v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičninah in prisilnimi izselitvami ali zasegi (Foro per le cause relative a diritti reali e ad azioni possessorie)
Za zadeve v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičnem premoženju, zadeve v zvezi z najemom in brezplačnimi posojili za uporabo stavb (posodbene pogodbe) ter poslovnim najemom in zadeve v zvezi z določitvijo pogojev in upoštevanjem razdalj, določenih z zakonom, predpisi ali rabo glede zasaditve dreves in živih mej, je pristojno sodišče v kraju, kjer je stavba ali poslovna nepremičnina. Če se nepremičnina razteza čez več kot eno sodno okrožje, je pristojno sodišče v okrožju, v katerem zadevna stranka državi plačuje večino davka; če stranka ne plačuje davka, je pristojno katero koli sodišče, pristojno za okrožje, v katerem je del nepremičnine. Za prisilne izselitve ali zasege ter poročila o novih delih in morebitni škodi je pristojno sodišče v kraju, kjer se je zgodilo sporno dejanje.
Sodišče za zapuščinske zadeve (Foro per le cause ereditarie)
Pristojno je sodišče v kraju, kjer se je začel zapuščinski postopek v zadevah:
(1) v zvezi z zapuščinskimi zahtevki ali delitvijo zapuščine ali v kateri koli drugi zadevi med skupnimi dediči, namenjeni delitvi zapuščine;
(2) v zvezi z razveljavitvijo delitve zapuščine in zavarovanjem deležev, če se zadeva začne v dveh letih po razdelitvi zapuščine;
(3) v zvezi s posojili, odobrenimi pokojniku, ali volili, ki jih ima dedič, če se zadeva začne pred razdelitvijo zapuščine in vsekakor v dveh letih od začetka zapuščinskega postopka;
(4) zoper izvršitelja oporoke, če se zadeva začne v časovnem okviru, določenem v prejšnji točki.
Sodišče za zadeve med poslovnimi partnerji in med etažnimi lastniki (Foro per le cause tra soci e tra condomini)
Za zadeve med poslovnimi partnerji je pristojno sodišče v kraju, kjer ima družba sedež; za zadeve med etažnimi lastniki ali med etažnimi lastniki in samim stanovanjskim blokom je pristojno sodišče v okrožju, v katerem so skupni prostori (ali večina skupnih prostorov).
Sodišče za zadeve, ki vključujejo organe javne uprave (Foro della pubblica amministrazione)
Za zadeve, v katerih je ena od strank državna uprava, je v skladu s posebnimi zakoni o zastopanju in obrambi države na sodišču in v zadevah, določenih v njih, pristojno sodišče v kraju, kjer ima sedež generalno državno pravobranilstvo (Ufficio dell’Avvocatura dello Stato), v okrožju katerega ima sedež sodišče, ki bi bilo pristojno v skladu z običajnimi pravili. Kadar je upravni organ tožena stranka, se tako okrožje določi glede na sodišče v kraju, kjer je obveznost nastala ali jo je treba izpolniti ali kjer je premično ali nepremično premoženje, ki je predmet tožbe.
Izvršilno sodišče (Foro dell’Esecuzione Forzata)
Za izvršbe na premičnem ali nepremičnem premoženju je pristojno sodišče v kraju, kjer je to premoženje. Za izvršbe na motornih vozilih in prikolicah je pristojno sodišče v kraju dolžnikovega običajnega ali stalnega prebivališča, začasnega bivališča ali sedeža. Za izvršbe v zvezi z obveznostmi izvedbe ali opustitve nekega dejanja je pristojno sodišče v kraju, kjer je treba izpolniti obveznost.
Sodišče za potrošnike (Foro del Consumatore)
V zadevah v zvezi s potrošniki je pristojno sodišče v kraju, kjer ima potrošnik običajno ali dejansko stalno prebivališče. Pristojnost tega sodišča je izključna in obvezna, razen če sta se stranki dogovorili o izbiri drugega sodišča. Procesno ravnanje potrošnika, ki očitno nastopi po začetku sodnega postopka, ne more imeti enake vrednosti kot pogajanja in ne more upravičiti odstopanja od sodišča za potrošnike.
V nekaterih zadevah se lahko spor predloži več različnim sodiščem, ki se imenujejo alternativna sodišča. To zlasti velja v zadevah v zvezi s pravicami zoper določene osebe: v takem primeru je poleg sodišča v kraju, kjer ima toženec stalno prebivališče, pristojno tudi sodišče v kraju, kjer je obveznost nastala ali jo je treba izpolniti.
Sodišče v kraju običajnega prebivališča toženca ni pristojno, če je z italijansko zakonodajo določeno drugo izključno pristojno sodišče. V zvezi s tem glej poglavje 2.2.2 („Izjeme od splošnega pravila“).
Stranki se lahko dogovorita o predložitvi zadeve drugemu sodišču, razen če ni določena izključna pristojnost (ki je ni mogoče izključiti s sporazumom) (člen 20 zakonika o civilnem postopku).
Če je pristojno specializirano sodišče, se uporabljajo merila o pristojnosti, določena v ustreznih posebnih zakonih.
Upravna sodišča. Za spore v zvezi z ukrepi, akti, sporazumi ali ravnanjem organov javne uprave je vedno pristojno deželno upravno sodišče, na območju pristojnosti katerega imajo navedeni organi sedež. Vsekakor je deželno upravno sodišče vedno pristojno za vse spore v zvezi z ukrepi, akti, sporazumi ali ravnanjem organov javne uprave, katerih neposredni učinki so omejeni na ozemlje dežele, v kateri ima navedeno sodišče sedež. Za spore v zvezi z javnimi uslužbenci je vedno pristojno sodišče, na območju pristojnosti katerega je kraj zaposlitve. V drugih zadevah je v zvezi z državnimi akti vedno pristojno deželno upravno sodišče Lacija (ki ima sedež v Rimu), v zvezi z akti nadregionalnih javnih subjektov pa deželno upravno sodišče dežele, na območju katere ima zadevni subjekt sedež.
Davčna sodišča. Pokrajinska davčna sodišča so pristojna za vse pritožbe zoper davčne organe in pobiralce davkov s sedežem v njihovem okrožju. Če je pritožba vložena zoper kateri koli oddelek davčnega urada (Agenzia delle Entrate), ki je pristojen za celotno Italijo ali njen del, je pristojno pokrajinsko davčno sodišče, v okrožju katerega ima sedež urad, ki je pristojen za naloge iz spornega poročila.
►Italijanska ustava (EN)
https://www.senato.it/sites/default/files/media-documents/COST_INGLESE.pdf
►Italijanski zakoni in zakoniki (IT)
https://www.normattiva.it/?language=en
►Italijanski zakonik o civilnem postopku (IT)
http://www.altalex.com/documents/codici-altalex/2015/01/02/codice-di-procedura-civile
►Zakonik o upravnem postopku (EN)
https://www.giustizia-amministrativa.it/cdsintra/wcm/idc/groups/public/documents/document/mday/mzk3/~edisp/nsiga_4276977.pdf
►Code de justice administrative (FR)
► Italienische Verwaltungsprozessordnung (DE)
► Italijanski pravosodni sistem (EN)
► Zakonik o davčnem postopku (IT)
► Ministrstvo za pravosodje (IT)
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Redna civilna sodišča (v ciprskem pravnem sistemu imenovana okrožna sodišča) so pristojna za obravnavo večine civilnih zadev.
Vendar morate v primeru posebnega sodnega spora zadevo predložiti specializiranemu sodišču, ki je pristojno za obravnavo take zadeve.
Na primer, družinske spore (npr. razveza zakonske zveze, preživnina, starševska odgovornost, komuniciranje z mladoletnimi otroki, premoženjskopravni spori itd.) obravnavajo družinska sodišča Republike Ciper.
V primeru delovnega spora (razmerja med delodajalcem in delojemalcem, na primer nezakonita odpustitev, presežna delovna sila itd.) boste morali zadevo predložiti delovnemu sodišču v okrožju, kjer je spor nastal, ali, če tega ni, v okrožju, kjer ima tožnik običajno ali stalno prebivališče. Vendar so za zadeve, v katerih se zahteva odškodnina, ki presega znesek plač dveh (2) let, pristojna redna civilna sodišča (okrožna sodišča), tako da morate v takih primerih zadevo predložiti tem sodiščem.
Kar zadeva spore v zvezi z najemom nepremičnine (npr. višja najemnina, prisilna izselitev itd.), morate zadevo predložiti sodišču za nadzor nad najemninami v okrožju, kjer je nepremičnina.
Glej odgovor na vprašanje 2.2 v nadaljevanju.
V ciprskem pravnem sistemu ni razlike med rednimi civilnimi sodišči prve stopnje. Vendar obstaja razlikovanje med okrožnimi sodniki v zvezi z njihovim položajem (predsedujoči sodnik okrožnega sodišča, višji sodnik okrožnega sodišča, sodnik okrožnega sodišča), od katerega je odvisna njihova pristojnost za obravnavo določenih zadev.
Okrožno sodišče (redno civilno sodišče) je pristojno za odločanje o kakršnem koli sporu, če:
Če se tožba nanaša na dobrodelno ustanovo ali kakršen koli patent ali blagovno znamko, za katero je na podlagi člena 7 ali določb zakona št. 29/1983 pristojno okrožno sodišče, se vloži pri katerem koli okrožnem sodišču.
Kadar v zadevah iz odstavka 2.2.1 zgoraj že obstaja alternativna krajevna pristojnost ali v zadevah iz odstavka 2.2.2.
V primeru izključne pristojnosti, ki velja za nepremičnine (glej zadnjo točko pri odgovoru na vprašanje 2.2.1 zgoraj).
Ne.
Postopek običajno začne pooblaščeni odvetnik, ki ve, na katero sodišče se je treba obrniti. Če nimate pravnega zastopnika, se lahko za ustrezne informacije obrnete na sodno tajništvo vrhovnega sodišča.
Vrhovno sodišče Cipra
Charalambou Mouskou,
1404 Nikozija, Ciper
Telefon: +35 722865741
Telefaks: +35 722304500
e-naslov: chief.reg@sc.judicial.gov.cy
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Z zakonom o civilnem postopku (Civilprocesa likums) je zagotovljeno, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do sodnega varstva državljanskih pravic, če so njene pravice kršene ali se izpodbijajo, in do sodnega varstva interesov, zaščitenih z zakonom. Praviloma vse civilne spore obravnavajo sodišča v rednih sodnih postopkih. Izjemoma in le kadar je to določeno z zakonodajo, se lahko civilni spori rešujejo v izvensodnih postopkih. Kadar je to določeno z zakonodajo, sodišče obravnava tudi zahtevke, ki jih vložijo fizične in pravne osebe in ki po svoji naravi niso civilni spori. Vendar o dodelitvi spora vedno odloči sodišče ali sodnik. Če sodišče ali sodnik ugotovi, da spor ne spada v pristojnost sodišča, se v sklepu v zvezi s tem navede organ, pristojen za odločanje v sporu.
Hkrati pa za običajna pravila o pristojnosti veljajo nekatere izjeme, s katerimi je določena raven sodišča, ki naj bi zadevo obravnavalo na prvi stopnji.
Specializirano sodišče za gospodarske zadeve, ki obravnava nekatere kategorije zadev civilnega in kazenskega prava, v Latviji deluje od 31. marca 2021.
Okrožna sodišča (rajona tiesa) in mestna sodišča (pilsētas tiesa) delujejo kot sodišča prve stopnje v civilnih zadevah. Okrožno sodišče Vidzeme v mestu Riga (Rīgas pilsētas Vidzemes priekšpilsētas tiesa) obravnava zadeve, v katerih se spisi nanašajo na državno skrivnost, in zadeve glede varstva patentov, topografije polprevodniških izdelkov, modelov, blagovnih znamk in geografskih označb. Zemljiškoknjižni oddelek okrožnega (mestnega) sodišča obravnava predloge za izvršitev nespornih obveznosti (bezstrīdus piespiedu izpildīšana) in prisilno izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča (saistību piespiedu izpildīšanu brīdinājuma kārtība) ter tudi predloge za potrditev obvestil o dražbi (izsoles aktu apstiprināšana), razen za potrditev takih obvestil v zadevah v zvezi s postopkom v primeru insolventnosti.
Višje sodišče lahko zadevo vsebinsko preuči šele po tem, ko jo je obravnavalo nižje sodišče. Sodišče prve stopnje za civilne zadeve je okrožno ali mestno sodišče ali regionalno sodišče (apgabaltiesa). V civilnih postopkih zadeve vsebinsko obravnava sodišče prve stopnje, ki je pristojno za vrsto in predmet zadeve ter kraj spora.
Civilne zadeve se za obravnavo na prvi stopnji dodelijo sodiščem na različnih ravneh na podlagi predmeta zadeve: zadeve se razvrstijo glede na kategorijo ali naravo zahtevka. Vendar ima nato vsako sodišče na isti ravni svojo krajevno pristojnost.
Splošna pravila o krajevni pristojnosti določajo, da se tožba zoper fizično osebo vloži pri sodišču v kraju, kjer ima ta oseba prijavljeno stalno prebivališče (člen 26 zakona o civilnem postopku). Tožba zoper pravno osebo se vloži pri sodišču v kraju, kjer ima pravna oseba sedež. Ustrezno sodišče prve stopnje se torej določi glede na predmet zadeve in pravila o krajevni pristojnosti.
V zakonu o civilnem postopku so določene tudi izjeme od pravil o krajevni pristojnosti v civilnih zadevah, pri čemer se lahko tožnik odloči, da bo tožbo vložil v skladu s splošnimi določbami o krajevni pristojnosti, tj. pri sodišču v kraju, kjer ima toženec prijavljeno stalno prebivališče ali sedež, ali da bo tožbo vložil pri drugem sodišču prve stopnje na isti ravni, ki je v zakonodaji določeno kot nadomestno sodišče.
Tožba zoper toženca, ki nima prijavljenega stalnega prebivališča, se vloži pri sodišču v kraju, kjer ima toženec dejansko prebivališče.
Če je njegovo dejansko prebivališče neznano ali če to ni v Latviji, se tožba vloži pri sodišču v kraju, kjer ima toženec kakršno koli nepremično premoženje, ali v kraju, kjer je njegovo zadnje znano prebivališče.
V nekaterih primerih, opredeljenih v zakonodaji, ima tožnik nekatere pravice glede izbire, ali bo tožbo vložil bodisi pri sodišču, ki se določi glede na kraj, kjer ima toženec prijavljeno stalno prebivališče ali sedež, bodisi pri drugem sodišču.
Pravila v zvezi z izbiro pristojnosti, ki je na voljo tožniku, so določena v členu 28 zakona o civilnem postopku, ki vključuje podroben seznam vrst zadev in nadomestnih sodišč, pri katerih se lahko vloži tožba:
Če tožnik v zgoraj navedenih zadevah nima prijavljenega stalnega prebivališča, se lahko tožba vloži pri sodišču v kraju, kjer ima tožnik dejansko prebivališče.
V civilnih zadevah je predvidena tudi izključna pristojnost, ki prevlada ne samo nad splošno krajevno pristojnostjo, ampak tudi nad vsemi drugimi oblikami krajevne pristojnosti. Pristojnost se glede na vrsto tožbe določi v naslednjih primerih:
Izključna pristojnost je lahko določena tudi v drugih zakonodajnih aktih.
Spodnje določbe se uporabljajo tudi v zadevah, ki se obravnavajo v posebnih sodnih postopkih:
vlogo za odobritev posvojitve je treba vložiti pri sodišču v kraju, kjer ima posvojitelj prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni, pa v kraju, kjer ima dejansko prebivališče; zahtevek za razveljavitev posvojitve je treba vložiti pri sodišču v kraju, kjer ima vložnik prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni, pa v kraju, kjer ima dejansko prebivališče;
vlogo za odobritev posvojitve, ki jo vloži tuji državljan ali oseba, ki živi v tujini, je treba vložiti pri sodišču v kraju, kjer ima posvojenec prijavljeno stalno prebivališče, če pa je posvojenec v zunajdružinski oskrbi, je treba vlogo vložiti pri sodišču v kraju, kjer se zagotavlja zunajdružinska oskrba (člen 259(2) zakona o civilnem postopku);
zahtevek za omejitev poslovne sposobnosti osebe zaradi duševne ali druge bolezni je treba vložiti pri sodišču v kraju, kjer ima ta oseba prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni, pa v kraju, kjer ima dejansko prebivališče; če je bila oseba hospitalizirana, je treba zahtevek vložiti pri sodišču v kraju, kjer je zdravstvena ustanova (člen 264 zakona o civilnem postopku);
Zadeve v zvezi z izvršitvijo nespornih obveznosti (saistību bezstrīdus piespiedu izpildīšana):
Zadeve v zvezi z izvršitvijo obveznosti na podlagi obvestila sodišča (saistību piespiedu izpildīšana brīdinājuma kārtībā):
Predlog za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča je treba vložiti pri zemljiškoknjižnem oddelku okrožnega ali mestnega sodišča v kraju, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni, pa v kraju, kjer ima dejansko prebivališče ali sedež (člen 406.2 zakona o civilnem postopku).
Da, ta možnost obstaja. Latvijska zakonodaja strankam omogoča, da se dogovorijo o krajevno pristojnem sodišču za svojo zadevo. Ob sklenitvi pogodbe lahko določijo sodišče prve stopnje, ki bo pristojno za reševanje morebitnih prihodnjih sporov v zvezi s pogodbo ali izpolnjevanjem njenih določil. Ne morejo pa spremeniti pristojnosti glede na predmet spora, tj. ravni sodišča, ki naj bi zadevo obravnavalo na prvi stopnji (člen 25 zakona o civilnem postopku); prav tako ne morejo spremeniti izključne pristojnosti (člen 29 zakona o civilnem postopku). Za dogovor o pristojnosti veljata dve omejitvi:
V skladu z latvijsko zakonodajo sodišča splošne pristojnosti obravnavajo civilne in kazenske zadeve. V Latviji v nasprotju z drugimi državami ni specializiranih sodišč, na primer družinskih sodišč, ali sodnikov, specializiranih za posebna pravna vprašanja.
Kot je pojasnjeno zgoraj, civilne zadeve vsebinsko obravnava sodišče prve stopnje, višje sodišče pa jih lahko preizkusi šele po tem, ko jih je obravnavalo nižje sodišče. Sodišče prve stopnje za civilne zadeve je okrožno (mestno) sodišče, ki je pristojno za zadevo. Praviloma vsi civilni spori spadajo v pristojnost sodišč, ki jih obravnavajo v rednih sodnih postopkih.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
S členom 12 zakona o sodiščih (Lietuvos Respublikos teismų įstatymas) je vzpostavljen enotni sistem sodišč, ki vključuje sodišča splošne pristojnosti in sodišča posebne pristojnosti.
Sodišča splošne pristojnosti (sodišča prve stopnje, tj. okrožna in regionalna sodišča) obravnavajo vse civilne zadeve, ki vključujejo spore, ki se nanašajo na civilna, družinska in delovna razmerja, razmerja na področju intelektualne lastnine, stečaja in prestrukturiranja ali druga zasebna razmerja, ali spore, ki izhajajo iz takih razmerij. Ta sodišča obravnavajo tudi zadeve v izrednih sodnih postopkih ter odločajo o zahtevah za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb in arbitražnih odločb v Republiki Litvi (člen 22 zakonika o civilnem postopku) (Civilinio proceso kodeksas).
Specializirana sodišča, tj. upravna sodišča (regionalna upravna sodišča), obravnavajo upravne zadeve, ki izhajajo iz upravnopravnih razmerij.
Tožnik lahko tožbo vloži pri sodišču po svoji izbiri ob upoštevanju naslednjih pogojev:
Civilne zadeve obravnavajo okrožna in regionalna sodišča kot sodišča prve stopnje (člen 25 zakonika o civilnem postopku).
V skladu s splošnim pravilom, določenim v navedenem zakoniku, vse civilne zadeve obravnavajo okrožna sodišča. Obstaja pa tudi izjema od splošnega pravila, v skladu s katero nekatere zadeve spadajo v pristojnost regionalnih sodišč ali izključno pristojnost regionalnega sodišča v Vilni.
To je odvisno od vrednosti zahtevka v sporu, pri čemer civilne zadeve, v katerih zahtevek presega 150 000 LTL, obravnavajo regionalna sodišča, razen zadev v zvezi z družinskimi in delovnimi razmerji ter zadev v zvezi z odškodnino za nepremoženjsko škodo.
Pristojnost je odvisna tudi od drugih dejavnikov, ne le od zahtevka v sporu.
Regionalna sodišča kot prvostopenjska sodišča obravnavajo tudi naslednje civilne zadeve:
zadeve v zvezi s pravnimi nepremoženjskimi avtorskimi razmerji;
zadeve v zvezi s pravnimi razmerji v civilnih javnih razpisih;
zadeve v zvezi s stečajem ali prestrukturiranjem, razen zadev v zvezi s stečajem fizičnih oseb;
zadeve, v katerih je ena od strank tuja država;
zadeve, ki temeljijo na zahtevkih v zvezi s prisilno prodajo delnic (deležev, pravic);
zadeve, ki temeljijo na zahtevkih v zvezi s preiskavo dejavnosti pravne osebe;
zadeve v zvezi z nadomestilom za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi kršitve pridobljenih pravic pacientov;
druge civilne zadeve, ki jih morajo v skladu s posebnimi zakoni kot sodišča prve stopnje obravnavati regionalna sodišča.
Regionalno sodišče v Vilni ima kot prvostopenjsko sodišče izključno pristojnost za obravnavo naslednjih civilnih zadev:
zadev v zvezi s spori, kot so navedeni v zakonu o patentih (Lietuvos Respublikos patentų įstatymas);
zadev v zvezi s spori, kot so navedeni v zakonu o blagovnih znamkah (Lietuvos Respublikos prekių ženklų įstatymas);
zadev v zvezi s posvojitvijo litovskega državljana, ki prebiva v Republiki Litvi, za katero zaprosijo državljani drugih držav;
drugih civilnih zadev, ki v skladu s posebnimi zakoni spadajo v izključno pristojnost regionalnega sodišča v Vilni kot sodišča prve stopnje.
Tožba se vloži pri sodišču v kraju prebivališča toženca. Tožba zoper pravno osebo se vloži glede na kraj registriranega sedeža pravne osebe, kot je naveden v registru pravnih oseb. Če je toženec država ali občina, se tožba vloži glede na sedež institucije, ki zastopa državo ali občino.
Tožnik ima pravico izbirati med več sodišči, pristojnimi za zadevo.
Stranke se lahko tudi dogovorijo, pri katerem sodišču naj se vloži tožba. Člen 32 zakonika o civilnem postopku določa, da lahko stranke z medsebojnim dogovorom spremenijo sodišče, ki je krajevno pristojno za njihovo zadevo, vendar z dogovorom ne morejo spremeniti sodišča v nasprotju z izključno ali stvarno pristojnostjo za zadevo.
Kot je določeno v členu 30 zakonika o civilnem postopku, lahko tožnik pristojno sodišče izbere v naslednjih primerih:
tožba zoper toženca, katerega prebivališče ni znano, se lahko vloži glede na kraj njegovega premoženja ali kraj njegovega zadnjega znanega prebivališča;
tožba zoper toženca, ki nima prebivališča v Republiki Litvi, se lahko tožba vloži glede na kraj njegovega premoženja ali kraj njegovega zadnjega znanega prebivališča v Republiki Litvi;
tožba v zvezi z dejavnostmi podružnice pravne osebe se lahko vloži tudi glede na registrirani sedež podružnice;
tožba za dodelitev preživnine ali ugotovitev očetovstva se lahko vloži tudi glede na tožnikov kraj prebivališča;
odškodninska tožba zaradi škode, povzročene zdravju osebe, vključno s smrtjo, se lahko vloži glede na tožnikov kraj prebivališča ali kraj, v katerem je bila škoda povzročena;
odškodninska tožba zaradi škode, povzročene na premoženju osebe, se lahko vloži glede na tožnikov kraj prebivališča (registrirani sedež) ali kraj, v katerem je bila škoda povzročena;
odškodninska tožba zaradi škode, nastale zaradi nezakonite obsodbe, nezakonite uporabe pripornih ukrepov, nezakonitega pridržanja, nezakonite uporabe prisilnih sredstev v postopku ali nezakonite upravne kazni (prijetja), vključno s škodo, nastalo zaradi nezakonitih dejanj sodnika ali sodišča med obravnavo civilne zadeve, se lahko vloži glede na tožnikov kraj prebivališča;
odškodninska tožba za škodo, nastalo zaradi trčenja ladij, ter izterjavo nadomestila za pomoč in reševanje na morju, pa tudi v vseh drugih primerih, v katerih spor izhaja iz pravnih razmerij v pomorskem prevozu, se lahko vloži glede na kraj toženčeve ladje ali pristanišče njene registracije;
tožba v zvezi s sporazumom/pogodbo, v kateri je opredeljen kraj izpolnitve, se lahko vloži tudi glede na kraj izpolnitve sporazuma/pogodbe;
tožba v zvezi z delovanjem osebe v funkciji skrbnika ali upravitelja premoženja se lahko vloži tudi glede na kraj prebivališča (registrirani sedež) skrbnika ali upravitelja premoženja;
tožba v zvezi s potrošniškimi pogodbami se lahko vloži tudi glede na kraj prebivališča potrošnika.
Poleg tega se lahko tožba zoper več tožencev, ki prebivajo ali imajo sedež v različnih krajih, vloži glede na kraj prebivališča ali registriranega sedeža enega od tožencev po izbiri tožnika (člen 33(1) zakonika o civilnem postopku).
Tožba v zvezi s sporazumom/pogodbo, v kateri je opredeljen kraj izpolnitve, se lahko po izbiri tožnika vloži glede na kraj prebivališča ali registriranega sedeža toženca ali glede na kraj izpolnitve sporazuma/pogodbe. Tožba v zvezi s potrošniškimi pogodbami se lahko vloži glede na kraj prebivališča ali registriranega sedeža toženca ali potrošnika.
Tožba za dodelitev preživnine se lahko po izbiri tožnika vloži glede na kraj prebivališča ali registriranega sedeža toženca ali tožnika.
Civilni odškodninski zahtevek zaradi škode v zvezi s kazensko zadevo se lahko v obravnavo predloži v skladu s pravili o pristojnosti iz zakonika o civilnem postopku, če zahtevek ni bila vložen ali ni bilo o njej odločeno v kazenskem postopku.
Člen 31(1) in (2) zakonika o civilnem postopku določa naslednje izjeme od splošnega pravila o krajevni pristojnosti, ki so zavezujoče za tožnika, ki začenja sodni postopek:
tožbe v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičnem premoženju, uporabo nepremičnega premoženja, razen zahtevkov za prodajo skupnega premoženja zakoncev v zadevah za razvezo zakonske zveze, in preklicem rubeža nepremičnega premoženja spadajo v pristojnost sodišča v kraju, kjer je nepremično premoženje ali njegov glavni del;
terjatve upnikov v zapuščinskem postopku, vložene, preden so dediči sprejeli dediščino, spadajo v pristojnost sodišča v kraju dediščine ali njenega glavnega dela.
Poudariti je treba tudi, da je treba v skladu s členom 33(2) do (4) zakonika o civilnem postopku Republike Litve:
nasprotno tožbo vložiti pri sodišču, pri katerem je bila vložena prvotna tožba, ne glede na to, katero sodišče je zanjo pristojno. Če se vrednost zahtevka poveča, če se spremeni njegov predmet ali če se z vložitvijo nasprotne tožbe spremeni sodišče, pristojno za zadevo, kot je določeno z njenim predmetom, mora sodišče, pri katerem je bila vložena prvotna tožba, odločiti o vseh vprašanjih v zvezi s tožbo (nasprotno tožbo) in vsebinsko odločiti o celotni zadevi.
Če je treba katerega koli od tožnikovih zahtevkov vložiti v skladu s pravili o izključni pristojnosti, je treba v skladu z navedenimi pravili vložiti celotno tožbo.
Če kateri koli od tožnikovih zahtevkov spada v pristojnost regionalnega sodišča, mora celotno tožbo obravnavati regionalno sodišče.
Stranke lahko z medsebojnim pisnim dogovorom spremenijo krajevno pristojnost za zadevo. Vendar s takim dogovorom ne morejo spremeniti sodišča, ki je izključno ali stvarno pristojno za zadevo (člen 32 zakonika o civilnem postopku).
Pristojnost za obravnavo zadeve se lahko izjemoma utemelji z udeležbo toženca.
Sodišče lahko zadevo prenese na drugo sodišče, kadar toženec, katerega prebivališče ni bilo znano, zaprosi za prenos zadeve na sodišče v svojem kraju prebivališča (člen 34(2)(2) zakonika o civilnem postopku).
Specializirana upravna sodišča, ki delujejo v Republiki Litvi, ne obravnavajo civilnih, gospodarskih ali družinskih zadev. Obravnavajo zadeve, ki se nanašajo na upravnopravna razmerja.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Redno sodišče, ki je v Velikem vojvodstvu Luksemburg pristojno za odločanje v civilnih in gospodarskih zadevah, je okrožno sodišče (tribunal d’arrondissement). Sodni okrožji sta dve: Luxembourg in Diekirch, od katerih ima vsako po eno okrožno sodišče.
Okrožno sodišče je pristojno za odločanje v vseh civilnih in gospodarskih zadevah, za katere niso po zakonu pristojna druga sodišča.
Posebnih sodišč za odločanje v gospodarskih zadevah, kot jih poznajo v nekaterih drugih državah, ni. Gospodarske zadeve obravnavajo specializirani oddelki okrožnega sodišča, in sicer v poenostavljenem postopku.
Specializirana sodišča so pristojna predvsem za odločanje:
Mirovna sodišča so pristojna za odločanje v civilnih in gospodarskih zadevah, v katerih vrednost spora (brez obresti in stroškov) ne presega 15 000 EUR. Za spore večje vrednosti pa je pristojno okrožno sodišče.
Okrožno sodišče je vedno pristojno za zadeve, ki niso opredeljene z denarno vrednostjo, na primer za družinske zadeve.
Praviloma je pristojno sodišče v kraju prebivališča toženca. Namen tega pravila je zaščititi toženca, ki se domnevno lažje brani pred sodiščem, ki je najbližje kraju njegovega stalnega prebivališča.
Če je toženec fizična oseba, je to sodišče v kraju njegovega stalnega ali običajnega prebivališča.
Tožbo zoper civilno ali gospodarsko družbo je mogoče vložiti pri sodišču v kraju njenega registriranega sedeža, pa tudi pri sodišču v kraju, kjer ima podružnico ali predstavništvo, če ima tam zastopnika, ki je pooblaščen za poslovanje s tretjimi osebami, in če se spor nanaša na dejavnosti navedene podružnice ali predstavništva.
1. vlog za dovoljenje za sklenitev zakonske zveze med mladoletnima osebama, vlog za razveljavitev zakonske zveze, vlog za odpravo zadržka za sklenitev zakonske zveze, obnovitev zadržka, ugovor zoper zakonsko zvezo in odpravo zadržka;
2. zahtevkov, ki se nanašajo na predporočne pogodbe in premoženjska razmerja med zakoncema, in zahtevkov glede delitve premoženja;
3. zahtevkov glede pravic in dolžnosti zakoncev ter prispevka k stroškom zakonske zveze in registrirane partnerske skupnosti;
4. prenehanja registrirane partnerske skupnosti;
5. preživninskih zahtevkov;
6. zahtevkov v zvezi z izvajanjem pravice do stikov, nastanitvijo ter prispevanjem k vzdrževanju in izobraževanju otrok;
7. zahtevkov v zvezi z izvajanjem starševske skrbi, razen zahtevkov v zvezi z odvzemom starševske skrbi;
8. odločb o pravnem upravljanju premoženja mladoletnih otrok in odločb o skrbništvu nad mladoletnimi osebami;
9. zahtevkov za prepoved vrnitve domov za osebe, odstranjene z doma na podlagi člena 1(1) spremenjenega zakona z dne 8. septembra 2003 o nasilju v družini, in za podaljšanje prepovedi, ki jih vključuje ta odstranitev na podlagi člena 1(2) tega zakona, ter tožb, vloženih zoper te ukrepe;
je, razen če ni določeno drugače, krajevno pristojno okrožno sodišče:
1. v kraju stalnega prebivališča družine;
2. če starša živita ločeno, v kraju stalnega prebivališča starša, pri katerem običajno prebivajo mladoletni otroci, če starševsko skrb izvršujeta skupaj, ali v kraju stalnega prebivališča starša, ki to skrb izvršuje sam;
3. v drugih primerih v kraju stalnega prebivališča osebe, ki ni začela postopka.
V primeru skupnega zahtevka je po izbiri strank pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča ene ali druge stranke.
Kadar pa se spor nanaša samo na preživnino med zakoncema, prispevek k vzdrževanju in izobraževanju otroka, prispevek k stroškom zakonske zveze ali nujne in začasne ukrepe v primeru prenehanja registrirane partnerske skupnosti, je lahko pristojno sodišče v kraju, kjer prebiva zakonec ali nekdanji partner, ki je preživninski upravičenec, ali starš, ki je primarni skrbnik otrok, tudi polnoletnih.
Krajevna pristojnost se določi na podlagi stalnega prebivališča na dan vložitve zahtevka ali v primeru razveze zakonske zveze na dan vložitve začetne vloge.
Luksemburško pravo dovoljuje „klavzule o izbiri sodišča“, s katerimi pogodbeni stranki določita sodišče, ki je pristojno za odločanje v sporih.
Take klavzule so zlasti koristne, če stranki v sporu prebivata v različnih državah, saj lahko vnaprej določita sodišče, ki bo obravnavalo spor. Pogoji veljavnosti teh klavzul med državami Evropske unije so urejeni z Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012.
Izbira pristojnega sodišča je mogoča tudi v zadevah, v katerih obe stranki v sporu prebivata v Luksemburgu. V takem primeru lahko stranki mirovnemu sodišču predložita spor, za katerega glede na vrednost spora ali pravila o krajevni pristojnosti navadno ne bi bilo pristojno. Dogovor strank je lahko izrecen ali pa izhaja preprosto iz dejstva, da toženec vstopi v pravdo in ustno predstavi vsebinska stališča, ne da bi predhodno in pred kakršno koli obrambo uveljavljal ugovor nepristojnosti sodišča, ki odloča o sporu. Vendar stranki ne moreta enako ravnati pred okrožnim sodiščem, za katero so pravila o pristojnosti, ki temeljijo na vrednosti spora, pravila javnega reda.
Klavzula o izbiri sodišča velja le, če z njo dejansko soglašata obe stranki. Dokazilo o tem dogovoru je treba predložiti v skladu s pravili splošnega prava.
Svoboda strank pri izbiri sodišča je v nekaterih primerih omejena z zakonom. Zakon o pravnem varstvu potrošnikov na primer določa, da so klavzule, s katerimi je potrošnikom odvzeta pravica do vložitve tožbe pri rednih sodiščih, neveljavne.
Specializirana sodišča, ustanovljena na podlagi luksemburškega prava (delovno sodišče, mirovno sodišče za spore iz najemnih razmerij, upravno sodišče, arbitražni svet za socialno varnost), na prvi stopnji obravnavajo vse zadeve, ki so jim dodeljene, ne glede na vrednost spora.
Tako na primer za mirovno sodišče, ki je po splošnem pravu pristojno samo za zadeve, katerih vrednost ne presega 15 000 EUR, ta omejitev ne velja, kadar mu je predložen spor iz najemnega razmerja.
Krajevna pristojnost:
Čeprav je načeloma pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča toženca, v zvezi s specializiranimi sodišči veljajo nekatere izjeme.
Tako je na primer praviloma pristojno delovno sodišče v kraju opravljanja dela in ne sodišče v kraju stalnega prebivališča ene od strank. Prav tako je treba spor iz najemnega razmerja predložiti sodišču v kraju, kjer je prostor, oddan v najem.
To vprašanje se ne postavlja pri upravnem sodišču in arbitražnem svetu za socialno varnost, saj sta pristojna za celotno ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg.
Pristojnosti specializiranih sodišč so izrecno določene in stranke praviloma ne morejo izbrati drugega sodišča, kot ga določa zakon.
Na splošno se pristojnosti na tem področju štejejo za pristojnosti javnega reda (na primer v delovnopravnih zadevah), kar pomeni, da se mora sodišče tudi v primeru molka strank po uradni dolžnosti izreči za nepristojno. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, obstaja izjema od tega načela pri mirovnem sodišču, kadar spor presega vrednost, za katero je pristojno, in obstaja izrecni oziroma tihi dogovor med strankama. V takem primeru se sodišče ne more po uradni dolžnosti izreči za nepristojno.
https://justice.public.lu/fr.html
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Na podlagi zakona o organizaciji in upravljanju sodišč na Madžarskem deluje samo ena vrsta specializiranih sodišč: upravna in delovna sodišča, ki obravnavajo delovnopravne in upravne zadeve. Za vse druge zadeve, razen za delovnopravne in upravne zadeve, so pristojna redna sodišča.
Razen če ni z zakonom določeno drugače, se o upravnem sporu odloči na podlagi tožbe, vložene pri upravnem sodišču. Upravni spor se nanaša na zakonitost dejanja ali opustitve dejanja upravnega organa, katerega namen ali učinek je sprememba pravnega položaja subjekta, ki ga ureja ali na katerega vpliva upravno pravo. Upravni spori so tudi spori v zvezi z delovnimi razmerji v javnem sektorju in upravnimi pogodbami.
O upravni zadevi na prvi stopnji odloča upravno in delovno sodišče, v primerih, določenih z zakonom, pa regionalno sodišče (törvényszék) ali madžarsko vrhovno sodišče (Kúria).
Upravna in delovna sodišča so pristojna za upravne tožbe in druge upravne sodne postopke, za katere po zakonu niso pristojna regionalna sodišča ali madžarsko vrhovno sodišče.
Razen če ni z zakonom določeno drugače, so regionalna sodišča pristojna za zadeve v zvezi z upravnimi akti neodvisnih regulativnih organov, avtonomnih organov državne uprave in vladnih uradov na podlagi zakona o centralnih organih državne uprave, železniškega upravnega organa, letalskega organa in madžarske nacionalne banke, razen za zadeve v zvezi z delovnimi razmerji v javni službi.
Regionalna sodišča odločajo v postopkih za imenovanje upravnih organov, v sodnih postopkih v zvezi z uveljavljanjem pravice do zbiranja, tožbah v zvezi z dostopom do tajnih podatkov in pravnih sporih v zvezi z zakonsko določenimi strokovnimi organi.
Madžarsko vrhovno sodišče je pristojno za postopke za oceno kolizije med odlokom lokalne uprave in drugo zakonodajo, postopke v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti lokalne uprave glede pravnega urejanja in postopke za določitev procesnih sredstev za rešitev ustavne pritožbe.
Delovnopravne tožbe vključujejo tožbe, ki izhajajo iz pravnih razmerij, vzpostavljenih na podlagi zakona o delovnem zakoniku, zaposlitve v javnem sektorju, pogodb o opravljanju storitev, razen kot je določeno v zakonu, sodelovanja v javnih shemah za zaposlovanje, pogodb o zaposlitvi, sklenjenih na podlagi zakona o športu, vajeniških pogodb, sklenjenih v okviru poklicnega usposabljanja, pogodb o pripravništvu študentov na podlagi zakona o nacionalnem visokošolskem izobraževanju, delovnih razmerij, ki jih s socialnimi zadrugami ali zaposlitvenimi zadrugami vzpostavijo člani takih zadrug, in tožbe, vložene za uveljavljanje drugih zahtevkov na podlagi delovnega prava, kot je določeno v zakonu o delovnem zakoniku. Delovnopravna tožba ostane taka, tudi če pride do spremembe v osebi katere koli stranke v sporu zaradi prenosa, prevzema dolga, nasledstva delodajalca ali spremembe v osebi delodajalca. Če ima delavec denarno terjatev do insolventnega delodajalca, ki izhaja iz terjatve na podlagi delovnega prava in je povezana s premoženjem, ki je del stečajne mase, ter jo upravitelj v postopku zaradi insolventnosti izpodbija, lahko delavec zoper delodajalca po začetku postopka v primeru insolventnosti vloži delovnopravno tožbo.
V skladu z zakonom o organizaciji in upravljanju sodišč na prvi stopnji odločajo okrožna sodišča (járásbíróság) in regionalna sodišča. Regionalna sodišča na prvi stopnji odločajo v zadevah, za katere po zakonu niso pristojna okrožna sodišča. Okrožna sodišča so pristojna za:
(a) tožbe v zvezi z lastninskimi pravicami, če vrednost premoženja ne presega 30 milijonov HUF ali vrednosti zahtevka ni mogoče določiti na podlagi lastninske pravice, razen za:
(aa) tožbe v zvezi z avtorsko in sorodnimi pravicami ter pravicami industrijske lastnine;
(ab) tožbe, vložene za plačilo odškodnine, povezane z izvajanjem uradnih pooblastil, in plačilo nadomestila za ponovno vzpostavitev prejšnjega stanja;
(ac) tožbe, vložene na podlagi javnega interesa;
(ad) tožbe v zvezi z ustanovitvijo in zakonitim delovanjem pravne osebe;
(ae) spore med pravnimi osebami ali njihovimi sedanjimi ali nekdanjimi člani in spore med sedanjimi in nekdanjimi člani, ki izhajajo iz njihovega članstva;
(b) tožbe v zvezi z osebnim statusom;
(c) izvršbe.
Regionalna sodišča odločajo ne samo na prvi stopnji, ampak tudi na drugi stopnji, in sicer o pritožbah zoper odločbe okrožnih sodišč ter upravnih in delovnih sodišč.
Regionalna pritožbena sodišča (ítélőtábla) odločajo o vlogah za pravno sredstvo zoper odločbe regionalnih sodišč, obravnavajo pa tudi druge zadeve, ki spadajo v njihovo pristojnost.
Madžarsko vrhovno sodišče se imenuje Kúria. V zadevah, določenih z zakonodajo, odloča o vlogah za pravno sredstvo zoper odločbe regionalnih sodišč in regionalnih pritožbenih sodišč, zahtevah za sodno presojo ter koliziji med odloki lokalne uprave in drugo zakonodajo ter po potrebi take odloke razveljavi, ugotavlja morebitno neizpolnjevanje zakonske obveznosti lokalnih uprav glede pravnega urejanja in obravnava druge zadeve, ki spadajo v njegovo pristojnost.
Sodišče, na območju pristojnosti katerega ima toženec stalno prebivališče, je pristojno za vse zadeve, za katere ni izključno pristojno drugo sodišče.
Če toženec nima stalnega prebivališča na Madžarskem, se pristojnost določi na podlagi njegovega tamkajšnjega začasnega prebivališča. Če začasno prebivališče toženca ni znano ali je v tujini, se upošteva njegovo zadnje stalno prebivališče na Madžarskem. Če ga ni mogoče določiti ali če ga toženec ni imel, se pristojnost določi na podlagi tožnikovega stalnega prebivališča na Madžarskem ali, če tega ni, na podlagi njegovega tamkajšnjega začasnega prebivališča. Če tožnik ni fizična oseba, se pristojnost določi na podlagi njegovega sedeža na Madžarskem.
Če toženčev kraj dela ni isti kot njegov kraj stalnega prebivališča, sodišče na zahtevo toženca, vloženo najpozneje v okviru njegovega pisnega odgovora na tožbo, zadevo preda v obravnavo in odločanje sodišču, pristojnemu na območju kraja dela.
Če je tožba vložena zoper osebo, ki ni fizična oseba, je splošna pristojnost odvisna ne samo od sedeža navedene osebe, ampak tudi od kraja delovanja organa ali organizacijske enote, pooblaščenih za njeno zastopanje in ukrepanje v pravnem sporu. V primeru nejasnosti se za sedež šteje kraj poslovanja. Če je sedež osebe, ki ni fizična oseba, v Budimpešti, vendar se njene dejavnosti izvajajo na območju okrožja Pešta, bo zadevo obravnavalo sodišče, ki je pristojno za okrožje Pešta.
Če oseba, ki ni fizična oseba, nima sedeža na Madžarskem, se pristojnost za tožbe, ki jih vloži madžarski tožnik, ki ni fizična oseba, določi glede na tožnikov sedež ali kraj poslovanja. Če je tožnik madžarska fizična oseba, je pristojno sodišče, na območju pristojnosti katerega ima tožnik stalno prebivališče, ali če tega ni, sodišče, na območju pristojnosti katerega ima začasno prebivališče.
Če ni sodišča z izključno pristojnostjo, se lahko tožnik odloči tožbo vložiti pri sodišču, ki ni sodišče s splošno pristojnostjo v zvezi s tožencem. Natančneje, tožba za določitev preživninske obveznosti, določene z zakonom, se lahko vloži pri sodišču, pristojnem na območju tožnikovega stalnega prebivališča; tožba v zvezi z lastništvom ali posestjo nepremičnega premoženja ali stvarno pravico na nepremičnem premoženju se lahko vloži pri sodišču, pristojnem na območju, kjer je to nepremično premoženje; tožba v zvezi z uveljavljanjem pogodbenega zahtevka se lahko vloži pri sodišču, pristojnem na območju, kjer je bil posel sklenjen ali kjer bo storitev opravljena; tožba za uveljavljanje potrošnikovega pogodbenega zahtevka zoper podjetje se lahko vloži pri sodišču, pristojnem na območju tožnikovega stalnega prebivališča na Madžarskem ali, če tega ni, njegovega tamkajšnjega začasnega prebivališča, tožba v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo pa se lahko vloži pri sodišču, pristojnem na območju, kjer je bila povzročena ali je nastala škoda.
Če ni sodišča z izključno pristojnostjo v premoženjskopravnem sporu, je pristojno tudi sodišče, na območju pristojnosti katerega toženec predvidoma dalj časa prebiva (npr. kot delavec ali študent). Takega načina določanja pristojnosti ni mogoče uporabiti za tožence, ki niso poslovno sposobni.
Premoženjskopravna tožba zoper tujo osebo, ki ni fizična oseba, se lahko vloži tudi pri sodišču, pristojnem na območju stalnega prebivališča osebe, pooblaščene za vodenje poslov tuje osebe, ki ni fizična oseba. Za take premoženjskopravne spore je pristojno tudi sodišče, ki je pristojno za sedež madžarske podružnice ali trgovskega zastopništva tuje osebe, ki ni fizična oseba.
Skupna tožba zoper sekundarnega dolžnika in glavnega dolžnika se lahko vloži pri sodišču, ki je iz katerega koli razloga pristojno za tožbo zoper glavnega dolžnika.
Za tožbo, vloženo za določitev skrbništva, je pristojno tudi sodišče, na območju pristojnosti katerega je toženec nastanjen v stanovanjskem socialnem zavodu, ali dlje časa hospitaliziran, ali običajno prebiva.
V zakonskih zadevah je pristojno tudi sodišče, na območju pristojnosti katerega je zadnje skupno običajno prebivališče zakoncev.
Tožbe, vložene za določitev starševstva, ureditev izvajanja pravice do varstva in vzgoje otrok, namestitev otroka pri tretji osebi, prenehanje pravice do varstva in vzgoje otrok, prenehanje posvojitve ali preživljanje mladoletnega otroka, se lahko vložijo tudi pri sodišču, na območju pristojnosti katerega je stalno ali začasno prebivališče zadevnega mladoletnega otroka.
Kadar zakonodaja določa, da je v zadevi izključno pristojno točno določeno sodišče. To velja na primer v zadevah, navedenih v nadaljevanju.
Razen če ni z zakonom, zavezujočim pravnim aktom Evropske unije ali mednarodno konvencijo določeno drugače, je za tožbe, ki jih podjetje vloži zoper potrošnika za uveljavljanje zahtevka, ki izhaja iz pogodbenega razmerja, izključno pristojno sodišče, na območju pristojnosti katerega je stalno prebivališče toženca. Če toženec nima stalnega prebivališča na Madžarskem, se izključna pristojnost določi na podlagi njegovega tamkajšnjega začasnega prebivališča. Če toženčevo začasno prebivališče ni znano ali je v tujini, je upoštevno merilo njegovo zadnje stalno prebivališče na Madžarskem. Če tega ni mogoče določiti, se pristojnost določi na podlagi splošnih pravil.
Če lahko oškodovana oseba na podlagi pravne določbe v zvezi s pogodbami o zavarovanju odgovornosti odškodnino ali nadomestilo zahteva tudi od tretje osebe, ki ni oseba, ki je povzročila škodo, je za tožbo, vloženo zoper tretjo osebo, izključno pristojno sodišče, na območju pristojnosti katerega je tožnikovo stalno prebivališče na Madžarskem, razen če ni z zakonom, zavezujočim pravnim aktom Evropske unije ali mednarodno konvencijo določeno drugače. Če tožnik nima stalnega prebivališča na Madžarskem, je izključno pristojno sodišče, na območju pristojnosti katerega je tožnikovo začasno prebivališče na Madžarskem. Če tožnik ni fizična oseba, se sodišče z izključno pristojnostjo določi na podlagi tožnikovega sedeža na Madžarskem. Če tožnik nima stalnega prebivališča, začasnega prebivališča ali sedeža na Madžarskem, se pristojnost določi na podlagi splošnih pravil.
Za tožbo, vloženo za ustavitev ali omejitev izvršbe, je izključno pristojno okrožno sodišče, ki je odredilo izvršbo. Če izvršbe ni odredilo okrožno sodišče, je pristojno okrožno sodišče, na območju pristojnosti katerega je stalno prebivališče dolžnika.
Tožba za sprostitev neupravičeno zaseženega premoženja spada v izključno pristojnost okrožnega sodišča, na območju pristojnosti katerega je bilo premoženje zaseženo.
Za tožbo za dovoljenje za sodelovanje v izvršilnem postopku je izključno pristojno sodišče, ki je zavrnilo zahtevo zastavnega upnika v sodnem izvršilnem postopku.
Za tožbo, vloženo za spremembo odločbe lokalnega državnega uradnika glede posestnih pravic, je izključno pristojno sodišče, na območju pristojnosti katerega je sedež lokalnega državnega uradnika, ki je sprejel odločbo o posestnih pravicah.
Razen če ni z zakonom določeno drugače, se lahko stranki v premoženjskih zadevah dogovorita o tem, katero sodišče bo reševalo njun sedanji spor ali morebiten prihodnji spor, ki bi lahko nastal na podlagi določenega pravnega razmerja. Stranki se lahko o pristojnem sodišču dogovorita pisno, ustno s pisno potrditvijo, na način, skladen s poslovno prakso med strankama, ali v primeru mednarodne trgovine na način, skladen z običajno trgovinsko prakso, ki jo stranki poznata ali bi jo morali poznati ter ki jo stranki, ki sklepata tak dogovor, na splošno poznata in redno uporabljata na zadevnem področju.
Če je z zakonodajo določena izključna pristojnost določenega sodišča, pristojnosti ni mogoče podeliti drugemu sodišču. Izbrano sodišče ima izključno pristojnost, razen če je z zakonom določeno drugače ali če se stranki dogovorita drugače. Dogovor o izbiri sodišča velja tudi za pravne naslednike. Izbira pristojnega sodišča potrošnikom ne sme onemogočati uveljavljanja pogodbenih zahtevkov zoper podjetje pri sodišču, na območju pristojnosti katerega je potrošnikovo stalno prebivališče na Madžarskem ali, če tega ni, njegovo tamkajšnje začasno prebivališče.
V premoženjskih zadevah stranki za svoje pravne spore ali morebitne prihodnje spore, ki bi nastali na podlagi določenega pravnega razmerja, ne moreta dodeliti pristojnosti regionalnemu sodišču glavnega mesta Budimpešta ali regionalnemu sodišču predmestja Budimpešte v zadevah, za katere so pristojna regionalna sodišča, ali osrednjemu okrožnemu sodišču v Pešti v zadevah, za katere so pristojna okrožna sodišča.
Edina specializirana sodišča na Madžarskem so upravna in delovna sodišča.
Za delovnopravne tožbe na splošno veljajo splošna pravila o pristojnosti, opisana v točki 2.2.1. Delavec, ki vloži tožbo, lahko izbira med sodiščem splošne pristojnosti za toženca, upravnim in delovnim sodiščem, na območju pristojnosti katerega je stalno prebivališče delavca, ali če tega ni, njegovo začasno prebivališče na Madžarskem, ali upravnim in delovnim sodiščem, na območju pristojnosti katerega je kraj, v katerem je delavec dlje časa delal ali dela. Če sospornik ali zahtevek spada v pristojnost sodišča, ki je pristojno za delovnopravne tožbe, medtem ko drug sospornik ali zahtevek spada v pristojnost okrožnega ali regionalnega sodišča, je za tožbo pristojno delovno sodišče, če je z zakonodajo dovoljena združitev strank ali zahtevkov.
Upravne tožbe je treba vložiti pri sodišču, na območju pristojnosti katerega je bila izvršen upravni akt, ki je predmet spora, razen če ni z zakonom določena izključna pristojnost drugega sodišča. Če je bil sporni upravni akt izvršen v postopkih na več stopnjah, zadeva spada v krajevno pristojnost sodišča, na območju pristojnosti katerega je bil upravni akt izvršen na prvi stopnji.
V primeru pravic, obveznosti in pravnih razmerij, povezanih z nepremičnim premoženjem, je kraj izvršitve upravnega akta kraj, v katerem je nepremično premoženje. V primeru uradnega obvestila o dejavnosti ali odobritve dejavnosti, je to kraj, v katerem se dejavnost izvaja ali naj bi se izvajala. Razen v dveh zgoraj navedenih primerih je kraj izvršitve upravnega akta regionalnega organa državne uprave z nacionalno pristojnostjo tožnikov kraj stalnega prebivališča ali začasnega prebivališča oziroma za pravne osebe in subjekte brez pravne osebnosti sedež subjekta ali, če tega ni, sedež upravnega organa. Okrožje Pešta je kraj izvršitve upravnih aktov, izvršenih na sedežu državnega upravnega organa, ki ima sedež v Budimpešti, vendar njegova pristojnost zajema predvsem okrožje Pešta ali njegov del. V primerih opustitve dejanja je kraj izvršitve upravnega akta sedež upravnega organa, razen v prvih treh zgoraj navedenih primerih.
Nekatera upravna in delovna sodišča so krajevno pristojna za določeno regijo. To so upravno in delovno sodišče glavnega mesta Budimpešta, upravno in delovno sodišče predmestja Budimpešte, upravno in delovno sodišče v Debrecenu, upravno in delovno sodišče v Gjuru, upravno in delovno sodišče v Miškolcu, upravno in delovno sodišče v Pécsu, upravno in delovno sodišče v Szegedu ter upravno in delovno sodišče v Veszprému.
Za tožbe v zvezi s socialno varnostjo, prejemki za socialno varstvo ali zaščito otrok ter prejemki ali podporo, ki jih zagotavlja državni zavod za zaposlovanje, je pristojno upravno in delovno sodišče, na območju pristojnosti katerega je tožnikovo stalno prebivališče, ali če je tožnik pravna oseba ali subjekt brez pravne osebnosti, tožnikov sedež, ali če tega ni, sedež upravnega organa.
Tožbe v zvezi z upravnimi pogodbami je treba vložiti pri regionalnem sodišču, na območju pristojnosti katerega je bila sklenjena pogodba. Sodišče, ki je iz katerega koli razloga pristojno za glavnega dolžnika, je pristojno za zahtevke zoper sekundarnega dolžnika.
Če je bil upravni akt izvršen v tujini, je za tožbo izključno pristojno upravno in delovno sodišče glavnega mesta Budimpešta.
Razen če ni z zakonom določeno drugače, lahko pogodbenici upravne pogodbe sprejmeta individualno dogovorjeno klavzulo o izbiri sodišča, v kateri določita, da je za morebitne prihodnje pravne spore, ki bi nastali med njima v povezavi z upravno pogodbo, pristojno upravno in delovno sodišče s krajevno pristojnostjo za določeno regijo. Razen če ni z zakonom določeno drugače ali če se stranki ne dogovorita drugače, ima izbrano sodišče izključno pristojnost za vse tožbe v zvezi z upravno pogodbo. Dogovor o izbiri sodišča velja tudi za pravne naslednike.
Če je z zakonodajo določena izključna pristojnost določenega sodišča, pristojnosti ni mogoče podeliti drugemu sodišču.
Pogodbenici ne moreta določiti, da je za njune prihodnje spore, ki bi nastali na podlagi upravne pogodbe, pristojno upravno in delovno sodišče glavnega mesta Budimpešta.
Tožbe v zvezi z delovnimi razmerji v javni službi je treba vložiti pri sodišču, krajevno pristojnem za kraj, v katerem se je delo opravljalo. Če je tožnik fizična oseba, se lahko tožba vloži tudi pri sodišču, na območju pristojnosti katerega je tožnikovo stalno prebivališče.
Regionalno sodišče glavnega mesta Budimpešta je izključno pristojno za pritožbe zoper odločbe upravnih in delovnih sodišč ter tožbe, ki spadajo v pristojnost regionalnih sodišč.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Izbira sodišča ali razsodišča je odvisna od vrste zadeve. Za veliko večino civilnih in gospodarskih zadev so pristojna redna civilna sodišča, saj gospodarskih sodišč ni. Obstaja nekaj specializiranih sodišč, med drugim:
delovno sodišče (Tribunal Industrijali) – obravnava zadeve, ki se nanašajo na neupravičeno odpoved pogodbe o zaposlitvi ter diskriminacijo ali drugo nezakonito ravnanje na delovnem mestu;
komisija za najemna razmerja (Bord tal-Kera) – obravnava zadeve, ki se nanašajo na spremembe najemnih pogojev, vključno s povišanji najemnin in prenehanjem najemnega razmerja. Te zadeve se morajo nanašati na najemne pogodbe, sklenjene pred 1. junijem 1995;
razsodišče za zemljišča (Bord tal-Arbitraġġ dwar Artijiet) – obravnava zadeve, ki se nanašajo na razvrščanje razlaščenih zemljišč in višino nadomestila, ki se plača lastniku.
Vsa ta sodišča in razsodišča zasedajo v Valletti v isti stavbi kot redna sodišča.
Glej tudi odgovor na četrto vprašanje v poglavju „Predložitev zadeve sodišču“.
Informacije o tem, pri katerem sodišču morate začeti postopek, poiščite v poglavju 12 Zakonodaje Malte, tako imenovanem zakoniku o organizaciji sodišč in civilnem postopku.
Da, razlikuje se med višjimi in nižjimi sodišči. Razlika med njimi je ta, da so nižja sodišča pristojna za odločanje izključno v civilnih zadevah v zvezi z vsemi zahtevki v višini do 15 000 EUR. Višja sodišča so pristojna za odločanje izključno v civilnih zadevah v zvezi z vsemi zahtevki v višini nad 15 000 EUR in vseh zadevah (ne glede na vrednost zahtevka), ki se nanašajo na nepremičnine ali služnosti, stvarna bremena ali druge pravice na nepremičninah, vključno z zahtevki za prisilno razlastitev ali deložacijo iz nepremičnin v mestih ali na podeželju, ki jih imajo v najemu ali v njih prebivajo osebe s stalnim ali običajnim prebivališčem na območju krajevne pristojnosti takega sodišča. Glej tudi odgovor na četrto vprašanje oddelka „Predložitev zadeve sodišču“.
Splošno pravilo krajevne pristojnosti je kraj stalnega prebivališča toženca. Na Malti je pristojnost razdeljena med Malto in otokom Gozo. Pristojnost sodišč ni razdeljena po mestih. Tožbo zoper osebe, ki prebivajo ali imajo stalno prebivališče na Malti, je treba vložiti pri sodišču na Malti. Tožbo zoper osebe, ki imajo stalno prebivališče na otoku Gozo, pa je treba vložiti pri sodišču na otoku Gozo.
Glej odgovor na vprašanje 2.2.
Izjema od splošnega pravila je, kadar je treba obveznost izvršiti na določenem otoku. Če toženec na primer prebiva na Gozu, obveznost iz zahtevka pa je treba izvršiti na Malti, so pristojna sodišča na Malti in vse sodne postopke je treba začeti pri sodiščih na Malti, ne glede na to, da toženec prebiva na Gozu.
Pravila o krajevni pristojnosti po pravu Malte ne določajo možnosti, da stranke izberejo sodišče.
To velja, kadar je treba obveznost izvršiti na določenem otoku.
Pravnih določb o tem ni. V skladu z malteškim pravom se stranki ne moreta dogovoriti o pristojnosti sodišča, ki sicer ni pristojno v zadevi. Sodišče se lahko samo izreče za nepristojno, saj gre za vprašanje/pravilo javnega reda.
Na spletišču https://judiciary.mt/il-qrati/ so na voljo nekatere informacije o sodišču, pri katerem morate vložiti tožbo. Poleg tega je na spletišču https://legislation.mt/ na voljo dostop do malteške zakonodaje, tako da lahko preverite, kje morate vložiti tožbo. Za nasvet prosite odvetnika ali pravnega zastopnika, ki podpiše akte. Krajevna in stvarna pristojnost specializiranih sodišč sta urejeni v zakonih, s katerimi so takšna sodišča ustanovljena.
http://www.justice.gov.mt angleščina
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V nizozemskem civilnem procesnem pravu ni specializiranih sodišč, kot je gospodarsko sodišče ali delovno sodišče. Okrožno sodišče (rechtbank) je načeloma pristojno v vseh civilnih zadevah.
Sodišča na prvi stopnji obravnavajo vse civilne zadeve, razen zadev, določenih z zakonom. Civilno sodišče obravnava zadeve med dvema strankama (fizičnima ali pravnima osebama), ni pa pristojno v sporih, za katere je bilo kot pristojno določeno upravno sodišče. To zadeva spore z upravo (javnimi organi). V nizozemskem sodnem sistemu obstajajo na področju zasebnega prava tri vrste sodišč: okrožna sodišča (rechtbanken), pritožbena sodišča (gerechtshoven) in vrhovno sodišče Nizozemske (Hoge Raad Nederlanden).
Nizozemska je od 1. aprila 2013 razdeljena na deset sodnih okrožij, od katerih ima vsako svoje sodišče; tako v njih deluje enajst sodišč s pristojnostjo na štirih območjih. Poleg tega obstajajo štiri pritožbena sodišča in vrhovno sodišče Nizozemske.
V okviru okrožnih sodišč so vzpostavljene organizacijske enote, imenovane „sektorji“. To so kantonski sektor, sektor za upravno pravo, sektor za civilno pravo in sektor za kazensko pravo. Sodišče ima enočlanski in veččlanski senat. Enočlansko sodišče je sestavljeno iz sodnika posameznika, veččlansko sodišče v polni sestavi pa iz senata treh sodnikov. Osnovno načelo je, da zadeve kantonskega sodišča, nezapletene zadeve in nujne zadeve obravnava sodnik posameznik. Ta obravnava tudi številne družinske zadeve. Primer enočlanskega sodišča je sodnik za mladoletnike za nekatere zadeve v zvezi z otroki. Pravno zapletene zadeve obravnava sodišče v polni sestavi.
Sodna zadeva se običajno začne na okrožnem sodišču. Obstajajo štiri vrste okrožnih sodišč:
Pritožbena sodišča
Kdor se ne strinja s sodno odločbo, se lahko pritoži. Kazenske in civilne zadeve se predložijo enemu od štirih pritožbenih sodišč. V upravnih zadevah lahko pritožbo, odvisno od predmeta, obravnavajo:
Vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče Nizozemske je najvišji sodni organ na Nizozemskem na področju civilnega, kazenskega in davčnega prava. Vrhovno sodišče lahko zlasti razveljavlja sodne odločbe pritožbenih sodišč (to se imenuje kasacija). Pristojno je tudi za ohranjanje pravne enotnosti in usmerjanje razvoja nizozemskega prava.
Na Nizozemskem na prvi stopnji delujejo okrožna sodišča (arrondissementsrechtbanken). Pritožbo zoper odločbo sodišča na prvi stopnji je mogoče vložiti pri pritožbenem sodišču. Poleg tega je pri vprašanju, katero od desetih okrožnih sodišč je pristojno, ali na primer okrožno sodišče v Amsterdamu ali okrožno sodišče v Leeuwardnu, pomembna tako imenovana „relativna pristojnost“: krajevna pristojnost sodišča, na katerem se obravnava vaša zadeva.
Za mednarodne zadeve, tj. zadeve čezmejne narave, se po ugotovitvi, da je pristojno nizozemsko sodišče, krajevna pristojnost določi na podlagi nizozemskega prava, razen če je s pravilom, s katerim je določena mednarodna pristojnost, opredeljeno tudi krajevno pristojno sodišče, kot je določeno v členu 5(1) ali (3) uredbe Bruselj I (Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah).
Osnovno pravilo v postopku na prvi stopnji, ki se začne s pisanjem, na podlagi katerega se začne postopek, je, da je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča toženca (člen 99 zakonika o civilnem postopku (Wetboek van Burgerlijke Rechtsvordering)). Če kraj stalnega prebivališča na Nizozemskem ni znan, je pristojno sodišče v kraju, kjer toženec dejansko biva (na Nizozemskem).
Kraj zasedanja v sodnem okrožju, kjer je treba obravnavati kantonsko zadevo, je mogoče določiti na podlagi Priloge k sklepu o pomožnih krajih zasedanja (sodiščih) (Besluit nevenvestigings- en nevenzittingsplaatsen) z dne 10. decembra 2001 ( http://www.overheid.nl/).
Smiselno se uporabljajo pravila o krajevni pristojnosti okrožnih sodišč.
Osnovno pravilo v postopku na prvi stopnji, ki se začne z vlogo, je, da je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča tožnika (ali enega od tožnikov ali ene od zainteresiranih strank, navedenih v vlogi) (člen 262 zakonika o civilnem postopku). Če kraj stalnega prebivališča na Nizozemskem ni znan, je pristojno sodišče v kraju, kjer tožnik dejansko biva (na Nizozemskem). Če je vloga povezana s postopkom, ki se začne s pisanjem, na podlagi katerega se začne postopek, je pristojno tudi sodišče, ki presoja o zadnjenavedenem.
Pravila, predstavljena v točkah 2.2.2.1, 2.2.2.2 in 2.2.2.3 spodaj, se nanašajo predvsem na postopek, ki se začne s pisanjem, na podlagi katerega se začne postopek.
V postopku, ki se začne z vlogo, se – kadar je na splošno pristojno sodišče tožnika – za predloge za spremembo preživnine uporabljajo različna pravila.
Predlagatelj mora predlog za spremembo preživnine za partnerja vložiti pri sodišču v kraju stalnega prebivališča preživninskega zavezanca. Preživninski zavezanec, ki želi vložiti predlog za spremembo, se mora obrniti na sodišče v kraju stalnega prebivališča preživninskega upravičenca.
V zvezi s postopkom, ki se začne s sodnim pozivom, nizozemsko procesno pravo vključuje vrsto določb, v katerih je določeno sodišče, ki je pristojno poleg sodišča, pristojnega na podlagi osnovnega pravila (sodišče v kraju stalnega prebivališča ali dejanskega bivanja toženca). Tu gre za alternativno pristojnost. Tožnik lahko izbere med sodiščem, pristojnim na podlagi osnovnega pravila, in sodiščem, pristojnim na podlagi alternativnega pravila. V nadaljevanju je alternativna možnost izražena z uporabo besede „tudi“.
V zadevah, ki se začnejo s sodnim pozivom, so pomembna naslednja pravila:
V zadevah v zvezi z delovnimi razmerji/posredništvom je pristojno tudi sodišče v kraju, kjer se delo običajno opravlja (člen 100 zakonika o civilnem postopku).
V potrošniških zadevah je pristojno tudi sodišče v kraju stalnega prebivališča potrošnika, ali če tega ni, v kraju, kjer potrošnik dejansko biva (člen 101 zakonika o civilnem postopku).
V zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti je pristojno tudi sodišče v kraju, kjer se je zgodil škodni dogodek (člen 102 zakonika o civilnem postopku).
V zadevah v zvezi z nepremičnim premoženjem je pristojno tudi sodišče, na območju pristojnosti katerega je premoženje ali večina premoženja (člen 103 zakonika o civilnem postopku). V zadevah v zvezi z najemom stanovanja ali poslovnih prostorov je izključno pristojno kantonsko sodišče, na območju pristojnosti katerega je najeto premoženje ali večina tega premoženja.
V zadevah v zvezi z dedovanjem je pristojno tudi sodišče v kraju zadnjega stalnega prebivališča pokojnika (člen 104 zakonika o civilnem postopku).
V zadevah v zvezi s pravnimi osebami (na primer zadevah v zvezi z razpustitvijo pravnih oseb, ničnostjo ali veljavnostjo odločitev pravnih oseb, pravicami in obveznostmi članov ali partnerjev) je pristojno tudi sodišče v kraju stalnega prebivališča ali sedeža pravne osebe ali družbe.
V zadevah, ki se nanašajo na uporabo pravnih določb o stečaju, odlogu plačila in reprogramiranju dolga fizičnih oseb, je pristojno tudi sodišče, ki mu pripada stečajni sodnik, ali če stečajni sodnik ni bil imenovan, sodišče, ki je izreklo odlog plačila (člen 106 zakonika o civilnem postopku). Zakon o stečaju (Faillissementswet) vsebuje tudi posebna pravila o pristojnosti, ki imajo prednost pred pravili o pristojnosti na podlagi zakonika o civilnem postopku.
Stranke v pogodbi včasih za pristojno določijo drugo sodišče, kot bi bilo pristojno na podlagi zakonskih določb (člen 108(1) zakonika o civilnem postopku). Vendar pri tej svobodi izbire obstajajo izjeme (člen 108(2) zakonika o civilnem postopku), ki se nanašajo na potrošniške zadeve, najemne zadeve in pogodbe o zaposlitvi. V takih primerih sodišče preveri, ali obstaja veljavna klavzula o izbiri sodišča (člen 110 zakonika o civilnem postopku).
Če na podlagi zgoraj navedenih določb o krajevni pristojnosti na Nizozemskem ni mogoče opredeliti pristojnega sodišča, je s členom 109 zakonika o civilnem postopku določeno, da je lahko izjemoma pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča tožnika. To se lahko zgodi, če želi delavec tujega delodajalca pozvati pred sodišče na Nizozemskem, pri čemer delo ni omejeno na določen kraj, ampak se opravlja po vsej državi. Če tudi tako ni mogoče določiti pristojnega sodišča, se zadeva predloži okrožnemu sodišču v Haagu.
Poleg tega je treba v zvezi z razvezo zakonske zveze opozoriti tudi na naslednje:
Krajevna pristojnost sodišča pri odločanju o razvezi zakonske zveze je urejena v členu 262 zakonika o civilnem postopku. Osnovno pravilo je: pristojno je sodišče v kraju stalnega prebivališča tožnika (ali enega od tožnikov ali ene od zainteresiranih strank, navedenih v vlogi), če pa ta oseba nima znanega stalnega prebivališča na Nizozemskem, je pristojno sodišče v kraju, kjer ta oseba dejansko biva (na Nizozemskem).
Nizozemsko procesno pravo vsebuje nekaj posebnih pravil v zvezi s krajevno pristojnostjo, ki odstopajo od osnovnega pravila. Uporabiti je treba posebno pravilo. V posebnih primerih, ki so opisani spodaj, je treba izbrati drugo sodišče, ne sodišče v kraju stalnega prebivališča toženca.
V zadevah v zvezi z mladoletnimi osebami je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča mladoletne osebe, ali če stalno prebivališče ni na Nizozemskem, v kraju, kjer mladoletna oseba dejansko biva (člen 265 zakonika o civilnem postopku).
To ni alternativna možnost, ampak posebno pravilo, ki nadomešča osnovno pravilo. Pristojno sodišče ni sodišče v kraju stalnega prebivališča ali bivanja tožnika (osnovno pravilo za postopek, ki se začne z vlogo), ampak sodišče v kraju stalnega prebivališča mladoletne osebe, ali če stalno prebivališče ni na Nizozemskem, v kraju, kjer mladoletna oseba dejansko biva. Če na podlagi tega pravila posebnega sodišča ni mogoče določiti, je pristojno okrožno sodišče v Haagu.
V zadevah v zvezi z dopolnitvijo registrov osebnega stanja, vpisom vanje, preklicem ali spremembo osebnega stanja v teh registrih ali potrdil, ki jih je treba vpisati ali so že vpisana vanje, je pristojno sodišče, na območju pristojnosti katerega je potrdilo bilo ali bo vpisano (člen 263 zakonika o civilnem postopku). V zadevah v zvezi s potrdili, ki jih je treba vpisati ali so že vpisana v registre osebnega stanja občine Haag v skladu s knjigo 1 civilnega zakonika (Burgerlijk Wetboek), je pristojno okrožno sodišče v Haagu.
V zadevah v zvezi z najemom zgrajene nepremičnine ali njenega dela je pristojno sodišče, na območju pristojnosti katerega je najeta nepremičnina (člen 264 zakonika o civilnem postopku).
V zadevah v zvezi s skrbništvom za odraslo osebo, fiduciarnim upravljanjem premoženja v imenu odraslih oseb in mentorstvom je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča osebe, katere skrbništvo, premoženje ali mentorstvo to zadeva, ali če stalno prebivališče na Nizozemskem ne obstaja, v kraju, kjer zadevna oseba dejansko biva (člen 266 zakonika o civilnem postopku).
V zadevah v zvezi z dedovanjem je pristojno sodišče v kraju zadnjega stalnega prebivališča pokojnika (člen 268(1) zakonika o civilnem postopku).
V zadevah v zvezi z odsotnimi ali pogrešanimi osebami je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča, ki ga je zapustila odsotna ali pogrešana oseba. Za potrditev smrti je pristojno okrožno sodišče v Haagu (člen 269 zakonika o civilnem postopku). Člen 269 zakonika o civilnem postopku torej deluje kot varovalka.
Na podlagi člena 108 zakonika o civilnem postopku se lahko stranke pisno dogovorijo o izbiri sodišča. Izbira sodišča je mogoča samo v zvezi s pravnimi razmerji, ki jih lahko stranke svobodno opredelijo. V zadevah v zvezi z javnim redom izbira sodišča torej ni mogoča. Izbira je na primer mogoča pri nekaterih zadevah s področja družinskega prava ter zadevah v zvezi s stečajem in odlogom plačila. Pri zadevah, v katerih odloča kantonsko sodišče, je izbira sodišča omejena. Tako na primer ni mogoča pri zahtevkih do 25 000 EUR (ne glede na vrsto zahtevka).
Načeloma ima sodišče, ki je pristojno na podlagi izbire sodišča, izključno pristojnost. Stranke se lahko izrecno dogovorijo o izključitvi izključne pristojnosti.
V zadevah v zvezi z razvezo zakonske zveze (razveza zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti, prenehanje registrirane partnerske skupnosti, prenehanje zakonske zveze po prenehanju življenjske skupnosti) se uporablja posebno pravilo iz člena 270(2) zakonika o civilnem postopku. V skladu s tem členom sodišče, ki ni krajevno pristojno, zadevo na splošno predloži sodišču, ki je krajevno pristojno. V skladu s členom 270(2) zakonika o civilnem postopku se to v zadevah v zvezi z razvezo zakonske zveze zgodi le, če toženec (zakonec, zoper katerega je vložena tožba) izpodbija pristojnost sodišča. Tiha izbira sodišča je mogoča, če se obravnave udeležijo vse pozvane zainteresirane stranke in se ne sklicujejo na nepristojnost ali če se drugi zakonec obravnave ne udeleži.
V nizozemskem procesnem pravu ni specializiranih sodišč.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V civilnih zadevah so na prvi stopnji pristojna okrožna sodišča (Bezirksgerichte) in deželna sodišča (Landesgerichte). Zunaj Dunaja okrožna in deželna sodišča obravnavajo tudi gospodarske zadeve. Poleg tega deželna sodišča obravnavajo zadeve s področja delovnega in socialnega prava. Samo Dunaj ima svoje okrožno sodišče za gospodarske zadeve, svoje gospodarsko sodišče (Handelsgericht) ter svoje delovno in socialno sodišče (Arbeits- und Sozialgericht).
V informativnem listu o organizaciji sodišč je predstavljena razmejitev stvarne pristojnosti med okrožnimi in deželnimi sodišči ter sodišči, ki obravnavajo gospodarske zadeve, in sodišči, ki obravnavajo zadeve s področja delovnega in socialnega prava.
Razmejitev pristojnosti je načeloma odvisna od vrste spora (pristojnost glede na vrsto zadeve), pri vseh zadevah, ki okrožnim ali deželnim sodiščem niso dodeljene na tej podlagi, pa od vrednosti spornega predmeta (pristojnost glede na vrednost spornega predmeta). Pristojnost glede na vrsto zadeve ima vedno prednost pred pristojnostjo glede na vrednost spornega predmeta.
Okrožna sodišča so glede na vrsto zadeve pristojna, na primer, za večino zadev s področja družinskega prava in prava o najemnih razmerjih. Deželna sodišča so glede na vrsto zadeve pristojna, na primer, za spore na podlagi zakona o odgovornosti na področju jedrske energije (Atomhaftpflichtgesetz), zakona o odgovornosti uradnih oseb (Amtshaftungsgesetz), zakona o varstvu podatkov (Datenschutzgesetz) ter prava konkurence in avtorskega prava. Okrožna sodišča so pristojna za zadeve, v katerih vrednost spornega predmeta znaša do vključno 15 000 EUR, deželna sodišča pa za zadeve, v katerih vrednost spornega predmeta presega 15 000 EUR.
Vsakdo ima splošno krajevno pristojno sodišče, ki se določi na podlagi njegove osebne povezave s sodnim okrožjem. Praviloma se tožbe vložijo pri sodišču, ki je splošno krajevno pristojno za toženca. Splošno krajevno pristojno sodišče za fizično osebo je običajno odvisno od njenega kraja stalnega ali običajnega prebivališča, ena oseba pa ima lahko več splošno krajevno pristojnih sodišč. Splošno krajevno pristojno sodišče za pravno osebo je običajno odvisno od kraja njenega sedeža.
V nekaterih primerih se lahko tožbe vložijo bodisi pri splošno krajevno pristojnem sodišču za toženca bodisi pri drugem izbranem sodišču (izbirna sodna pristojnost). V avstrijskem pravu o sodni pristojnosti je samo za civilne postopke priznanih več kot dvajset različnih sodišč izbirne pristojnosti za obravnavo pogodbenih in nepogodbenih obveznosti, različnih stvarnopravnih zahtevkov, pa tudi sodišč izbirne pristojnosti procesne narave. To so na primer sodišče v kraju izpolnitve obveznosti ali v kraju, navedenem na računu, sodišče v kraju spornega predmeta (forum rei sitae), sodišče v kraju, v katerem se je zgodil škodni dogodek, ali sodišče v kraju, v katerem je vložena nasprotna tožba. Njihova ureditev se lahko precej razlikuje od ureditve podobnih sodišč po evropskem pravu ali nacionalnem pravu drugih držav članic.
Tako so na primer v skladu z avstrijskim pravom za naslednje zahtevke določena naslednja pristojna sodišča:
za zahtevke, ki izhajajo iz pogodb (razen pogodb o zaposlitvi): tožbe za določitev obstoja ali neobstoja pogodbe, tožbe za izpolnitev ali razveljavitev pogodbe ter odškodninski zahtevki zaradi neizpolnitve ali neustrezne izpolnitve pogodbe se lahko vložijo pri sodišču v kraju, za katerega sta se stranki dogovorili, da bo toženec tam izpolnil pogodbo (sodišče v kraju izpolnitve obveznosti). Tak dogovor je treba dokazati z listinskimi dokazi;
za preživninske zahtevke: glej informativni list „Preživninski zahtevki – Avstrija“;
za odškodninske zahtevke: spori, v katerih se zahteva odškodnina za škodo, nastalo zaradi smrti ali poškodbe ene ali več oseb, protipravnega odvzema prostosti ali poškodovanja premičnega premoženja, se lahko predložijo sodišču v okrožju, v katerem je bila škoda povzročena (sodišče v kraju, v katerem se je zgodil škodni dogodek). Poleg tega se lahko odškodninski zahtevki zaradi kaznivih dejanj uveljavljajo tudi v okviru kazenskega postopka zoper storilca (Adhäsionsverfahren);
za tožbe ali predloge za razvezo zakonske zveze: glej informativni list „Razveza zakonske zveze – Avstrija“;
za zahtevke glede pravice do varstva in vzgoje otroka: glej informativni list „Starševska odgovornost – Avstrija“.
V nekaterih primerih obstaja sodišče posebne pristojnosti, pri katerem je treba vložiti tožbo in ki izključuje sodišče splošne pristojnosti in sodišča izbirne pristojnosti. Izraz „sodišče obvezne pristojnosti“ (Zwangsgerichtsstand) pomeni izključno pristojno sodišče, ki ga ni mogoče spremeniti niti z dogovorom o sodni pristojnosti med strankama (to mora biti izrecno določeno). Izključno pristojna sodišča obstajajo predvsem (vendar ne samo) v pravu o zakonski zvezi in družinskem pravu. Izključno pristojno sodišče bi lahko na primer bilo sodišče, pristojno za spore med zakonci ali registriranimi partnerji ali za zapuščinske zadeve, sodišče obvezne pristojnosti pa sodišče, pristojno za spore iz obveznic ali dejavnosti združenja. Njihova ureditev se lahko precej razlikuje od ureditve podobnih sodišč po evropskem pravu ali nacionalnem pravu drugih držav članic.
Če sodišče obvezne pristojnosti ne obstaja (glej točko 2.2.2.2 zgoraj), se lahko stranki izrecno dogovorita o pristojnosti enega ali več sodišč prve stopnje v imenovanih krajih ali izključitvi sodišč, ki bi sicer bila pristojna. Dogovor se mora nanašati bodisi na določen spor bodisi na spore, ki izhajajo iz določenega spora ali pravnega razmerja. Obvezna formalna zahteva glede dogovorov o sodni pristojnosti ne obstaja, vendar mora biti mogoče dogovor dokazati z listinskimi dokazi, če se med postopkom izpodbija.
Stranki lahko na podlagi dogovora o sodni pristojnosti spremenita sodno pristojnost (stvarno ali krajevno), ki bi sicer veljala. Taki dogovori se lahko sklenejo pred začetkom postopka ali na začetku postopka. Dogovor o prenosu stvarne pristojnosti s sodišča prve stopnje na okrožno sodišče je mogoč, če je sodišče prve stopnje pristojno glede na vrednost spornega predmeta, ter med splošnimi in gospodarskimi sodišči.
Sprememba krajevne pristojnosti je mogoča, če ni izrecno izključena. Če je v zakonu določeno, da pristojnosti ni mogoče spremeniti, obstaja obvezna pristojnost sodišča. Na primer, krajevne pristojnosti ni mogoče spremeniti ali jo je mogoče spremeniti le delno, če je pristojnost določena na podlagi člena 14 zakona o varstvu potrošnikov (KSchG), člena 83a ali člena 83b zakona o sodni pristojnosti (JN), člena 532 zakona o pravdnem postopku (ZPO), člena 9 zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ASGG), člena 51 zakona o nadomestilu dohodka (EO) ali člena 253 zakona o stečaju (IO).
V civilnih zadevah so specializirana sodišča za gospodarske zadeve ter zadeve s področja delovnega in socialnega prava samo na Dunaju, in sicer okrožno sodišče za gospodarske zadeve (Bezirksgericht für Handelssachen), gospodarsko sodišče na Dunaju (Handelsgericht Wien) ter delovno in socialno sodišče na Dunaju (Arbeits- und Sozialgericht Wien). V vseh drugih okrožjih gospodarske zadeve ter zadeve s področja delovnega in socialnega prava obravnavajo splošna sodišča. Krajevna pristojnost v gospodarskih zadevah ter zadevah s področja delovnega in socialnega prava je načeloma urejena s pravili o splošnem pravdnem postopku.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Na Poljskem civilne zadeve obravnavajo redna sodišča (sądy powszechne) in vrhovno sodišče (Sąd Najwyższy) (glej: Pravosodni sistemi v državah članicah – Poljska), razen če niso zanje pristojna specializirana sodišča.
Določbe o pristojnosti sodišč so v členih 16 do 18 ter 27 do 46 zakonika o civilnem postopku (ZCP, Kodeks Postępowania Cywilnego).
Na okrajnih sodiščih (sądy rejonowe) zadeve s področja civilnega prava obravnavajo naslednji oddelki:
civilni;
za družino in mladoletne osebe (družinska sodišča, sądy rodzinne) – za družinske zadeve in zadeve v zvezi s skrbništvom; zadeve v zvezi z napeljevanjem mladoletnih oseb h kaznivim dejanjem in kaznivimi dejanji, ki jih storijo; zadeve v zvezi z zdravljenjem oseb, odvisnih od alkohola, drog ali psihotropnih snovi, in zadeve, ki v skladu z drugimi predpisi spadajo v pristojnost sodišča, ki odloča o skrbništvu;
za delovno pravo in socialno varnost (delovna sodišča, sądy pracy) – za zadeve s področja delovnega prava in socialne varnosti;
gospodarski (gospodarska sodišča, sądy gospodarcze) – za zadeve na področju gospodarskega prava in civilnega prava med podjetji v zvezi z njihovimi poslovnimi dejavnostmi; zadeve v zvezi z razmerji v družbi ali partnerstvu; zadeve zoper člane upravnih odborov družb v zvezi z zahtevki, ki izhajajo iz lažnih izjav, ki so jih člani upravnih odborov predložili nacionalnemu sodnemu registru; zadeve zoper podjetja za izdajo sklepa za prenehanje povzročanja okoljske škode in za stečajne zadeve;
za zemljiško knjigo – za vodenje zemljiških knjig in obravnavanje drugih civilnih zadev, povezanih s postopki zemljiške knjige.
Okrožna sodišča (sądy okręgowe) na Poljskem imajo enake oddelke, razen oddelka za zemljiško knjigo ter oddelka za družino in mladoletne osebe. Okrožna sodišča na Poljskem imajo civilne družinske oddelke, ki so pristojni za obravnavo zlasti zadev v zvezi z razvezo zakonske zveze, prenehanjem življenjske skupnosti in odpravo prenehanja življenjske skupnosti, razveljavitev zakonske zveze, ugotovitev obstoja ali neobstoja zakonske zveze ali razglasitev izvršljivosti tujih sodnih odločb v družinskih zadevah.
Poleg tega ima okrožno sodišče v Varšavi naslednji dodatni enoti, ki delujeta kot oddelka:
sodišče za varstvo konkurence in potrošnikov (Sąd Ochrony Konkurencji i Konsumentów), katerega dejavnosti vključujejo obravnavo zadev v zvezi s preprečevanjem monopolnih praks in energetsko ureditvijo;
sodišče za blagovne znamke in industrijske modele Skupnosti (Sąd Wspólnotowych Znaków Towarowych i Wzorów Przemysłowych), ki obravnava zadeve v zvezi s kršitvami, grožnjami kršitev ali neobstojem kršitev industrijskih modelov in blagovnih znamk, razveljavitvijo modela Skupnosti, potekom veljavnosti ali razveljavitvijo blagovne znamke in učinki kršitve blagovne znamke.
Poleg tega je bilo 1. januarja 2010 okrajno sodišče v Lublinu določeno kot pristojno sodišče za obravnavanje zadev v elektronskem postopku za plačilni nalog, ki spadajo v pristojnost drugih okrajnih sodišč.
Na splošno so za odločanje o civilnih zadevah na prvi stopnji pristojna okrajna sodišča. Okrajna sodišča so pristojna za vse zadeve, razen za zadeve, ki so z zakonom (člena 16 in 507 ZCP) dodeljene okrožnim sodiščem.
Okrožna sodišča so na prvi stopnji pristojna za zadeve, navedene v členu 17 ZCP, tj.:
(1) za nepremoženjske pravice in premoženjske zahtevke, ki se uveljavljajo skupaj s temi pravicami, razen za zadeve za ugotavljanje ali izpodbijanje starševstva otroka, zadeve za razveljavitev priznanja očetovstva in razveljavitev odločbe o posvojitvi;
(2) za varstvo avtorskih pravic in sorodnih pravic ter zadeve v zvezi z izumi, uporabnimi modeli, industrijskimi modeli, blagovnimi znamkami, geografskimi označbami in topografijami integriranih vezij ter zadeve za varstvo drugih pravic na nematerialnih dobrinah;
(3) za zahtevke na podlagi zakona o tisku;
(4) za premoženjske pravice, kadar vrednost predmeta spora presega 75 000 PLN, razen za preživninske zadeve, zadeve zaradi kršitve posesti, zadeve za določitev razdelitve premoženja zakoncev, za uskladitev vsebine zemljiške knjige z dejanskim pravnim stanjem in zadeve, obravnavane v elektronskem postopku za plačilni nalog;
(5) za izdajo sodne odločbe namesto sklepa o delitvi zadruge;
(6) za razglasitev ničnosti, razveljavitev ali ugotovitev neobstoja sklepov upravnih organov pravnih oseb ali organizacijskih enot, ki niso pravne osebe, vendar jim je bila z zakonom podeljena pravna osebnost;
(7) za preprečevanje nelojalne konkurence in boj proti njej;
(8) za odškodnino za škodo, povzročeno z izdajo nezakonite pravnomočne sodne odločbe;
(9) za zahtevke, ki izhajajo iz kršitev pravic iz predpisov o varstvu osebnih podatkov.
Poleg tega so okrožna sodišča pristojna na primer za:
(1) zadeve glede odvzema poslovne sposobnosti;
(2) zadeve reševanja sporov v zvezi z delovanjem podjetij v državni lasti: med upravnim odborom podjetja in direktorjem podjetja, med upravnimi organi podjetja in njegovimi ustanovnimi organi ter med upravnimi organi podjetja in njegovim nadzornim organom;
(3) priznanje in razglasitev izvršljivosti sodnih odločb tujih sodišč (člen 11481 in člen 11511 ZCP).
V zadevah glede premoženjskih pravic mora tožnik v zahtevku opredeliti vrednost predmeta spora, razen če je predmet spora opredeljen denarni znesek.
V zadevah v zvezi z denarnimi zahtevki opredeljeni denarni znesek pomeni vrednost predmeta spora, tudi če gre za alternativni ali drugačen zahtevek.
V drugih premoženjskih zadevah mora tožnik v skladu s členi 20 do 24 ZCP v zahtevku opredeliti vrednost predmeta spora z navedbo denarnega zneska.
Glej točko 2.
Poljski zakonik o civilnem postopku razlikuje med štirimi vrstami pristojnosti sodišč: splošno (členi 27 do 30), alternativno (členi 31 do 37), izključno (členi 38 do 42) in posebno (členi 43 do 46).
Krajevna pristojnost je podrobno opisana v točkah 2.2.1 do 2.2.3.
Splošna krajevna pristojnost
Tožbo je treba vložiti pri sodišču prve stopnje, ki je krajevno pristojno na območju toženčevega stalnega prebivališča (člen 27 ZCP).
V skladu s členom 25 civilnega zakonika je stalno prebivališče fizične osebe mesto/kraj, v katerem ta oseba prebiva z namenom, da tam ostane za stalno. Če toženec nima stalnega prebivališča na Poljskem, se splošna pristojnost določi glede na njegov kraj bivanja, če pa ta kraj ni znan ali ni na Poljskem, je treba tožbo vložiti glede na toženčevo zadnje stalno prebivališče na Poljskem.
Tožbo zoper državno zakladnico je treba vložiti pri sodišču, ki je pristojno na območju registriranega sedeža organizacijske enote, ki jo spor zadeva. Kadar državno zakladnico zastopa generalno državno pravobranilstvo Republike Poljske (Prokuratoria Generalna Rzeczypospolitej Polskiej), je treba tožbo vložiti pri sodišču, ki je pristojno na območju sedeža oddelka državnega pravobranilstva, odgovornega za organizacijsko enoto, ki jo zadeva zahtevek.
Tožbe zoper druge pravne osebe in druge subjekte, ki niso fizične osebe, je treba vložiti pri sodišču, ki je pristojno na območju njihovega registriranega sedeža (člen 30 ZCP).
Glej točko 2.2.2.1.
Alternativna krajevna pristojnost tožniku omogoča, da v nekaterih primerih izbere sodišče. Tožnik lahko nato tožbo vloži pri sodišču splošne pristojnosti ali drugem sodišču, opredeljenem v členih 32 do 371 ZCP.
Alternativna krajevna pristojnost je predvidena v naslednjih primerih:
Izključna pristojnost sodišča pomeni, da lahko zadevo obravnava le sodišče, določeno v zakoniku. Izključna pristojnost je predvidena v naslednjih primerih:
Posebna pristojnost pomeni, da je v zadevah, opredeljenih v posebni zakonodaji, pristojnost sodišč mogoče določiti drugače.
Pravica do izbire sodišča je podeljena tožniku.
Do tega pride, če je lahko pristojnih več sodišč ali če je tožba vložena proti več strankam, za katere so v skladu z zakonodajo o splošni pristojnosti pristojna različna sodišča. Enako velja, če je nepremičnina, katere lokacija je podlaga za določitev pristojnosti sodišča, na območjih pristojnosti več sodišč.
Pravica do izbire sodišča je podeljena obema stranema na podlagi pogodbe ali skupne zahteve.
Stranke se lahko pisno dogovorijo, da bodo že obstoječi spor ali spore, ki bi lahko v prihodnosti nastali iz opredeljenega pravnega razmerja, predložile sodišču prve stopnje, ki v skladu z zakonom ni krajevno pristojno. Navedeno sodišče bo potem imelo izključno pristojnost, razen če se stranke ne bodo dogovorile drugače ali če bo tožnik vložil zahtevek v elektronskem postopku za plačilni nalog. Stranke lahko s pisnim dogovorom tudi omejijo tožnikovo pravico do izbire med več sodišči, pristojnimi za take spore.
Vendar stranke ne morejo spremeniti izključne pristojnosti.
Dogovori o pristojnosti sodišča morajo biti sklenjeni v pisni obliki. Lahko so del materialnopravne pogodbe (klavzula o pristojnosti) ali pa pripravljeni kot ločen dogovor.
V zadevah na področju delovnega prava in socialne varnosti lahko pristojno sodišče na skupno zahtevo strank zadevo predloži v obravnavo drugemu enakovrednemu sodišču, ki se ukvarja z zadevami s področja delovnega prava in socialne varnosti, če je to upravičeno zaradi večje učinkovitosti.
Pristojno sodišče določita višje sodišče ali vrhovno sodišče.
Če pristojno sodišče iz določenih razlogov ne more obravnavati zadeve ali izvesti drugih ukrepov, njegovo nadrejeno sodišče določi drugo sodišče. Razlog za tako določitev je lahko le ovira, ki preprečuje obravnavo zadeve, npr. izključitev sodnika ali višja sila.
Če krajevne pristojnosti ni mogoče določiti v skladu z zakonikom na podlagi okoliščin zadeve, mora sodišče, pri katerem je treba vložiti tožbo, določiti vrhovno sodišče (člen 45 ZCP).
Specializirana sodišča so upravna sodišča (sądy administracyjne) in vojaška sodišča (sądy wojskowe).
Delovanje vojaških sodišč je urejeno z zakonom o organizaciji vojaških sodišč (Prawo o ustroju sądów wojskowych) z dne 21. avgusta 1997. Na splošno ta sodišča obravnavajo kazenske zadeve v poljskih oboroženih silah. Druge zadeve se lahko v njihovo pristojnost prenesejo le z zakonom.
Delovanje upravnih sodišč je urejeno z zakonom o organizaciji upravnih sodišč (Prawo o ustroju sądów administracyjnych) z dne 25. julija 2002. Upravna sodišča izvajajo sodno oblast z nadzorovanjem dejavnosti organov javne uprave ter reševanjem sporov glede pristojnosti med organi lokalne uprave in organi državne uprave. Ni mogoče izključiti, da bo v izjemnih primerih upravno sodišče v okviru svojih nadzornih nalog v zvezi z dejavnostmi organov javne uprave odločalo v civilni zadevi.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Najprej je treba opozoriti, da se odgovori v tem informativnem listu nanašajo samo na splošna sodišča (na Portugalskem običajno imenovana redna sodišča (tribunais comuns)). Poleg splošnih sodišč obstajajo še druge kategorije sodišč: ustavno sodišče, upravna sodišča in računsko sodišče (Tribunal de contas). Delujejo tudi mirovna (Julgados de Paz) in arbitražna sodišča (Tribunais arbitrais).
Pri ugotavljanju, katera kategorija sodišč je pristojna, velja naslednje pravilo: splošna sodišča so pristojna za zadeve, ki niso dodeljene drugim kategorijam sodišč.
Poleg tega v kategoriji splošnih sodišč nasprotje specializiranega sodišča ni redno civilno sodišče. Nasprotje specializiranega sodišča je sodišče splošne pristojnosti. Odločitev bodisi za specializirani oddelek (juízo) ali sodišče bodisi za oddelek ali sodišče splošne pristojnosti je odvisna od predmeta tožbe, v nekaterih primerih, navedenih v nadaljevanju, pa tudi od vrednosti spora.
Uporabljata se naslednja zakona:
Splošna prvostopenjska sodišča se praviloma delijo na sodišča s širšo krajevno pristojnostjo (Tribunais de competência territorial alargada) in okrožna sodišča (Tribunais de comarca) (člen 33 zakona št. 62/2013).
Pri ugotavljanju, na katero prvostopenjsko sodišče bi se bilo treba obrniti, je treba upoštevati tudi naslednje.
V specifičnih zadevah je treba nekatere postopke začeti pred organi, ki te postopke obravnavajo in niso splošna sodišča. Ti postopki se, odvisno od zadeve, v določenih fazah predložijo pristojnemu sodišču: v primeru izpodbijanja ali pritožbe ali če je treba odobriti nekatere odločitve. To velja za naslednje postopke:
V tem odgovoru se redna lokalna civilna sodišča razumejo kot lokalni civilni oddelki in oddelki s splošno pristojnostjo pri okrožnih sodiščih. Ta sodišča so samodejno pristojna, to pomeni, da so pristojna, če ni drugega pristojnega oddelka ali specializiranega sodišča. Pristojna so tudi, kadar je vrednost spora majhna.
Zato se je treba obrniti na lokalni civilni oddelek ali, če tega ni, na lokalni oddelek s splošno pristojnostjo pri okrožnem sodišču, kadar so vključene naslednje zadeve:
V pomoč pri opredelitvi, ali je treba postopek začeti pri civilnem lokalnem oddelku, lokalnem oddelku s splošno pristojnostjo ali osrednjem specializiranem oddelku, je tudi odgovor na vprašanje 3 v nadaljevanju Kako lahko izvem, na katero sodišče naj se obrnem, kadar so pristojna specializirana sodišča?.
V skladu s pravili o pristojnosti se splošna sodišča hierarhično delijo na prvostopenjska sodišča, pritožbena sodišča (Tribunais da Relação) (ali drugostopenjska sodišča) in vrhovno sodišče (Supremo Tribunal de Justiça), ki je splošno sodišče najvišje stopnje (člen 42 zakona št. 62/2013).
Zakon določa, v katerih zadevah je dopustnost pritožbe odvisna od mejne vrednosti za sodišča:
Tožbe je treba vložiti pri prvostopenjskih sodiščih, ki jih tudi začnejo obravnavati. Poleg tega so prvostopenjska sodišča pristojna za obravnavanje pritožb zoper odločbe notarjev in matičarjev ter druge odločbe, določene z zakonom. Pri ugotavljanju, katero prvostopenjsko sodišče je pristojno, je treba uporabiti pravila o pristojnosti o predmetu spora, vrednosti spora in kraju, kar bo predstavljeno v odgovorih na vprašanja v nadaljevanju.
Načeloma pritožbena sodišča obravnavajo samo pritožbe, vložene zoper odločitve prvostopenjskih sodišč. Izjemoma jim je z zakonom dodeljena pristojnost, da obravnavajo nekatere zadeve na prvi stopnji. Pritožbena sodišča obravnavajo tudi kolizijo pristojnosti med prvostopenjskimi sodišči, pritožbe zoper odredbe, izdane na prvi stopnji, ter ponovni preskus tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
Vrhovno sodišče obravnava pritožbe zoper sodne odločbe pritožbenih sodišč. V posebnih zadevah, določenih z zakonom, obravnava pritožbe zoper sodne odločbe prvostopenjskih sodišč. Izjemoma mu je z zakonom dodeljena pristojnost, da nekatere zadeve obravnava kot sodišče prve in zadnje stopnje. Vrhovno sodišče obravnava tudi zadeve, ki vključujejo kolizijo pristojnosti med pritožbenimi sodišči, in izredna pravna sredstva za standardizacijo sodne prakse.
Prvostopenjska sodišča
Na Portugalskem je 23 okrožnih sodišč (tribunais judiciais de comarca):
(člen 33 zakona št. 62/2013).
Poleg teh sodišč obstajajo sodišča s širšo krajevno pristojnostjo, od katerih so naslednja tri pristojna tudi v civilnih in gospodarskih zadevah:
(člen 83 zakona št. 62/2013).
Pritožbena sodišča
Na drugi stopnji je pet pritožbenih sodišč, ki se imenujejo po občini, v kateri imajo sedež:
(Priloga I iz člena 32(1) zakona št. 62/2013).
Zadnja stopnja
(člen 31 zakona št. 62/2013).
Vrhovno sodišče je pristojno za celotno Portugalsko. Pritožbena sodišča in prvostopenjska sodišča so pristojna v posameznih sodnih okrožjih, ki so opredeljena v zakonu o organizaciji pravosodnega sistema (zakon št. 62/2013 z dne 26. avgusta 2013). Informacije o tem, ali je pristojno sodišče v mestu A ali mestu B, so na voljo v prilogah I, II in III k zgoraj navedenemu zakonu o organizaciji pravosodnega sistema.
Fizične osebe
Pristojno je sodišče, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče, razen če ni drugače navedeno v posebni pravni določbi ali pravilih, navedenih v nadaljevanju (člen 80 zakonika o civilnem postopku):
Pravne osebe in družbe
Če je toženec država, se pristojnost v zadevah, v katerih bi bilo pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča toženca, prenese na sodišče v kraju stalnega prebivališča tožnika (člen 81 zakonika o civilnem postopku).
Če je toženec druga pravna oseba ali družba, je pristojno sodišču v kraju glavnega sedeža toženca ali kraju njegove podružnice, agencije, hčerinske družbe, zastopstva ali predstavništva, odvisno od tega, ali je tožba vložena zoper zadevno pravno osebo ali zadnjenavedene subjekte.
Vendar se lahko tožbe zoper tuje pravne osebe ali družbe, ki imajo podružnico, agencijo, hčerinsko družbo, zastopstvo ali predstavništvo na Portugalskem, vložijo pri sodiščih v kraju njihovega registriranega sedeža, tudi kadar je pri njih vložen zahtevek za vročitev na glavnem sedežu.
Več tožencev in kumulativni zahtevki (člen 82 zakonika o civilnem postopku)
Če je v isti zadevi več tožencev, jih je treba vse tožiti pri sodišču v kraju, kjer ima večina od njih stalno prebivališče. Če ima stalno prebivališče v različnih krajih enako število tožencev, lahko tožnik izbere sodišče v kraju stalnega prebivališča katerega koli od tožencev.
Če tožnik vlaga več zahtevkov, za katere bi bila krajevno pristojna različna sodišča, lahko tožbo vloži pri katerem koli sodišču.
Edina izjema pri tem so primeri, v katerih lahko sodišče po uradni dolžnosti presodi, da ni pristojno za katerega od zahtevkov, in sicer zaradi krajevne pristojnosti, vrednosti spora ali dogovora. V tem primeru je treba tožbo vložiti pri sodišču, ki je pristojno za zadevni zahtevek. Tako je na primer v nekaterih zadevah, v katerih je pristojnost za obravnavo enega od zahtevkov odvisna od lokacije nepremičnine ali kraja izpolnitve obveznosti. To velja tudi za zadeve, ki vključujejo odredbo o zavarovanju (providência cautelar) ali pripravljalne ukrepe (diligência antecipada), za zadeve, v katerih so stranke sodniki ali nekateri njihovi sorodniki, za nekatere postopke izvršbe, za zadeve, ki jih je treba združiti z drugimi zadevami, za zadeve, v katerih pred sodno odločbo tožencu ni vročeno obvestilo, ali za zadeve, v katerih sodišče ni pristojno zaradi vrednosti spora.
Če je več zahtevkov, med katerimi obstaja razmerje odvisnosti ali podrejenosti, je treba postopek začeti pri sodišču, ki je pristojno za odločanje o glavnem zahtevku.
Tožbe, v katerih je ena od strank sodnik, sodnikov zakonec ali določen sorodnik (člen 84 zakonika o civilnem postopku)
Za tožbe, ki vključujejo sodnika, sodnikovega zakonca, katerega koli od sodnikovih prednikov ali potomcev ali osebo, s katero sodnik živi v skupnem gospodinjstvu, in pri katerih je treba postopke začeti v sodnem okrožju, v katerem zadevni sodnik izvaja sodno oblast, je pristojno glavno sodišče sodnega okrožja, ki je najbližje sodnikovemu sodnemu okrožju.
Če se tožba vloži v sodnem okrožju, v katerem zadržani sodnik izvaja sodno oblast, ali če je tak sodnik tja napoten in se zadeva že obravnava, se zadeva posreduje v najbližje sodno okrožje.
Zgoraj navedena pravila ne veljajo za sodna okrožja, v katerih je več kot en sodnik, saj se v takem primeru tožba dodeli ali posreduje drugemu sodniku v istem sodnem okrožju.
Obravnava pritožb
Pritožbe je treba vložiti pri sodišču, ki je hierarhično nadrejeno sodišču, ki je izdalo odločbo, zoper katero je vložena pritožba (člen 83 zakonika o civilnem postopku).
V nadaljevanju je na ta tri vprašanja odgovorjeno skupaj.
Pristojnost glede na lokacijo premoženja
Tožbe v zvezi s stvarnimi ali osebnimi pravicami na nepremičninah, delitvijo skupnega premoženja, prisilno izselitvijo, prednostno pravico in prisilno izvršbo ter tožbe za refinanciranje hipotekarnega kredita in nadomestitev, zmanjšanje ali izbris hipotek je treba vložiti pri sodišču v kraju, kjer je zadevno premoženje.
Tožbe za refinanciranje hipotekarnega kredita in nadomestitev, zmanjšanje ali izbris hipotek na ladjah ali zrakoplovih pa se vložijo pri sodišču v sodnem okrožju zadevnega kraja registracije. Če se hipoteka nanaša na ladje ali zrakoplove, registrirane v več sodnih okrožjih, se lahko tožnik odloči za katero koli od njih.
Kadar je predmet tožbe skupina premičnin, ki pripadajo isti osebi in so namenjene enotni uporabi, ali premično in nepremično premoženje ali nepremičnine v različnih sodnih okrožjih, se zadevna tožba vloži pri sodišču v okrožju, kjer so nepremičnine najvišje vrednosti. Pri tem se upoštevajo vrednosti iz zemljiške knjige. Če je nepremično premoženje, ki je predmet tožbe, v več kot enem sodnem okrožju, se lahko tožnik odloči, da tožbo vloži pri sodišču v katerem koli od teh okrožij (člen 70 zakonika o civilnem postopku).
Pristojnost za izpolnitev obveznosti
Tožbe za izpolnitev obveznosti, odškodnino zaradi neizpolnitve ali nepopolne izpolnitve obveznosti in prenehanje pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti se vložijo pri sodišču v kraju prebivališča toženca.
Upnik lahko izbere sodišče v kraju, kjer bi morala biti obveznost izpolnjena, če je toženec pravna oseba ali če je stalno prebivališče upnika na metropolitanskem območju Lizbone ali Porta in ima toženec stalno prebivališče na istem metropolitanskem območju.
Za tožbe na ugotovitev civilne odgovornosti, ki temeljijo na dejanskih ali potencialnih nezakonitih dejanjih, je pristojno sodišče v kraju nastanka dejanja (člen 71 zakonika o civilnem postopku).
Razveza zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti
V postopkih za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti je pristojno sodišče v kraju stalnega ali običajnega prebivališča tožnika (člen 72 zakonika o civilnem postopku).
Tožbe za izplačilo nagrad
Za tožbe za izplačilo nagrad pravnim zastopnikom ali izvedencem in za izterjavo predplačil stranki je pristojno sodišče, pri katerem je bila storitev opravljena. Tožbe za izplačilo nagrad se pridružijo tožbi v zadevi, za katero je bila storitev opravljena.
Če je bila tožba v zadevi, v kateri je bila storitev opravljena, vložena pri pritožbenem sodišču ali vrhovnem sodišču, mora tožbo za izplačilo nagrad obravnavati okrožno sodišče v kraju stalnega prebivališča dolžnika (člen 73 zakonika o civilnem postopku).
Določitev in porazdelitev generalne havarije
Za določitev generalne havarije in njeno porazdelitev je pristojno sodišče v kraju pristanišča, v katero je bil dostavljen ali bi moral biti dostavljen tovor ladje, ki je utrpela generalno havarijo (člen 74 zakonika o civilnem postopku).
Izguba in škoda zaradi trčenja ladij
Odškodninska tožba zaradi trčenja ladij se lahko vloži pri sodišču v kraju, kjer se je nesreča zgodila, sodišču v kraju stalnega prebivališča lastnika ladje, ki je povzročila trčenje, sodišču v kraju, kjer je ta ladja registrirana ali kjer se nahaja, ali sodišču v kraju prvega pristanišča postanka ladje, ki je utrpela trčenje (člen 75 zakonika o civilnem postopku).
Plačilo za reševanje ladij ali pomoč ladjam
Zahtevki za plačilo za reševanje ladij ali pomoč ladjam se lahko vložijo pri sodišču v kraju nastanka dogodka, sodišču v kraju stalnega prebivališča lastnika rešenih predmetov ali sodišču v kraju, kjer je rešena ladja registrirana ali kjer se nahaja (člen 76 zakonika o civilnem postopku).
Ugasnitev zastavnih pravic na ladjah
Tožba za razglasitev ladje, pridobljene brezplačno ali za plačilo, za prosto zastavnih pravic se vloži pri sodišču v kraju pristanišča, v katerem je ladja zasidrana v času pridobitve (člen 77 zakonika o civilnem postopku).
Začasni in pripravljalni ukrepi
Zahtevki za rubež in zaseg blaga se lahko vložijo pri sodišču, pri katerem je treba vložiti s tem povezano tožbo, ali pri sodišču v kraju, kjer je premoženje, ali, če je premoženje v več okrožjih, pri katerem koli od zadevnih sodišč.
Za odredbo o zavarovanju za takojšnje prenehanje novih gradbenih del (embargo de obra nova) je pristojno sodišče v kraju, kjer naj bi bila dela opravljena.
Za druge začasne ukrepe je pristojno sodišče, pri katerem je treba vložiti s tem povezano tožbo.
Pripravljalni ukrepi, sprejeti za predložitev dokazov, se predlagajo pri sodišču v okrožju, kjer naj bi bili izvedeni.
Postopka za začasne in pripravljalne ukrepe za predložitev dokazov se pridružita s tem povezani tožbi in po potrebi predložita sodišču, pri katerem je bila vložena tožba (člen 78 zakonika o civilnem postopku).
Sodna obvestila
Zahtevki za sodna obvestila se vložijo pri sodišču v okrožju, kjer je prebivališče osebe, ki ji je treba vročiti obvestilo (člen 79 zakonika o civilnem postopku).
Izvršba (člen 89 zakonika o civilnem postopku)
Praviloma je za izvršbo pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče, razen če ni drugače navedeno v posebni pravni določbi ali pravilih, navedenih v nadaljevanju.
Stranka, ki zahteva izvršbo, lahko izbere sodišče v kraju, kjer bi morala biti obveznost izpolnjena, če je oseba, zoper katero se zahteva izvršba, pravna oseba ali če ima oseba, ki zahteva izvršbo, stalno prebivališče na metropolitanskem območju Lizbone ali Porta in ima oseba, zoper katero se zahteva izvršba, stalno prebivališče na istem metropolitanskem območju.
Če se izvršba nanaša na vračilo blaga ali dolga s stvarnim jamstvom, je pristojno sodišče v kraju, kjer je predmet, ali v kraju, kjer je obremenjeno premoženje.
Kadar je treba postopek izvršbe začeti pri sodišču v kraju stalnega prebivališča stranke, zoper katero se zahteva izvršba, in ta stranka nima stalnega prebivališča na Portugalskem, vendar ima tam premoženje, je za postopek izvršbe pristojno sodišče v kraju, kjer je premoženje.
Sodišče, na območju katerega je premoženje, je pristojno tudi, kadar: je treba postopek izvršbe začeti pri portugalskem sodišču, ker se nanaša na veljavnost ustanovitve/prenehanja družb/drugih pravnih oseb s sedežem na Portugalskem ali veljavnost odločitev njihovih organov, pri čemer ne gre za nobenega od primerov, opredeljenih v zgoraj ali v nadaljevanju navedenih pravilih, ki se uporabljajo za postopek izvršbe.
V zadevah, ki vključujejo več postopkov izvršbe, za katere so krajevno pristojna različna sodišča, je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča stranke, zoper katero se zahteva izvršba.
Za izvršbo odločbe, ki jo izda portugalsko sodišče, se zahtevek za izvršbo vloži v okviru postopka, v katerem je bila odločba izdana, izvršba pa se evidentira v isti spis. Če je zoper odločbo pozneje vložena pritožba, se izvršba vključi v overjeno kopijo spisa. Če je za izvršbo pristojen specializirani izvršilni oddelek, mu je treba čim prej poslati kopijo sodne odločbe, zahtevek za uvedbo postopka izvršbe in spremne dokumente.
Če so odločbo izdali arbitri v arbitražnem postopku, ki je potekal na Portugalskem, je za izvršbo pristojno okrožno sodišče v kraju, kjer je potekal arbitražni postopek (člen 85 zakonika o civilnem postopku).
Če je bila tožba vložena pri pritožbenem sodišču ali vrhovnem sodišču, je pristojno sodišče, na območju katerega ima stalno prebivališče stranka, zoper katero se zahteva izvršba. Če je stranka, zoper katero se zahteva izvršba, sodnik ali določen njegov sorodnik, se uporabljajo pravila, navedena zgoraj v točki Tožbe, v katerih je ena od strank sodnik, sodnikov zakonec ali določen sorodnik. V vsakem primeru se sodišču, ki je pristojno za izvršbo, pošlje spis v zvezi z ugotovitveno tožbo ali kopija tega spisa (člen 86 zakonika o civilnem postopku).
Za postopke izvršbe v zvezi s stroški, denarnimi kaznimi ali nadomestilom zaradi zlonamernega pravnega postopka je pristojno sodišče, ki je odločalo v postopku, na podlagi katerega je bil priglašen zadevni račun ali poravnava. Postopki izvršbe v zvezi s stroški, denarnimi kaznimi ali nadomestili se pridružijo s tem povezani zadevi.
Če je plačilo stroškov, denarnih kazni ali nadomestila odredilo pritožbeno sodišče ali vrhovno sodišče, se postopek izvršbe opravi pri prvostopenjskem sodišču, pristojnem na območju, kjer je potekal postopek (člena 87 in 88 zakonika o civilnem postopku).
Za izvršbo na podlagi tuje sodne odločbe je pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče (člen 86 v skladu s členom 90 zakonika o civilnem postopku).
Za evropski plačilni nalog (Uredba (ES) št. 1896/2006 z dne 12. decembra 2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/2421) je pristojen prvi civilni oddelek osrednje instance okrožnega sodišča v Portu.
Delovno pravo
Praviloma je treba tožbe vložiti pri sodišču, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče. Za delodajalce ali zavarovatelje in nosilce socialne varnosti se šteje, da imajo sedež tudi v kraju, kjer imajo podružnico, urad, zastopstvo ali predstavništvo (člen 13 zakona o delovnih sodiščih).
Tožbe, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in jih delavec vloži zoper svojega delodajalca, se lahko vložijo pri sodišču v kraju opravljanja dela ali kraju, kjer ima delavec stalno prebivališče.
Če je tožnikov več, je pristojno sodišče v kraju opravljanja dela ali kraju stalnega prebivališča katerega koli od tožnikov.
Če se delo opravlja na več kot eni lokaciji, se lahko tožbe, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, vložijo pri sodišču v katerem koli od teh krajev (člen 14 zakona o delovnih sodiščih).
Tožbe zaradi delovnih nezgod ali poklicnih bolezni je treba vložiti pri sodišču v kraju, kjer se je nezgoda zgodila ali kjer je bolna oseba nazadnje opravljala delo, ki bi lahko povzročilo bolezen.
Če se je nezgoda zgodila v tujini, je treba tožbo vložiti na Portugalskem pri sodišču v kraju stalnega prebivališča žrtve.
Če je upravičencev več, je pristojno sodišče v kraju, kjer prebiva največ tožnikov, ali, če je število tožnikov enako, sodišče v kraju, kjer prebiva oseba, ki prva vloži tožbo.
Če je poškodovani ali bolni delavec ali upravičenec registriran kot pomorščak ali član letalske posadke in se nezgoda zgodi ali bolezen ugotovi med potovanjem, je prav tako pristojno sodišče v prvem kraju na nacionalnem ozemlju, kjer pristane ladja ali zrakoplov, ali v kraju, kjer sta ladja ali zrakoplov registrirana (člen 15 zakona o delovnih sodiščih).
V primeru kolektivnega odpusta je treba predloge za začasne odredbe in ugovore vložiti pri sodišču v kraju obrata, v katerem se delo opravlja.
Če se kolektivni odpust nanaša na delavce v več obratih, je pristojno sodišče v kraju obrata z največjim številom odpuščenih delavcev (člen 16 zakona o delovnih sodiščih).
Insolventnost
Za postopke v primeru insolventnosti je pristojno sodišče, na območju katerega ima sedež ali stalno prebivališče dolžnik ali zapustnik na datum smrti, odvisno od primera.
Prav tako je pristojno sodišče v kraju, kjer ima dolžnik osredotočene svoje glavne interese. To se razume kot kraj, v katerem običajno upravlja navedene interese na način, ki je običajen in ga lahko preverijo tretje osebe (člen 16 zakonika o insolventnosti in sanaciji podjetij).
Objavo tuje sodne odločbe o uvedbi postopkov in njen vpis v javni register, kot sta navedena v členih 21 in 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000, je treba zahtevati pri portugalskem sodišču na območju poslovne enote dolžnika. Če dolžnik nima poslovne enote na Portugalskem, je treba zahtevek vložiti pri gospodarskem oddelku v Lizboni, če stečajna masa vključuje družbo. Če stečajna masa ne vključuje družbe, je pristojen civilni oddelek v Lizboni.
Zgoraj navedeno pravilo o pristojnosti se uporablja za priznanje razglasitve insolventnosti v tujem postopku (člen 288 zakonika o insolventnosti in sanaciji podjetij).
Popis zapuščine
Kar zadeva pristojnost v postopku popisa zapuščine, glej informativni list o dedovanju.
Preživnina za odrasle osebe in mladoletnike ter določitev starševske skrbi
Kar zadeva pristojnost za ugotovitvene tožbe v zvezi s plačevanjem preživnine za odrasle osebe in mladoletnike, njihovo izvršbo in tožbe v zvezi z določitvijo starševske skrbi, glej informativni list o preživnini.
Da, v okviru nekaterih omejitev.
Na nacionalni ravni se lahko stranki izrecno dogovorita, da bosta odstopili od pravil o krajevni pristojnosti. To je tako imenovana dogovorjena pristojnost (competência convencional) (člen 95 zakonika o civilnem postopku).
Dogovorjene pristojnosti ni mogoče določiti v zadevah, v katerih se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. Tako je na primer, kadar je pristojnost sodišča odvisna od lokacije nepremičnine ali kraja izpolnitve obveznosti, ali v zadevah, ki vključujejo odredbo o zavarovanju ali pripravljalne ukrepe. To velja tudi za tožbe, v katerih so stranke sodniki ali določeni njihovi sorodniki, za nekatere postopke izvršbe, za zadeve, ki jih je treba pridružiti drugim zadevam, in za zadeve, v katerih pred sodno odločbo tožencu ni bilo vročeno obvestilo. V teh zadevah od krajevne pristojnosti ni mogoče odstopiti z dogovorom.
Od pravil o pristojnosti v zvezi s predmetom zadeve, hierarhijo in vrednostjo zadeve ni nikoli mogoče odstopiti na željo strank.
Pristojnost, ki temelji na dogovoru, če je dopustna, je enako zavezujoča kot tista, ki izhaja iz zakona. Tak dogovor mora izpolnjevati formalne zahteve pogodbe, iz katere izhaja obveznost. Vsekakor mora biti v pisni obliki, poleg tega mora biti v njem podrobno navedeno, na kaj se nanaša, in opredeljeno merilo za določitev sodišča, ki bo pristojno.
Na mednarodni ravni se lahko stranki dogovorita, katero sodišče bo pristojno za reševanje posameznega spora ali sporov, ki lahko izhajajo iz določenega pravnega razmerja, če je zadevno razmerje povezano z več kot enim pravnim sistemom. Te zadeve so zasebni sporazumi o dodelitvi pristojnosti (pactos privativos e atributivos de jurisdição) (člen 94 zakonika o civilnem postopku).
Dogovorjena določitev pristojnosti lahko vključuje dodelitev izključne pristojnosti ali pristojnosti, ki je zgolj alternativna pristojnosti portugalskih sodišč, kadar ta obstaja. V primeru dvoma se šteje za izključno.
Izbira pristojnega sodišča je veljavna le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
Tako v primeru dogovorjene pristojnosti (na nacionalni ravni) kot v primeru zasebnih sporazumov o dodelitvi pristojnosti (na mednarodni ravni) se za pisni dogovor šteje kateri koli dokument, ki ga podpišeta stranki ali ki izhaja iz izmenjave dopisov, teleksov, telegramov ali drugih sredstev komuniciranja, za katerimi ostanejo pisni dokazi, ne glede na to, ali ti instrumenti neposredno vsebujejo dogovor ali pa vsebujejo klavzulo, ki napotuje na drug dokument, ki vsebuje dogovor.
Na delovnih sodiščih so dogovori ali klavzule o izključitvi krajevne pristojnosti, določene z zakonom, nični in neveljavni (člen 19 zakona o delovnih sodiščih).
Kot je bilo že navedeno, so na Portugalskem specializirana prvostopenjska sodišča osrednji oddelki na vsakem okrožnem sodišču, lokalni civilni oddelki in sodišča s širšo pristojnostjo.
Pristojnosti posameznih sodišč v zvezi s predmetom spora bodo omenjene v nadaljevanju, da boste vedeli, na katero sodišče se morate obrniti glede ne predmet spora. Kot je bilo že pojasnjeno, se tožba praviloma vloži pri prvostopenjskih sodiščih, višjim sodiščem pa se predloži samo v primeru pritožbe.
Osrednji civilni oddelki (člen 117 zakona št. 62/2013)
Osrednji oddelki za družinske zadeve in mladoletnike
(Osebno stanje oseb in družine)(člen 122 zakona št. 62/2013)
(Mladoletniki in odrasli otroci) (člen 123 zakona št. 62/2013)
(Vzgojno nadzorstvo in zaščitno skrbništvo) (člen 124 zakona št. 62/2013)
Opomba
Pristojnost osrednjih oddelkov za družinske zadeve in mladoletnike v zadevah, ki se nanašajo na vzgojno nadzorstvo in zaščitno skrbništvo, preneha, če je nepogojna kazen, ki vključuje odvzem prostosti, v kazenskem postopku izrečena za kaznivo dejanje, ki ga je storil mladoletnik, star 16–18 let, ali če mladoletnik dopolni 18 let pred datumom odločitve na prvi stopnji.
Osrednji oddelki za delovnopravne zadeve
(Civilne zadeve) (člen 126 zakona št. 62/2013)
(V zvezi z upravnimi prekrški)
Osrednji oddelki za gospodarske zadeve (člen 128 zakona št. 62/2013)
Osrednji izvršilni oddelki (Juízos centrais de execução) (člen 129 zakona št. 62/2013)
SODIŠČA S ŠIRŠO PRISTOJNOSTJO
Sodišče za intelektualno lastnino (Tribunal da propriedade intelectual) (člen 111 zakona št. 62/2013)
Sodišče za zadeve s področja konkurence, urejanja in nadzora (Tribunal da concorrência, regulação e supervisão) (člen 112 zakona št. 62/2013)
Pomorsko sodišče(Tribunal marítimo) (člen 113 zakona št. 62/2013)
VIŠJA SODIŠČA
Pritožbena sodišča (člen 67 zakona št. 62/2013)
Na drugi stopnji pritožbena sodišča vključujejo oddelke za civilne zadeve, kazenske zadeve, socialne zadeve, družinske zadeve in mladoletnike, gospodarske zadeve, intelektualno lastnino ter konkurenco, urejanje in nadzor. Vendar je ustanovitev oddelkov za socialne zadeve, družinske zadeve in mladoletnike, gospodarske zadeve, intelektualno lastnino ter konkurenco, urejanje in nadzor odvisna od obsega in zahtevnosti službe.
Vrhovno sodišče (Supremo Tribunal de Justiça) (člen 47 zakona št. 62/2013)
Na zadnji stopnji ima vrhovno sodišče oddelke za civilne zadeve, kazenske zadeve in socialne zadeve.
Zadevna zakonodaja
Zakonik o insolventnosti in sanaciji podjetij
Informacije, ki jih vsebuje ta informativni list, za kontaktno točko, sodišča ali druge subjekte in organe niso zavezujoče. Preveriti je treba tudi veljavna pravna besedila in njihove poznejše spremembe.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V Romuniji poleg rednih sodišč obstajajo specializirani oddelki ali senati za reševanje sporov v nekaterih zadevah.
V skladu z določbami zakona št. 304/2004 o organizaciji pravosodja ima vrhovno kasacijsko sodišče (Înalta Curte de Casație și Justiție) štiri oddelke – civilni oddelek I, civilni oddelek II, kazenski oddelek ter oddelek za upravne in davčne spore –, senat devetih sodnikov in združene oddelke, ki imajo vsak svoje pristojnosti. Pritožbena sodišča, okrožna sodišča ali, kjer je ustrezno, okrajna sodišča imajo specializirane oddelke ali senate za civilne zadeve, kazenske zadeve, zadeve v zvezi z mladoletniki in družinske zadeve, zadeve v zvezi z upravnimi in davčnimi spori, zadeve v zvezi s spori iz delovnega razmerja in socialnim zavarovanjem, družbami, poslovnim registrom, insolventnostjo, nelojalno konkurenco ter pomorskimi zadevami in zadevami v zvezi s celinskimi plovnimi potmi. Za odločanje o zgornjih zadevah se lahko po potrebi ustanovijo specializirana sodišča.
Običajni postopek za civilne zadeve je določen v zakoniku o civilnem postopku. Njegove določbe se uporabljajo tudi za druge zadeve, če ni z zakoni, ki jih urejajo, določeno drugače.
Stvarna pristojnost civilnih sodišč je urejena s členi 94 do 97 zakonika o civilnem postopku.
Okrajna sodišča kot prvostopenjska sodišča obravnavajo naslednje zadeve v zvezi z zahtevki, ki jih je (oziroma jih ni) mogoče ovrednotiti v denarnem znesku:
Okrajna sodišča obravnavajo pritožbe zoper odločbe pristojnih javnih organov in drugih pristojnih organov. Obravnavajo tudi vse druge zahtevke, ki po zakonu spadajo v njihovo pristojnost.
Okrožna sodišča obravnavajo:
Pritožbena sodišča obravnavajo:
Vrhovno kasacijsko sodišče obravnava:
Romunski civilni pravosodni sistem razlikuje med nižjimi in višjimi sodišči, stvarna pristojnost sodišč različnih stopenj pa se določi na podlagi funkcionalnih (vrsta naloge) in procesnih meril (vrednost, predmet ali narava spora).
Z zakonikom o civilnem postopku so bile uvedene spremembe v smislu pristojnosti, okrožna sodišča pa so postala sodišča s polno pristojnostjo za vsebinsko obravnavo zadev na prvi stopnji. Okrajna sodišča so med drugim pristojna za obravnavanje manjših in/ali manj zapletenih zahtevkov, ki so v praksi zelo pogosti.
Pritožbena sodišča so pristojna predvsem za obravnavanje pritožb, medtem ko je vrhovno kasacijsko sodišče redno revizijsko sodišče, ki zagotavlja enotno razlago in uporabo prava na nacionalni ravni.
V romunskem civilnem pravosodnem sistemu so pravila o krajevni pristojnosti določena v členih 107 in naslednjih zakonika o civilnem postopku.
V skladu s splošnim pravilom se tožba vloži pri sodišču v kraju stalnega prebivališča ali sedeža toženca.
Glede krajevne pristojnosti veljajo posebna pravila, kot so:
Romunski zakonik o civilnem postopku vsebuje več pravil o alternativni pristojnosti (členi 113 do 115). Krajevno pristojna so tako tudi naslednja sodišča:
Če toženec redno opravlja poklicno/kmetijsko, trgovsko, industrijsko ali podobno dejavnost zunaj kraja svojega stalnega prebivališča, se lahko tožba vloži tudi pri sodišču, na območju katerega se dejavnosti opravljajo, če se nanašajo na denarne obveznosti, ki iz takega kraja izhajajo ali ki jih je treba v takem kraju izpolniti.
V zadevah v zvezi z zavarovanjem se lahko odškodninska tožba vloži tudi pri sodišču, na območju katerega je stalno prebivališče ali sedež zavarovanca, na območju katerega je premoženje zavarovanca ali na območju katerega se je uresničilo zavarovano tveganje.
Izbira pristojnosti na podlagi pogodbe se šteje za nično in neveljavno, če je bila opravljena pred nastankom pravice do odškodnine, medtem ko lahko v zadevah v zvezi z obveznim zavarovanjem civilne odgovornosti oškodovana tretja oseba vloži neposredno tožbo tudi pri sodišču v kraju svojega stalnega prebivališča/sedeža.
V primeru tožb glede zaščite fizičnih oseb, pri katerih je na podlagi civilnega zakonika pristojno sodišče za družinske zadeve in skrbništvo, o vprašanju krajevne pristojnosti odloči sodišče, na območju katerega je stalno/običajno prebivališče zaščitene osebe. Za vloge za dovoljenje sodišča za družinske zadeve in skrbništvo za sklepanje nekaterih pravnih aktov (v zvezi z nepremičnino) je pristojno tudi sodišče, na območju katerega je nepremičnina. V takem primeru sodišče za družinske zadeve in skrbništvo, ki je izdalo sodno odločbo, pošlje izvod sodne odločbe sodišču za družinske zadeve in skrbništvo, na območju katerega ima zaščitena oseba stalno/običajno prebivališče.
Tožba za razvezo zakonske zveze spada v pristojnost okrajnega sodišča, na območju katerega je zadnji skupni dom zakoncev. Če zakonca nimata skupnega doma ali če nobeden od njiju ne živi več na območju pristojnosti okrajnega sodišča, v katerem je njun skupni dom, je pristojno okrajno sodišče v kraju toženčevega doma. Če toženec ne živi v Romuniji in so mednarodno pristojna romunska sodišča, je pristojno sodišče, na območju katerega je tožnikov dom. Če niti tožnik niti toženec ne živita v Romuniji, se lahko stranki sporazumeta o vložitvi tožbe za razvezo zakonske zveze pri katerem koli okrajnem sodišču v Romuniji. Če se o tem ne sporazumeta, je treba tožbo za razvezo zakonske zveze vložiti pri 5. okrajnem sodišču v Bukarešti (člen 915 zakonika o civilnem postopku).
Vloge za reševanje posameznih sporov iz delovnega razmerja se vložijo pri okrožnem sodišču, na območju katerega je tožnikovo stalno prebivališče/kraj dela (člen 269 zakona št. 53/2003 – delovni zakonik).
Pravila o izključni krajevni pristojnosti so določena v členih 117 do 121 zakonika o civilnem postopku. Zato:
Stranke se lahko pisno, v zvezi s tekočimi spori pa z ustno izjavo pred sodiščem dogovorijo, da bodo za spore v zvezi s premoženjem in morebitnimi drugimi pravicami pristojna druga sodišča kot tista, ki bi bila krajevno pristojna, razen če je ta pristojnost izključna. V sporih v zvezi z varstvom pravic potrošnikov in drugih zadevah, določenih z zakonom, se lahko stranke o izbiri pristojnega sodišča dogovorijo šele po nastanku pravice do odškodnine, pri čemer se vsak drugačen dogovor šteje za ničnega in neveljavnega (člen 126 zakonika o civilnem postopku).
Stranski, dodatni in vmesni zahtevki se vložijo pri sodišču, ki je pristojno za glavni zahtevek, tudi če je zanje stvarno ali krajevno pristojno drugo sodišče, izjema so le zahtevki v zvezi z insolventnostjo ali dogovori upnikov. Te določbe se uporabljajo tudi, če je bila pristojnost za glavni zahtevek z zakonom dodeljena specializiranemu oddelku ali senatu. Če je sodišče izključno pristojno za eno od strank, je izključno pristojno za vse stranke (člen 123 zakonika o civilnem postopku).
Poleg tega v skladu z določbami člena 124 zakonika o civilnem postopku sodišče, ki je pristojno za odločanje o glavnem zahtevku, odloča tudi o odgovorih na tožbo in ugovorih, razen tistih, o katerih je treba odločiti predhodno in spadajo v izključno pristojnost drugega sodišča, medtem ko o postopkovnih vprašanjih odloča sodišče, pri katerem so bila sprožena.
Stranke ali sodnik se lahko v kateri koli fazi postopka sklicujejo na splošno nepristojnost sodišč. Neobstoj stvarne pristojnosti in neobstoj krajevne pristojnosti v povezavi z javnim redom je treba uveljavljati na prvi obravnavi pred prvostopenjskim sodiščem, na katero so bile stranke ustrezno vabljene, medtem ko lahko neobstoj pristojnosti v zasebnopravnih zadevah uveljavlja samo toženec v odgovoru, če odgovor ni obvezen pa najpozneje na prvi obravnavi pred prvostopenjskim sodiščem, na katero so bile stranke ustrezno vabljene. Če nepristojnost ni povezana z javnim redom, stranka, ki je vložila tožbo pri sodišču, ki ni pristojno, ne more zahtevati razglasitve nepristojnosti (člen 130 novega zakonika o civilnem postopku).
V civilnih sporih s čezmejnimi posledicami, v katerih so se stranke v zadevah v zvezi s pravicami, s katerimi na podlagi romunskega prava svobodno razpolagajo, zakonito dogovorile o pristojnosti romunskih sodišč za odločanje o sedanjih ali morebitnih sporih v zvezi z navedenimi pravicami, so romunska sodišča edina pristojna za odločanje o teh zadevah. Če ni z zakonom določeno drugače, je romunsko sodišče, pred katerega je toženec pozvan, pristojno za odločanje o tožbi tudi, če toženec pride pred sodišče in predloži odgovor glede vsebine zadeve, ne da bi najpozneje do konca preiskovalne faze v zadevi pred prvostopenjskim sodiščem vložil tudi ugovor nepristojnosti. V obeh navedenih primerih lahko romunsko sodišče, ki mu je bila zadeva predložena, tožbo zavrže, če je iz vseh okoliščin zadeve razvidno, da spor ni pomembneje povezan z Romunijo (člen 1067 novega zakonika o civilnem postopku).
Glej odgovore na vprašanja 1, 2, 2.1, 2.2, 2.2.2.1 in 2.2.2.2.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V Republiki Sloveniji so v civilnih sporih na prvi stopnji pristojna o zahtevkih odločati okrajna in okrožna sodišča. Ta so pristojna odločati o vseh tipičnih civilnopravnih vprašanjih in sporih (odškodninskih, stvarnopravnih, družinskih, itd.). Razmejitev v pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči je obravnavana v nadaljevanju.
Nasprotno je v gospodarskih zadevah na prvi stopnji pristojno odločati in soditi v zadevah le okrožno sodišče. Za gospodarske spore gre v primerih, v katerih je vsaka od pravdnih strank gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Za gospodarske spore pa se štejejo tudi spori iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti in gospodarsko družbo, zavodom (vključno javni zavod), zadrugo, državo ali samoupravno lokalno skupnostjo.
Pristojnost soditi v delovnopravnih sporih je zakon kljub temu, da gre po vsebini za civilnopravne spore, podelil delovnim in socialnim sodiščem. Delovnopravni spori se tičejo odnosov med delavcem in delodajalcem,ki pomenijo kršitev pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Delovna sodišča so pristojna odločati o individualnih delovnih sporih (spori iz delovnega razmerja, spori o premoženjskih pravicah iz delovnega razmerja), kolektivnih delovnih sporih (gre za spore, v katerih je po navadi ena od strank sindikat oziroma druga institucionalizirana oblika, ki predstavlja delavce), sporih v zvezi s vprašanji zakonitosti stavke ter v sporih v zvezi s pravicami delavcev do sodelovanja pri upravljanju gospodarskih družb, ki so jim podeljene po slovenskem pravu. Socialno sodišče odloča o pravicah iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti ter o pravici do družinskih in socialnih prejemkov.
Ker se vprašanje pristojnosti pojavi šele tedaj, ko je tožba oziroma tožbeni zahtevek vložen na sodišče (sodišče pred začetkom sojenja oziroma odločanja o zadevi najprej presodi, ali je za sojenje sploh pristojno), se je zaradi tega, da se zadeva ne bi preveč zavlekla, priporočljivo posvetovati z odvetnikom. Sodišče mora namreč ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na svojo pristojnost ter paziti, ali ni morebiti v zadevi pristojen kakšen drug organ (npr. upravni organ). V takšnem primeru mora sodišče tožbeni zahtevek tožnika zavreči. To pomeni nepotrebno izgubo časa in povečanje stroškov stranke.
Informacije glede organiziranosti, sedežev in pristojnosti sodišč lahko zainteresirane osebe pridobijo tudi na uradni spletni strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na naslovu: http://www.sodisce.si/
Tožbo je mogoče vložiti na kateremkoli sodišču v Republiki Sloveniji, pri čemer mora vlagatelj paziti na pravila o stvarni (vprašanje, katero sodišče je pristojno vsebinsko odločati o zadevi) in krajevni pristojnosti sodišč. Osnovni podatki z naslovi vseh okrajnih in okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji so dosegljivi na spletni strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na naslovu: http://www.sodisce.si/
Stvarna pristojnost na prvi stopnji oziroma možnost, da sodišče sploh lahko odloča o konkretnem zahtevku zainteresirane stranke, se v Republiki Sloveniji deli med okrajna in okrožna sodišča. Pri odločanju, katero izmed njiju bo odločalo o zadevi, sta odločilna dva kriterija: vrednost zahtevka (spornega predmeta) in pravni temelj spornega razmerja (vsebina in predmet spora).
Pri tem velja splošna ocena, da naj bi okrožna sodišča odločala v sporih, ki imajo za stranke večji pomen, ker gre za večjo vrednost spornega predmeta in so spori za stranke življenjsko pomembnejši, ali pa so v pravnem pogledu zahtevnejši, ker sodišča pri sojenju uporabljajo nekatere zakone, ki obravnavajo zahtevno in občutljivo pravno problematiko (npr. razveze zakonske zveze, preživljanje otrok, …).
Višja sodišča splošne pristojnosti, ki so v Sloveniji skupno štiri, sodijo na drugi stopnji in tožbe pri njih neposredno ni mogoče vložiti. Višja sodišča sodijo o pritožbah zoper odločitve okrajnih in okrožnih sodišč. Prav tako odločajo tudi v sporih o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je pristojno odločati o pritožbah zoper sodbe višjih sodišč, predvsem pa za odločanje o reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti. V primeru vložitve izrednih pravnih sredstev, mora zainteresirana stranka obvezno poiskati pomoč odvetnika, saj lahko le odvetnik opravlja pravno veljavna procesna dejanja pred vrhovnim sodiščem.
Kot je že bilo predstavljeno v prejšnji točki, je pristojnost soditi na prvi stopnji porazdeljena med okrajna in okrožna sodišča, vendar pa ti dve sodišči nista v razmerju podrejenosti in nadrejenosti. Pristojnost enega ali drugega sodišča je določena v zakonu, kljub temu pa velja, da okrožna sodišča pretežno sodijo dejansko in pravno zahtevnejše zadeve.
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, da so okrajna sodišča (skupno jih je v Republiki Sloveniji 44) pristojna odločati v naslednjih zadevah:
Okrajna sodišča opravljajo tudi zadeve pravne pomoči, za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišč, ter druge zadeve, ki jih določa zakon.
Okrožna sodišča (skupno jih je v Republiki Sloveniji 11) so pristojna odločati v naslednjih zadevah:
Za odločanje o pravicah intelektualne lastnine je na prvi stopnji izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Okrožna sodišča so pristojna v zadevah mednarodne pravne pomoči ter zadevah pravne pomoči pri odločanju o priznanju tujih sodnih odločb in opravljajo tudi druge zadeve, ki jih določa zakon.
Načeloma je mogoče tožbo vložiti pri kateremkoli od prvostopenjskih sodišč v Republiki Sloveniji, ki so bila predstavljena v zgornjih točkah. Sodišče, pri katerem je zainteresirana oseba vložila zahtevek, se mora pred začetkom sojenja prepričati o svoji pristojnosti. V kolikor ugotovi, da je v konkretni zadevi krajevno nepristojno, se lahko razglasi za nepristojno in odstopi zadevo drugemu sodišču, vendar le v primeru, ko na nepristojnost opozori nasprotna stranka in obvezno, kadar je drugo sodišče izključno krajevno pristojno za sojenje. Kljub temu veljajo pri določanju krajevne pristojnosti sodišč nekatera splošna pravila, ki jih je vredno upoštevati zaradi ekonomičnosti in čim hitrejšega zaključka postopka.
ZPP pozna pravilo splošne in posebnih krajevnih pristojnosti. Ta se določa glede na subjekt in predmet spora. Podrobnosti so prikazane v naslednjih točkah.
To določa, da je potrebno v primeru, ko se tožba vloži proti fizični ali pravno osebi, le to vložiti pri tistem sodišču, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče oziroma na območju katerega ima pravna oseba svoj sedež. Če gre za postopek zoper tujo fizično ali pravno osebo, je splošno krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je v Republiki Sloveniji njegovo prebivališče oziroma kjer ima taka pravna oseba svojo podružnico.
ZPP v določenih primerih zainteresiranim strankam daje možnost, da vloži tožbo pri drugem sodišču in ne pri tistem, za katerega velja pravilo splošne pristojnosti. V posebej določenih primerih (glede na poseben predmet ali vsebino spora) pa stranka lahko tožbo vloži le pri tistem sodišču, ki je edino pristojno odločati v taki zadevi (v takem primeru govorimo o izključni krajevni pristojnosti sodišča).
V kolikor tožnik tožbo vloži pred krajevno nepristojnim sodiščem, se le to izreče za nepristojno in zadevo odstopi drugemu pristojnemu sodišču, ki bo postopek nadaljevalo, kot da bi se začel pred njim.
Kot je že bilo povedano, sta v določenih primerih lahko krajevno pristojni dve sodišči hkrati. V takem primeru lahko zainteresirana oseba izbira, pri katerem od njih bo vložila tožbo (izbirna pristojnost).
Zakon o pravdnem postopku take pristojnosti določa v členih od 49 do 65, zato so v nadaljevanju prikazani zgolj pomembnejši in s stališča zainteresiranih oseb življenjsko občutljivejši primeri.
V sporih iz zakonitega preživljanja je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, kjer ima prebivališče tožeča stranka (preživninski upravičenec). Možnost izbire sodišča je strankam dana tudi v zakonskih sporih (spori o razvezi zakonske zveze). Tu je pristojno sodišče, na območju katerega sta imela zakonca svoje zadnje skupno stalno prebivališče. V sporih o ugotavljanju ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva je pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče otrok, ki je po slovenski zakonodaji legitimiran za vložitev take tožbe. V primeru, da je v teh sporih pristojno sodišče Republike Slovenije, zato ker ima tožeča stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. V nepogodbenih odškodninskih sporih (najpogostejši primeri so zahtevki, ki izvirajo iz prometnih nesreč) je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje (npr. kraj prometne nezgode) ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. V primeru nastanka škode zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, je pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. V sporih iz pogodbenih razmerjih med strankami pa je pristojno tudi sodišče, na območju katerega je določen kraj izpolnitve pogodbene obveznosti, podobno v sporih iz menice ali čeka (sodišče plačilnega kraja).
Nadalje je izbirna pristojnost določena tudi v sporih iz potrošniških pogodbenih razmerij, v katerih je tožeča stranka potrošnik (izključno fizična oseba). V teh primerih je za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima potrošnik stalno oziroma začasno prebivališče. Če je v sporu iz potrošniškega pogodbenega razmerja tožeča stranka podjetje, je za sojenje krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima potrošnik stalno oziroma začasno prebivališče. Drugačna krajevna pristojnost je mogoča samo po dogovoru, ki ga potrošnik in podjetje skleneta po tem, ko je prišlo do spora, ali po dogovoru, ki dodatno omogoča potrošniku, da začne postopek pred drugimi sodišči. Poleg tega je v sporih iz zavarovalnih razmerij, v katerih je tožena stranka zavarovalnica, za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti in sodišča. na območju katerega je podružnica zavarovalnice, pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež. Zavarovalnica lahko v sporih iz zavarovalnih razmerij vloži tožbo samo pred sodiščem, na območju katerega ima tožena stranka, ki je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja, stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež. Drugačna krajevna pristojnost je mogoča samo po dogovoru, ki je sklenjen po tem, ko je prišlo do spora, ali po dogovoru, ki dodatno omogoča zavarovalcu, zavarovancu ali upravičencu iz zavarovanja, da začne postopek pred drugimi sodišči.
Ostali primeri izbirne pristojnosti so, kot povedano, določeni v ZPP.
V določenih primerih zakon predpisuje posebno krajevno pristojnost in določa to sodišče kot edino pristojno, da lahko sodi v določeni zadevi. Govorimo o izključni krajevni pristojnosti in so naslednje:
Slovenska zakonodaja omogoča strankam, da se v konkretnem primeru dogovorijo za pristojnost enega izmed prvostopenjskih sodišč (sporazum o krajevni pristojnosti). Z dogovorom med njima je torej mogoče spreminjati krajevno pristojnost, ki je določena v zakonu, pri čemer pa je potrebno opozoriti, da stvarne pristojnosti stranke z dogovorom ne morejo določati (ta je določena v zakonu – glej zgornja izvajanja).
Stranke se lahko sporazumejo, da jim na prvi stopnji sodi sodišče, ki sicer ne bi bilo krajevno pristojno. Osnovni pogoj, ki ga morajo stranke izpolniti je, da je tako dogovorjeno sodišče vsebinsko pristojno odločati v zadevi oziroma, da je stvarno pristojno. (glej razmejitev pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči). Dogovor tudi ni mogoč v primeru, ko zakon določa izključno krajevno pristojnost sodišča (glej prejšnjo točko).
Sporazum med strankama mora biti sklenjen v pisni obliki in se mora nanašati na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja. Listino o sporazumu mora tožnik priložiti tožbi, s katero sproži postopek pred tako dogovorjenim sodiščem. Pomembno je opozoriti, da se na sporazum o krajevni pristojnosti ni mogoče sklicevati med postopkom, to je potem, ko je tožba že vložena na sodišče in torej ta sporazum tožbi ni bil priložen.
Slovenski pravosodni sistem na področju civilnega in gospodarskega prava ne pozna specializiranih sodišč (npr. posebnih družinskih sodišč za reševanje zakonskih sporov ali sporov med straši in otroki), saj se vsi civilni spori rešujejo na okrajnih in okrožnih sodiščih, oziroma njihovih civilnih in gospodarskih oddelkih. Sodišča imajo organizirane oddelke (civilni, družinski, gospodarski, izvršilni, nepravdni, zapuščinski). Na teh oddelkih praviloma sodijo specializirani sodniki, ki v teh sporih odločajo in izdajajo sodne odločbe.
Posebna sodišča so organizirana le za delovnopravne in socialne spore, katerih pristojnost in organizacija sta prikazana v začetnih izvajanjih.
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/preciscenaBesedilaZakonov
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Načeloma so v postopku na prvi stopnji v civilnih zadevah pristojna redna sodišča, kar v večini primerov pomeni okrajno sodišče (okresný súd) (člen 12 zakonika o civilnem pravdnem postopku (Civilný sporový poriadok, ZCPP)), v izjemnih primerih pa okrožno sodišče (krajský súd) (člen 31 ZCPP). V nekaterih primerih se je treba obrniti na specializirano sodišče (glej odgovor na tretje vprašanje).
Stvarna pristojnost se na splošno razume kot določitev pristojnosti za odločanje o zadevah na prvi stopnji različnim vrstam sodišč, torej določitev, ali mora o zadevi kot sodišče prve stopnje odločati okrajno ali okrožno sodišče. Na splošno so za obravnavanje civilnih zadev na prvi stopnji pristojna okrajna sodišča (člen 12 ZCPP). V nekaterih zadevah, določenih z zakonom, o zadevah kot sodišča prve stopnje odločajo okrožna sodišča (člen 31 ZCPP). Osnovno merilo za določitev pristojnosti sodišča je narava zadeve.
Osnova sodnega postopka so obravnave pred sodišči prve stopnje. Vsako zadevo mora najprej obravnavati sodišče prve stopnje. Za določitev stvarne pristojnosti so odločilne okoliščine ob začetku postopka, tj. na dan, ko zahtevek/tožba prispe na sodišče. Sprememba okoliščin med postopkom ne vpliva na že ugotovljeno stvarno pristojnost.
Stvarna pristojnost je eden od temeljnih procesnih pogojev, ki veljajo za sodišče. Sodišče po uradni dolžnosti preverja njegovo izpolnjevanje v vseh fazah postopka in na vseh stopnjah, tako da ugovora stvarne nepristojnosti ni treba vložiti. Če sodišče meni, da ni stvarno pristojno, mora zadevo odstopiti drugemu sodišču, ki je stvarno pristojno, in o tem obvestiti vložnika/tožnika. Če je zahtevek/tožba že bil vročen nasprotni stranki/tožencu, mora sodišče tudi to stranko obvestiti o tem, da je zadevo odstopilo sodišču, ki je stvarno pristojno. Do spor glede stvarne pristojnosti lahko pride le med okrajnim in okrožnim sodiščem, saj vrhovno sodišče (Najvyšší súd) v postopku na prvi stopnji ne more biti stvarno pristojno. Spor glede stvarne pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem rešuje vrhovno sodišče, ki je obema nadrejeno pri odločanju o pristojnosti.
Sodni sistem Slovaške republike ima sodišča treh stopenj: okrajna sodišča, okrožna sodišča in vrhovno sodišče. Za obravnavanje civilnih zadev na prvi stopnji so pristojna okrajna sodišča (člen 12 ZCPP). Na drugi stopnji so pristojna okrožna sodišča, kar pomeni, da pritožbe zoper odločbe okrajnih sodišč vedno obravnavajo okrožna sodišča. Izjeme so spori, ki izhajajo iz abstraktnega nadzora v potrošniških zadevah, kjer okrožna sodišča (okrožno sodišče v Bratislavi, okrožno sodišče v Banski Bistrici in okrožno sodišče v Košicah) v svojih okrožjih odločajo kot sodišča prve stopnje (člen 31 ZCPP).
Krajevna pristojnost je urejena z zakonikom o civilnem pravdnem postopku in zakonikom o civilnem nepravdnem postopku (Civilný mimosporový poriadok, ZCNP). Z določbami o krajevni pristojnosti je določeno, katero prvostopenjsko sodišče, tj. katero posamezno sodišče med vsemi sodišči, ki so stvarno pristojna, bi moralo obravnavati zadevo in odločiti o njej. Veljavna pravna ureditev razlikuje med splošno krajevno pristojnostjo in posebno krajevno pristojnostjo. Posebna krajevna pristojnost ima pri določanju krajevne pristojnosti sodišča prednost. Če pristojnost ni določena na ta način, se upošteva splošna krajevna pristojnost. Krajevna pristojnost je lahko tudi izbirna (alternativna/poljubna) ali izključna. Če je izbirna, lahko tožnik izbere, ali bo tožbo vložil pri rednem sodišču toženca ali drugem sodišču, navedenem v ZCPP. V primeru izključne krajevne pristojnosti so naštete zadeve, v katerih je izključno pristojno sodišče, ki ni redno sodišče toženca. To pomeni, da je določeno sodišče pristojno, in sicer ne glede na to, da to ni redno sodišče toženca, in ne glede na možnost lastne izbire sodišča v konkretni zadevi.
Pravdne zadeve
V skladu z določbami ZCPP je krajevno pristojno vedno redno sodišče toženca, razen če ni drugače določeno (člen 13 ZCPP).
Redno sodišče fizične osebe je sodišče, na območju katerega ima fizična oseba stalno prebivališče (člen 14 ZCPP).
Redno sodišče pravne osebe je sodišče, na območju katerega ima pravna oseba registrirani sedež (člen 15(1) ZCPP). Redno sodišče tuje pravne osebe je sodišče, na območju katerega ima tuja pravna oseba podružnico v Slovaški republiki (člen 15(2) ZCPP).
Če rednega sodišča tako ni mogoče določiti, je redno sodišče sodišče, na območju katerega je imela fizična ali pravna oseba zadnje stalno prebivališče ali registrirani sedež v Slovaški republiki; če takega sodišča ni, je pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba premoženje (člen 16 ZCPP).
Redno sodišče za državo je sodišče, na območju katerega je nastalo dejstvo, ki je povod za zahtevek (člen 17 ZCPP).
Nepravdne zadeve
V nepravdnih zadevah (člen 3 ZCNP) je krajevno pristojno sodišče, določeno z zakonom. Če krajevne pristojnosti ni mogoče določiti tako, je krajevno pristojno redno sodišče tožnika.
Alternativna pristojnost (poljubno izbrano sodišče) izraža pravico tožnika, da namesto rednega sodišča toženca izbere sodišče, ki je pristojno po členu 19 ZCPP. Poleg rednega sodišča toženca je krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega:
(a) je toženčev kraj dela v skladu z njegovo pogodbo o zaposlitvi;
(b) je nastala okoliščina, ki je podlaga za odškodninski zahtevek;
(c) je podružnica tožene pravne osebe, če se spor nanaša na to podružnico;
(d) ima tožnik, ki je potrošnik, stalno prebivališče, če gre za potrošniški spor ali če se postopek nanaša na spore, povezane z arbitražo v potrošniških sporih;
(e) ima tožnik stalno prebivališče ali registrirani sedež, ali v primeru tuje pravne osebe sodišče, na območju katerega ima tožnik organizacijsko enoto, če gre za protidiskriminacijski spor.
Izključna pristojnost v pravdnih zadevah pomeni obveznost tožnika, da namesto rednega sodišča toženca izbere sodišče, ki je pristojno v skladu s členom 20 ZCPP. To pomeni, da je za obravnavo zadeve v naslednjih primerih krajevno pristojno sodišče:
(a) na območju katerega je nepremičnina, kadar se spor nanaša na stvarno pravico na nepremičnini;
(b) na območju katerega poteka zapuščinski postopek, kadar se spor nanaša na zapuščinski postopek;
(c) na katerem poteka izvršilni postopek, če spor nastane zaradi posebne narave postopka;
(d) na katerem poteka stečajni postopek ali postopek prestrukturiranja, če spor nastane zaradi posebne narave postopka, razen postopka v zvezi s poravnavo nedeljivega skupnega premoženja zakoncev;
(e) na območju katerega je kraj arbitraže, če se postopek nanaša na spore v zvezi z arbitražnim postopkom, razen arbitražnega postopka za potrošniške spore; če je kraj arbitraže zunaj Slovaške republike, je za obravnavo zadeve pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče ali naslov registriranega sedeža ali organizacijske enote, če gre za tujo pravno osebo; če toženec v Slovaški republiki nima stalnega prebivališča ali naslova registriranega sedeža ali organizacijske enote, če gre za tujo pravno osebo, je za obravnavo zadeve pristojno sodišče, na območju katerega ima tožnik stalno prebivališče ali naslov registriranega sedeža ali organizacijske enote, če gre za tujo pravno osebo.
Izključna pristojnost v nepravdnih zadevah pomeni, da je namesto rednega sodišča pristojno sodišče, navedeno v nadaljevanju.
V postopku za razvezo zakonske zveze je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče, če vsaj eden od njiju še vedno prebiva na tem območju. V nasprotnem primeru je krajevno pristojno redno sodišče zakonca, ki ni vložil zahtevka. Če pristojnosti sodišča tako ni mogoče določiti, je pristojno redno sodišče tožnika (člen 92 ZCNP).
V postopku za ugotovitev neveljavnosti ali ničnosti zakonske zveze je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče, če vsaj eden od njiju še vedno prebiva na tem območju. V nasprotnem primeru je krajevno pristojno redno sodišče zakonca, ki ni vložil zahtevka. Če pristojnosti sodišča tako ni mogoče določiti, je pristojno redno sodišče enega od zakoncev (člen 101 ZCNP).
V postopku v zvezi s sodnim varstvom mladoletnih oseb je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima mladoletna oseba ob začetku postopka stalno prebivališče, določeno s soglasjem njegovih staršev ali v skladu z zakonom (člen 112(1) ZCNP).
V postopku v zvezi s posvojitvijo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima otrok ob začetku postopka stalno prebivališče, določeno s soglasjem njegovih staršev ali v skladu z zakonom. Če takega sodišča ni, je za obravnavo zadeve pristojno sodišče, na območju katerega otrok običajno prebiva (člen 136 ZCNP).
V postopku v zvezi s poslovno sposobnostjo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, katere poslovna sposobnost se obravnava, stalno prebivališče (člen 232 ZNCP).
V postopku v zvezi z dopustnostjo sprejetja in zadržanja osebe v zdravstveni ustanovi je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je zdravstvena ustanova (člen 252 ZNCP).
V postopku v zvezi z imenovanjem skrbnika je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima zadevni posameznik stalno prebivališče; če takega sodišča ni, je pristojno sodišče, na območju katerega ima posameznik premoženje (člen 273 ZNCP).
V postopku v zvezi z razglasitvijo smrti je krajevno pristojno redno sodišče osebe, ki naj bi bila razglašena za mrtvo (člen 220 ZNCP).
V postopku v zvezi z dedovanjem je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega:
(a) je imel zapustnik ob smrti stalno prebivališče;
(b) je premoženje zapustnika, razen če je pristojnost določena na podlagi točke (a);
(c) je zapustnik umrl, razen če je pristojnost določena na podlagi točke (a) ali (b) (člen 158 ZNCP).
V naknadnem zapuščinskem postopku je krajevno pristojno sodišče, ki je končalo zapuščinski postopek (člen 159 ZNCP).
Če mora sodišče v povezavi z zapuščinskim postopkom odobriti dejanje mladoletne osebe, ki je dedič, je za odobritev pravnega dejanja pristojno sodišče, na katerem poteka zapuščinski postopek (člen 160(1) ZNCP).
V postopku v zvezi z notarsko hrambo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima notar, v katerega hrambi so denar, predmeti ali vrednostni papirji, registrirani sedež (člen 334 ZNCP).
V postopku v zvezi z amortizacijo izgubljenega vrednostnega papirja, ki ga je izdala banka ali podružnica tuje banke, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima banka ali podružnica tuje banke registrirani sedež. V nasprotnem primeru je za postopek v zvezi z amortizacijo listine pristojno redno sodišče tožnika. Če tožnik nima rednega sodišča v Slovaški republiki, je pristojno sodišče, na območju katerega je plačilni kraj (člen 311 ZCNP).
Ne.
Pristojnost specializiranih sodišč je urejena v členih od 22 do 33 ZCNP. Specializirana sodišča so pristojna za:
(a) postopek v zvezi z menicami in čeki;
(b) delovnopravne spore;
(c) stečajne postopke in postopke prestrukturiranja;
(d) spore glede industrijske lastnine;
(e) spore v zvezi z nelojalno konkurenco in avtorskimi pravicami;
(f) spore, ki izhajajo iz gospodarske konkurence;
(g) spore v zvezi z arbitražnimi postopki;
(h) spore, ki izhajajo iz borznih pogodb;
(i) spore v zvezi z ugotovitvijo neveljavnosti pogodbe, koncesijske pogodbe za delo ali okvirnega sporazuma;
(j) spore, ki izhajajo iz abstraktnega nadzora v potrošniških zadevah;
(k) spore glede odškodnine za jedrsko škodo;
(l) zadeve v zvezi z zaščitnimi ukrepi v civilnih zadevah, odrejenimi v drugi državi članici EU.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Na Finskem civilne tožbe obravnavajo splošna sodišča. Specializirana sodišča so bodisi pritožbene instance bodisi obravnavajo zadeve, ki jih ne vložijo državljani kot posamezniki.
Splošno sodišče prve stopnje v civilnih tožbah na Finskem je okrožno sodišče (käräjäoikeus). Pritožbena sodišča (hovioikeus) delujejo predvsem kot sodišča višje stopnje.
Glavno pravilo je, da se tožbe vložijo pri splošnem sodišču prve stopnje v kraju, kjer ima toženec stalno prebivališče. To velja tudi, če je toženec pravna oseba. Le majhen delež tožb se obravnava drugje.
Primeri, v katerih je to mogoče, so:
Tožbe za razvezo zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze ali tožbe za delitev premoženja v drugih okoliščinah, kot je smrt zakonca, se lahko vložijo pri sodišču prve stopnje v sodnem okrožju, kjer ima kateri koli od zakoncev stalno ali običajno prebivališče.
Tožbe v zvezi s poslovanjem podružnice, oddelka, predstavništva ali druge take poslovne enote pravne osebe ali v zvezi s poslovanjem samostojnega podjetnika, če je navedena pravna oseba ali samostojni podjetnik toženec, se lahko vložijo tudi pri sodišču prve stopnje v sodnem okrožju, kjer je zadevni kraj poslovanja.
Tožbo, ki jo potrošnik vloži zoper trgovca na podlagi zakonodaje o varstvu potrošnikov, lahko obravnava tudi sodišče prve stopnje v sodnem okrožju, kjer ima zadevni potrošnik stalno ali običajno prebivališče.
Gospodarsko sodišče (markkinaoikeus) deluje kot sodišče prve stopnje za spore, tožbe in pritožbe glede pravic industrijske lastnine in avtorskih pravic.
Tožbe v zvezi s pogodbami o zaposlitvi se lahko vložijo tudi pri sodišču prve stopnje v sodnem okrožju, kjer se običajno opravlja delo, ki ga ureja zadevna pogodba. Če se delo običajno ne opravlja v istem sodnem okrožju, lahko tožbo delojemalca zoper njegovega delodajalca obravnava tudi sodišče prve stopnje v sodnem okrožju, kjer ima delodajalec svoj kraj poslovanja.
Tožbe v zvezi z odškodnino iz nepogodbenih razlogov se lahko vložijo tudi pri sodišču prve stopnje v sodnem okrožju, kjer je prišlo do dejanja ali opustitve dejanja, ki je podlaga za zahtevek, ali kjer je nastala posledična škoda. Tovrstne tožbe se lahko vložijo tudi pri sodišču prve stopnje v sodnem okrožju, kjer ima tožnik stalno ali običajno prebivališče, če zahtevek temelji na zakonu o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (liikennevakuutuslaki), zakonu o poškodbah bolnikov (potilasvahinkolaki), zakonu o odgovornosti za proizvode (tuotevastuulaki), zakonu o zavarovanju zoper okoljsko škodo (laki ympäristövahinkovakuutuksesta) ali zakonu o odgovornosti v železniškem prometu (raideliikennevastuulaki).
Tožbe v zvezi z nepremičninami se lahko vložijo tudi pri sodišču prve stopnje v sodnem okrožju, kjer je nepremičnina.
Tožbe v zvezi s preživnino se lahko vložijo tudi pri sodišču prve stopnje v sodnem okrožju, kjer je kraj stalnega prebivališča tožnika ali prejemnika preživnine.
V mednarodnih zadevah se lahko uporabljajo pravila o sodni pristojnosti iz predpisov EU ali mednarodnih pogodb.
Pristojno sodišče ne bo vedno sodišče v kraju stalnega prebivališča toženca. Na primer:
Tožbe v zvezi z ugotavljanjem očetovstva je treba vložiti pri sodišču prve stopnje v sodnem okrožju, kjer je kraj stalnega ali običajnega prebivališča matere ali otroka. Tožbe v zvezi z izpodbijanjem očetovstva je treba vložiti pri sodišču prve stopnje v sodnem okrožju, kjer je kraj otrokovega stalnega prebivališča.
Tožbe v zvezi s pravico do varstva in vzgoje otroka in pravico do stikov je treba vložiti pri sodišču prve stopnje v sodnem okrožju, kjer je kraj otrokovega stalnega prebivališča.
Tožbe v zvezi z izvršitvijo odločb o pravici do varstva in vzgoje otroka ter pravici do stikov je treba vložiti pri sodišču prve stopnje v sodnem okrožju, kjer ima otrok ali toženec stalno ali začasno prebivališče.
Tožbe v zvezi z imenovanjem skrbnikov ali prenehanjem skrbništva ali omejitvijo poslovne sposobnosti ali odpravo ali spremembo takih omejitev je treba vložiti pri sodišču prve stopnje v okrožju, kjer ima oseba, katere poslovna sposobnost se omejuje, stalno prebivališče.
Tožbe v zvezi s potrditvijo posvojitve je treba vložiti pri sodišču prve stopnje v sodnem okrožju, kjer ima posvojitelj stalno ali običajno prebivališče.
Tožbe v zvezi z dedovanjem in zapuščino je treba vložiti pri sodišču prve stopnje v sodnem okrožju, kjer je imel pokojni stalno ali običajno prebivališče.
V civilnih tožbah (vendar ne v nepravdnem postopku) lahko zadevni stranki pod nekaterimi pogoji izbereta drugo sodišče, kot je običajno pristojno sodišče (sodišče prve stopnje).
Pravice potrošnikov, delojemalcev ali posameznikov, ki zahtevajo ali prejemajo preživnino, do vložitve tožbe pri sodišču, navedenem v zakonu o sodnem postopku (oikeudenkäymiskaari), ni mogoče omejiti z dogovori o sodni pristojnosti, razen če so taki dogovori sklenjeni po nastanku spora.
Dogovori o sodni pristojnosti morajo biti sklenjeni pisno in so lahko omejeni na posamezen spor ali pa zajemajo kakršne koli nadaljnje spore, ki izhajajo iz določenega pravnega razmerja.
Gospodarsko sodišče deluje kot sodišče prve stopnje za spore, tožbe in pritožbe glede pravic industrijske lastnine in avtorskih pravic. Drugače se posebni sodni sistem za pravdne zadeve na Finskem uporablja le v izjemnih okoliščinah.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Civilnopravne spore praviloma obravnava redno sodišče splošne pristojnosti. Zadevo je treba predložiti pristojnemu okrožnemu sodišču („tingsrätt“).
Za odločanje o nekaterih vrstah civilnopravnih zadev sta pristojni dve specializirani sodišči, in sicer delovno sodišče („Arbetsdomstolen“) in gospodarsko sodišče („Marknadsdomstolen“). Za posebne vrste zadev so pristojna tudi nekatera okrožna sodišča. Informacije o pristojnosti teh sodišč so na voljo v odgovoru na tretje vprašanje v nadaljevanju.
Več informacij o rednih sodiščih splošne pristojnosti je na voljo tukaj, o specializiranih sodiščih pa tukaj.
Nekatere civilnopravne spore obravnavajo organi, ki niso prava sodišča. Izvršilni organi lahko v poenostavljenem postopku v okviru skrajšanega postopka stranki naložijo plačilo ali odredijo druge ukrepe. Odločitve teh organov se lahko izpodbijajo pri okrožnem sodišču. Nekatere vrste sporov v zvezi z najemi ali zakupi obravnavajo razsodišča za najem („hyresnämnder“) ali razsodišča za zakup („arrendenämnder“).
Vse civilnopravne zadeve se praviloma najprej predložijo najnižjemu sodišču, tj. okrožnemu sodišču („tingsrätt“).
Postopek je praviloma treba začeti v kraju stalnega prebivališča toženca. Šteje se, da ima fizična oseba stalno prebivališče v kraju, kjer je vpisana v register prebivalstva. Informacije o tem, kje je oseba vpisana v register prebivalstva, je mogoče dobiti pri švedski davčni upravi („Skatteverket“) (telefon: +46 856485160). Za pravne osebe se načeloma šteje, da so rezidenti v kraju svojega registriranega sedeža.
Postopek je mogoče začeti pred švedskim sodiščem, tudi če oseba ne prebiva na Švedskem. Če toženec nima stalnega prebivališča, se lahko postopek začne pred sodiščem v kraju njegovega začasnega prebivališča ali, v nekaterih primerih, v kraju njegovega zadnjega stalnega ali začasnega prebivališča. V nekaterih civilnopravnih sporih se lahko postopek začne pred švedskim sodiščem, tudi če ima toženec stalno prebivališče v tujini. Če ima toženec na Švedskem v lasti premoženje ali če je na Švedskem sklenil pogodbo, je to odločilno za določitev pristojnosti.
V mednarodnih zadevah je treba upoštevati, da švedske določbe o sodni pristojnosti veljajo samo na območjih, ki so pod švedsko pristojnostjo. Švedska pristojnost večinoma pomeni, da je švedsko sodišče pristojno na podlagi nacionalnih določb o pristojnosti sodišč. Pri tem je treba upoštevati tudi morebitne veljavne mednarodne sporazume. Najpomembnejše za Švedsko so uredba Bruselj I, Bruseljska konvencija in Luganska konvencija, s katerimi se urejajo vprašanja pristojnosti sodišč, če ima toženec stalno prebivališče v državi, ki je zajeta z navedeno uredbo ali konvencijama. V njih je med drugim zlasti poudarjeno, da se navezne okoliščine, na podlagi katerih se lahko tožba v zvezi z obveznostjo plačila vloži v kraju, kjer ima toženec premoženje, ne morejo uporabiti, če gre za osebo, ki ima stalno prebivališče v državi članici ali državi pogodbenici konvencije.
Uporablja se več pravil o pristojnosti, v skladu s katerimi se lahko tožba vloži pri sodišču, ki ni sodišče v kraju stalnega prebivališča toženca. Mednarodni dogovori, kot so uredba Bruselj I ter Bruseljska in Luganska konvencija, vsebujejo tudi pravila o pristojnosti več sodišč.
Najpomembnejša švedska pravila o pristojnosti več sodišč so:
Švedsko pravo določa več pravil o izključni pristojnosti, v skladu s katerimi je treba postopek začeti pred izrecno določenim sodiščem. Pravila o izključni pristojnosti vsebujejo tudi nekateri mednarodni dogovori, kot so uredba Bruselj I ter Bruseljska in Luganska konvencija. Če se zadeva, zajeta s katerim koli izmed teh pravil, vloži pri sodišču, ki ni izključno pristojno, sodišče te zadeve ne sme obravnavati.
Najpomembnejša švedska pravila o izključni pristojnosti so:
Stranki se lahko dogovorita, da spor lahko obravnava oziroma ga mora obravnavati določeno sodišče. To je tako imenovani dogovor o razširitvi pristojnosti, ki mora biti sklenjen v pisni obliki. Sporazum lahko določa izključno pristojnost enega sodišča. Stranki se lahko dogovorita tudi, da je pristojno sodišče, ki v skladu s pravili običajnega prava sicer ni pristojno. Za pristojna lahko določita tudi več sodišč.
Načeloma mora sodišče, ki sta ga stranki določili kot pristojno, zadevo, ki mu je predložena, sprejeti v obravnavo. To pa ne velja, če je dogovor v nasprotju s katerim izmed pravil o izključni pristojnosti. Če ena izmed strank trdi, da je dogovor o razširitvi pristojnosti neveljaven, mora sodišče proučiti tudi to, pri čemer se lahko izreče za nepristojno.
Sodišče, ki sicer ne bi bilo pristojno, je lahko pristojno, če toženec ne trdi, da zadevo obravnava napačno sodišče (tako imenovano „molčeče soglasje“). To pa ne velja, če veljajo pravila o izključni pristojnosti; sodišče mora to vprašanje obravnavati na svojo pobudo. Vendar sodišče vprašanja, ali je zadeva predložena v nasprotju s splošnim pravilom, pravili o pristojnosti več sodišč ali dogovorom o razširitvi pristojnosti, ne prouči samodejno. Na nepristojnost sodišča se je treba sklicevati, ko stranki prvič predložita stališča v zadevi. Če toženec ne predloži stališč in mora sodišče izdati zamudno sodbo, mora sodišče proučiti, ali je pristojno.
Civilnopravne spore obravnavata dve specializirani sodišči: delovno sodišče („Arbetsdomstolen“) in gospodarsko sodišče („Marknadsdomstolen“). Delovno sodišče obravnava spore med delodajalci in delavci. Gospodarsko sodišče obravnava spore na področju konkurenčnega prava in prava oglaševanja.
Za nekatere vrste civilnopravnih zadev so pristojna okrožna sodišča („tingsrätter“). Med okrožnimi sodišči na Švedskem je tudi pet zemljiškoknjižnih in okoljskih sodišč („mark- och miljödomstolar“). Ta sodišča obravnavajo zadeve, ki jih ureja okoljski zakonik („miljöbalken“), ter zadeve v zvezi z razlastitvijo in parcelacijo. Za pomorske zadeve je pristojnih sedem okrožnih sodišč, ki so tudi pomorska sodišča („sjörättsdomstolar“). Za spore s področja prava intelektualne lastnine, zlasti za spore v zvezi s patenti, veljajo posebna pravila, ki določajo izključno pristojnost okrožnega sodišča v Stockholmu („Stockholms tingsrätt“).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Na podlagi narave spora se določi pristojno sodišče ali tribunal. Civilni postopki se na splošno sprožijo bodisi pred grofijskim sodiščem (County Court) bodisi pred višjim sodiščem (High Court); pri tem sta odločilna dejavnika vrednost zahtevka in zapletenost spora. Spori med državo in posameznikom ter nekatera posebna področja (kot je delovno pravo) se na splošno obravnavajo na sodiščih. Informacije o različnih sodiščih so na voljo na spletni strani Ministrstva za pravosodje.
Nekateri centri grofijskih sodišč za zaslišanje so pristojni samo za civilne zadeve, medtem ko so drugi „specializirani“, kar jim omogoča, da obravnavajo zadeve s področja premoženjskega, trgovinskega, tehnološkega in gradbenega prava. Poleg tega višje sodišče, ki običajno zaseda v Londonu, vodi okrožne sodne pisarne (District Registries) v mnogih glavnih regijah po državi. V okrožnih sodnih pisarnah višjega sodišča se lahko pod vodstvom ustrezno usposobljenega sodnika zadeve obravnava in v njih razsodi tudi zunaj Londona. V nekaterih regionalnih centrih upravno sodišče (Administrative Court) ohranja stalno prisotnost višjega sodišča. [1] Natančnejši opis višjega sodišča sledi v nadaljevanju.
Ker vprašanje sodne pristojnosti pogosto ni enostavno, nekatere zadeve v zvezi z delovnim pravom se npr. obravnavajo na grofijskem sodišču in ne na delovnem tribunalu; je priporočljivo pred sprožitvijo sodnega postopka poiskati nasvet. Več informacij je na voljo tudi na spletni strani Ministrstva za pravosodje.
[1] Cardiff, Bristol, Birmingham, Leeds in Manchester
Postopkovna pravila za civilne zadeve, imenovana Pravila o civilnem postopku (Civil Procedure Rules), ki jih dopolnjujejo praktična navodila s praktičnimi nasveti za razlago pravil. Praktična navodila k delu 7 Pravil o civilnem postopku določajo pred sodiščem katere stopnje se postopek sproži. Pristojnost grofijskega in višjega sodišča se razlikuje predvsem glede na vrednost zahtevka in zapletenost zadeve. Osnovna omejitev pristojnosti izhaja iz višine zahtevka, saj je v primeru zahtevka, ki znaša manj kot 100 000 GBP pristojno grofijsko sodišče, v primeru višjih zahtevkov pa višje sodišče. Poleg tega obstaja postopek iz dela 8 Pravil o civilnem postopku, ki se uporabi pri nedenarnih zahtevkih; v takih primerih se pristojnost določi glede na predmet urejanja in zapletenost zadeve.
Za denarne zahtevke se uporabljajo različni postopki (t.i. „tracks“), in sicer se za denarne zahtevke do največ 10 000 GBP uporablja postopek v sporih majhne vrednosti („Small Claims Track“), za zahtevke, ki znašajo od 10 000 GBP do 25 000 GBP pa hitri postopek („Fast Track“); zahtevki, ki niso zajeti v nobenem od teh postopkov, bodo obravnavani v okviru večstopenjskega postopka („Multi Track“). Opozoriti je treba, da je določitev postopka v primeru posameznega zahtevka naloga sodišča, kar pomeni, da nič od zgoraj navedenega ne posega v prosto presojo sodnika, ki v skladu s svojimi pooblastili za razvrščanje zadev določi uporabo specifičnega postopka v obravnavani zadevi ali imenuje specifično sodišče, ki bo zadevo obravnavalo. Natančnejše pojasnilo je na voljo tukaj.
V okviru višjega sodišča so trije oddelki, ki se ukvarjajo z različnimi vrstami zadev:
oddelek Queen’s Bench obravnava širok spekter civilnih zadev, vključno z odškodninskimi tožbami zaradi kršitev pogodb, tožbami za povračilo nepogodbene škode, tožbami zaradi obrekovanja, tožbami v gospodarskih sporih in v zadevah na področju pomorstva (civilnimi tožbami v zvezi z ladjami, na primer zaradi trčenja, poškodbe ladijskega tovora in reševanja ladje ali tovora); poleg tega zdaj vključuje tudi sodišče Official Referees Court, ki je del sodišča za tehnologijo in gradbeništvo (Technology and Construction Court). Prek upravnega sodišča izvaja tudi nadzorno funkcijo nad širokim spektrom sodišč, tribunalov ter organov ali posameznikov, ki opravljajo javne funkcije (vključno z vladnimi ministri), in sicer s postopkom, imenovanim sodni nadzor (Judicial Review), ki zagotavlja, da so odločitve, ki jih sprejmejo ti organi ali posamezniki, pravilno in zakonito sprejete in ne presegajo pooblastil, ki jim jih je podelil parlament.
premoženjski oddelek (Chancery Division) obravnava zlasti premoženjske zadeve, vključno z upravljanjem zapuščin, razlago oporok, plačilno nesposobnostjo, davčnimi partnerstvi, patenti ter spori o podjetjih in partnerstvih. Novoustanovljeno sodišče za intelektualno lastnino (Intellectual Property Enterprise Court) #_ftn1[1] prav tako spada na področje pristojnosti premoženjskega oddelka.
Oddelek za družino (Family division) obravnava zadeve v zvezi z razvezo in zakonskimi spori, zadeve v zvezi z otroki, kot so posvojitev, nesporne oporoke in razdelitev zapuščin ljudi, ki so umrli brez oporoke.
Podrobnosti o višjem sodišču so na voljo tudi na spletni strani Ministrstva za pravosodje.
Če ste v dvomih glede pristojnosti sodišča, morate pridobiti pravni nasvet ali se seznaniti z informacijami na spletni strani Ministrstva za pravosodje.
Kot je navedeno zgoraj, so zahtevki pred grofijskim sodiščem zdaj na splošno vloženi centralno, nato pa so poslani centrom za zaslišanje, če je zaslišanja treba izvesti. Del 26(2A)(2) Pravil o civilnem postopku določa, da je treba zadevo predati centru grofijskega sodišča za zaslišanje s krajevno pristojnostjo v kraju, kjer toženec prebiva ali opravlja dejavnost. Po drugi strani pa lahko vsaka stranka zaprosi, da se zadeva obravnava v določenem centru za zaslišanje. Ob upoštevanju vprašanja specializirane pristojnosti je mogoče, da se zadeva dodeli centru za zaslišanje, ki ni v kraju nobene od strank, če mora zadevo obravnavati specializirani sodnik.
Poleg tega obstajajo posebne vrste tožb, ki so vezane na kraj; tak primer so zahtevko v zvezi z zemljiškimi posestmi in zahtevki na podlagi terjatve, ki vključujejo zemljišča kot primer, kot so zahtevki na podlagi zakona o potrošniških kreditih (Consumer Credit Act) ali zahtevka za vračilo blaga. V teh primerih je treba zahtevek vložiti v kraju, kjer oseba, ki ima blago, prebiva ali opravlja dejavnost. Več informacij o teh izjemah je v delih 55 in 7 Pravil o civilnem postopku (Civil Procedure Rules for England and Wales).
Izjeme od osnovnega pravila so, da se zadeva obravnava na sodišču, ki je najprimernejše za obravnavo zadeve, pri čemer se upoštevajo narava zadeve, razpoložljivost sodišč in izjave strank o primernosti kraja obravnave.
Osnovno pravilo je, da se zadeva prenese na center grofijskega sodišča za zaslišanje v kraju, kjer toženec prebiva ali opravlja dejavnost, če je treba izvesti zaslišanje. Vendar pa lahko stranke izrazijo svoje stališče glede sodišča, kjer bi želele, da se zadeva obravnava, ko vložijo obrazec directions questionnaire; ne glede na to pa dokončno odločitev o tem sprejme sodišče. Nekateri zahtevki, ki so vloženi pred višjim sodiščem v Londonu, se lahko obravnavajo v eni od različnih okrožnih sodnih pisarn. Več informacij o prenosu zadev je na voljo v delu 30 Pravil o civilnem postopku .
Kot je navedeno zgoraj, sta vrednost ali zapletenost zahtevka na splošno odločilna dejavnika pri določitvi stopnje sodišča. Čeprav lahko stranke na obrazcu direction questionnaire izrazijo svojo stališča v zvezi s krajem obravnave, dokončno odločitev o tem sprejme sodišče. Tožnik ne more odločati o tem, na katerem sodišču lahko sproži postopek. Poleg tega v skladu z delom 2.7 Pravil o civilnem postopku sodišče popolnoma prosto presoja o primernosti zadev za obravnavo. Več podrobnosti je na voljo v Pravilniku o civilnem postopku.
Ne.
Pristojnosti različnih oddelkov višjega sodišča in podrobnosti v zvezi s sodišči, ki se ukvarjajo z družinskimi zadevami, so opisane zgoraj.
Več informacij o grofijskih sodiščih je na voljo tukaj, o višjem sodišču pa na spletni strani ministrstva za pravosodje.
Sorodne povezave
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Večino civilnih ali gospodarskih zadev obravnava višje sodišče Severne Irske (High Court of Northern Ireland) ali grofijsko sodišče (County Court). Magistratna sodišča (magistrates' courts) so pristojna v nekaterih civilnih zadevah, kot so izterjava manjših dolgov ter družinske zadeve.
Obstaja več zakonskih tribunalov (statutory tribunal), ki obravnavajo različne predmete urejanja, kot so priseljevanje, davki, duševno zdravje, socialni prejemki in promet. Nekateri tribunali so pristojni za celotno Združeno kraljestvo, informacije, ki se nanašajo nanje, pa so na voljo na spletni strani Sodne službe Severne Irske. Pristojnost drugih tribunalov, kot so tribunali za pravična delovna mesta in industrijo (Fair Employment and Industrial Tribunals), ki obravnavajo nekatere zadeve s področja delovnega prava, je omejena zgolj na Severno Irsko.
Pogosto vprašanje pristojnosti ni enostavno. Zato se je pred začetkom sodnega postopka priporočljivo posvetovati z odvetnikom.
Vedno morate upoštevati pravno mnenje o tem, na katerem sodišču je treba sprožiti postopek.
Če vaš zahtevek znaša manj kot 30 000 GBP in vlagate odškodninski zahtevek zaradi malomarnosti ali kršitve pogodbe, je treba postopek sprožiti pred grofijskim sodiščem, razen če so vam svetovali drugače. Vsak tak zahtevek, ki znaša več kot 30 000 GBP, mora biti vložen na višjem sodišču.
Nekatere zahtevke, ki ne presegajo vrednosti 3 000 GBP, je mogoče obravnavati na grofijskem okrožnem sodišču z uporabo postopka v sporu majhne vrednosti, ki zagotavlja preprost in neformalen način reševanja sporov, prisotnost odvetnika pa pogosto ni potrebna. Informativna brošura o postopku v sporu majhne vrednosti je na voljo na spletni strani Sodne službe Severne Irske.
Družinske zadeve se glede na njihovo naravo lahko obravnavajo bodisi na magistratnih ali grofijskih sodiščih bodisi na višjem sodišču.
Magistratna sodišča in grofijska sodišča so pristojna po vsej Severni Irski. Pristojnost teh sodišč se običajno določi s sklicevanjem na tri oddelke upravnega sodišča. Vodnik za upravno sodišče je na voljo na spletni strani Sodne službe Severne Irske na naslovu http://www.courtsni.gov.uk/en-GB/Documents/Single%20Jurisdiction%20Internet%20Info%20Agreed.pdf.
Višje sodišče je pristojno po vsej Severni Irski.
Na splošno je treba postopek sprožiti na sodišču, ki je pristojno v kraju, kjer toženec prebiva ali opravlja dejavnost, ali na sodišču, ki je pristojno v kraju, kjer je bilo storjeno dejanje, ki je privedlo do postopka (čeprav se v skladu s predpisi postopek lahko sproži na katerem koli oddelku).
Pri zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji se krajevna pristojnost določi glede na naravo pogodbe. Spor, ki se na primer nanaša na pogodbo o zaposlitvi, lahko na primer obravnava bodisi grofijsko sodišče bodisi tribunal za industrijo.
Družinske zadeve, ki se na primer nanašajo na starševsko odgovornost, se glede na njihovo naravo lahko obravnavajo bodisi na magistratnih ali grofijskih sodiščih bodisi na višjem sodišču.
Za odškodninske zahtevke in civilne zahtevke, ki izhajajo iz kazenskih postopkov, velja splošno pravilo o pristojnosti. Obstaja pa tudi shema za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj, več informacij o tem pa je na voljo na spletni strani odškodninske službe (Compensation Services) (glej povezavo v nadaljevanju).
Taka zahteva ne obstaja. Postopek se lahko sproži na katerem koli oddelku upravnega sodišča, ne glede na predmet urejanja (čeprav se na splošno sproži na oddelku, ki je pristojen v kraju, kjer toženec prebiva ali opravlja dejavnost, ali na oddelku, ki je pristojen v kraju, kjer je bilo storjeno dejanje, ki je privedlo do postopka).
Stranke ne morejo uveljavljati pristojnosti sodišča.
Informacije o tribunalih, ki so pristojni po vsem Združenem kraljestvu, je mogoče najti na spletnih straneh Sodne službe za Anglijo in Wales ter Ministrstva za pravosodje.
Informativne brošure o sodiščih in večini tribunalov na Severnem Irskem so na voljo na spletni strani Sodne službe Severne Irske.
Informacije v zvezi s pristojnostjo tribunalov za pravična delovna mesta in industrijo so na voljo na spletni strani tribunalov za pravična delovna mesta in industrijo.
Tribunali (Sodna služba njenega veličanstva – Anglija in Wales)
Tribunali (Ministrstvo za pravosodje)
Tribunali za industrijo in tribunal za pravična delovna mesta
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Glavni civilni sodišči na Škotskem sta grofijsko sodišče (Sheriff Court) (vključno s pritožbenim grofijskim sodiščem) in glavno civilno sodišče (Court of Session). Obstajajo tudi nekatera specializirana sodišča, ki so pristojna le za posebne vrste zahtevkov. Med njimi so sodišče lorda Lyona (Court of the Lord Lyon), računsko sodišče (Court of Exchequer), sodišče za obravnavo volilnih peticij (Election Petition Court), grofijsko sodišče za telesne poškodbe (The Sheriff Personal Injury Court; del grofijskega sodišča) in škotsko zemljiško sodišče (Scottish Land Court). Obstajajo tudi številni zakonski tribunali.
Tribunali
Z zakonom o tribunalih, sodiščih in izvrševanju (Tribunals, Courts and Enforcement Act) iz leta 2007 je bila vzpostavljena enotna struktura, ki zajema večino tribunalov v Združenem kraljestvu, razdeljena pa je na tribunal prve stopnje (First-tier Tribunal) in višji tribunal (Upper Tribunal). Tribunal prve stopnje in višji tribunal imata ločene senate, ki pokrivajo različne predmete urejanja in povezujejo podobne pristojnosti. Podrobnosti o tribunalih so na voljo na spletišču sodne službe njenega veličanstva (Her Majesty’s Courts and Tribunals Service).
Delujejo tudi številni tribunali, za katere je v skladu s prenesenimi pristojnostmi pristojna Škotska. Večina tribunalov ima lastnega predsednika ali drugega predsedujočega, vsak pa ima drugačne izvršilne pristojnosti. Sodne pristojnosti segajo od pritožb zoper kazni za nepravilno parkiranje do prisilnega zdravljenja pacientov s hudo duševno motnjo in njihovega zadržanja v varovanem oddelku. Pritožbe zoper odločitve škotskih tribunalov obravnavajo civilna sodišča na Škotskem, lahko pa jih obravnavata tudi grofijsko sodišče in glavno civilno sodišče.
Z zakonom o tribunalih (Škotska) iz leta 2014 (Tribunals (Scotland) Act 2014) je bil vzpostavljen en tribunal prve stopnje za Škotsko in višji tribunal za Škotsko za tribunale s prenesenimi pristojnostmi. Najvišji sodnik na Škotskem, imenovan Lord President, je vodja škotskih tribunalov in je številne naloge prenesel na predsednika škotskih tribunalov; ta model je podoben zgoraj opisanemu modelu za Združeno kraljestvo. Višji tribunal za Škotsko je odgovoren za obravnavo večine pritožb zoper odločitve na prvi stopnji, ki so tako izvzete iz sodne pristojnosti sodišč. Prvi tribunali so bili v novo strukturo preneseni decembra 2016. Tribunal prve stopnje za Škotsko in višji tribunal za Škotsko upravlja škotska sodna služba.
Več informacij je na voljo na spletiščih škotske sodne službe (Scottish Courts and Tribunals Service) in škotske vlade.
Sodišče lorda Lyona
Državni uradnik, imenovan Lord Lyon King of Arms, je eden od državnih uradnikov kraljevine Škotske ter kraljičin svetovalec za grboslovje, rodoslovje in protokolarne zadeve. Izvršuje popolno pristojnost krone v zadevah v zvezi z grboslovjem in pravo na področju grboslovja ter razsoja o vprašanjih imena, družinskega zastopanja in poglavarstva.
Računsko sodišče
Kadar glavno civilno sodišče obravnava zadeve v zvezi s prihodki, zaseda kot računsko sodišče na Škotskem. Ukvarja se predvsem s pravnimi pritožbami, ki se nanašajo na vprašanja, povezana z obveznostjo za davek, ki so jo določili posebni komisarji za davek od dohodkov.
Sodišče za obravnavo volilnih peticij
Sodišče, ki ga sestavljata dva sodnika glavnega civilnega sodišča, obravnava peticije, vložene proti izvolitvi poslancev parlamenta in poslancev škotskega parlamenta na podlagi nezakonitosti in nepravilnega ravnanja.
Škotsko zemljiško sodišče
To sodišče obravnava zlasti spore, povezane z zakupom kmetijskih zemljišč in prevzemom majhnih posestvi v zakup (croft je oblika majhne posesti na Škotskem). Njegov predsednik in namestnik predsednika sta pravna strokovnjaka, ostala dva člana pa sta dejanska kmetovalca. Sodišče je lahko pozvano, naj določi najemnine za kmetijska gospodarstva in majhne posesti v zakupu, obravnava pa tudi pritožbe organa, ki ureja prevzem majhnih posesti v zakup. Njegov predsednik in namestnik predsednika sta pravna strokovnjaka Poleg tega obravnava pritožbe zoper odločitve škotske vlade o naložitvi kazni za kmete, ki prejemajo plačila v okviru sheme skupne kmetijske politike EU, ter pritožbe v zvezi z nekaterimi okoljskimi zadevami.
Zemljiški tribunal za Škotsko
Tribunal ima predsednika in tri člane, ki so priznani strokovnjaki na področju prava in raziskovanja. Njegov predsednik je tudi predsednik škotskega zemljiškega sodišča.
Njegova glavna področja dela so:
Grofijsko sodišče za telesne poškodbe
To sodišče je nacionalno strokovno središče v zadevah v zvezi s telesnimi poškodbami. V takih primerih se lahko vložijo zahtevki pri specializiranem sodišču za telesne poškodbe v Edinburgu, če je zahtevana odškodnina višja od 5 000 GBP. Stranke lahko odškodninske zahtevke za telesne poškodbe prav tako vložijo pri lokalnem grofijskem sodišču, in to ne glede na zahtevani znesek. Posebna določba ureja zadeve v zvezi s telesnimi poškodbami na delovnem mestu: zahtevki, ki presegajo 1 000 GBP, se lahko vložijo neposredno pri grofijskem sodišču za telesne poškodbe, zadeve v zvezi s telesnimi poškodbami na delovnem mestu, katerih vrednost ne presega 1 000 GBP, pa se lahko odstopijo sodišču, če sodnik lokalnega grofijskega sodišča presodi, da je zadeva dovolj pomembna ali zahtevna. Glavno civilno sodišče ne obravnava več odškodninskih tožb za telesne poškodbe, katerih vrednost je pod 100 000 GBP.
Grofijsko sodišče (nižje sodišče) in zunanji dom glavnega civilnega sodišča (višje sodišče) delujeta na Škotskem kot sodišči prve stopnje v civilnih postopkih.
Grofijsko sodišče ima široko pristojnost v civilnih zadevah, ki zajema vse tožbe glede dolgov ali odškodninske tožbe, ne da bi bila za to določena zgornja finančna meja. Tožbe, v katerih vrednost zahtevka brez obresti in stroškov ne presega 100 000 GBP, je treba vložiti pri grofijskem sodišču. Od septembra 2015 je izključna pristojnost grofijskega sodišča povišana s 5 000 GBP na 100 000 GBP.
V pristojnost tega sodišča ne spadajo zadeve, povezane s sodnim nadzorom upravnih odločb, tožbe za odločanje (ustvarjanje pravice do zavarovanja na nepremičnini), zmanjšanje (vendar le v zvezi z izničenjem učinka odloka) in predlogi za prenehanje družb, katerih vplačani kapital presega 120 000 GBP, pristojnost zanje pa je pridržana glavnemu civilnemu sodišču. Glavno civilno sodišče obravnava zadeve, ki se nanašajo na Konvencijo o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok.
Grofijsko sodišče lahko na predlog stranke v zadevi odstopi zadevo glavnemu civilnemu sodišču, če presodi, da je to primerno zaradi pomembnosti ali zahtevnosti zadeve. Glavno civilno sodišče pa lahko dovoli, da se mu postopek odstopi iz utemeljenega razloga.
Podobno lahko glavno civilno sodišče odstopi nekatere zadeve grofijskemu sodišču.
Vprašanja v zvezi s pristojnostjo v večini vrst civilnih postopkov ureja zakon o pristojnosti v civilnih zadevah in sodnih odločbah iz leta 1982 (Civil Jurisdiction and Judgments Act 1982). Osrednje načelo škotskih pravil o pristojnosti je, da je treba zoper pravne ali fizične osebe vložiti tožbo pri sodiščih v kraju njihovega stalnega prebivališča.
Ne glede na zgornje osnovno pravilo je mogoče tudi izbirati, pri katerem sodišču vložiti tožbo.
Na primer:
Pogodba
Zoper osebo je mogoče vložiti tožbo pri sodišču v kraju, kjer je bila zadevna obveznost izvedena.
Delikt ali kvazidelikt
Zoper osebo je mogoče vložiti tožbo pri sodišču v kraju, kjer se je zgodil ali se lahko zgodi škodni dogodek.
Preživnine
Sodišče je pristojno za zadeve, ki se nanašajo na preživnine, če je pristojno v kraju, kjer ima preživninski upravičenec stalno prebivališče ali običajno prebiva, ali če je preživninski zahtevek povezan s postopkom pred sodiščem, ki se nanaša na status osebe in je to sodišče pristojno za ta postopek.
Spor, ki izhaja iz poslovanja podružnice, predstavništva ali druge poslovne enote
Za to je pristojno sodišče, ki je pristojno v kraju sedeža podružnice/predstavništva.
Družinsko pravo
V zadevah, kot so razveza zakonske zveze, stiki z otroki in njihovo prebivališče ter starševske odgovornosti in pravice, se običajno upoštevajo pravila o krajevni pristojnosti na Škotskem, tj. zadeva se bo obravnavala pri sodišču, pristojnem v kraju otrokovega stalnega prebivališča, običajno pri grofijskem sodišču. Pri tem pa lahko prihaja do odstopanj, zlasti če ima ena ali obe stranki povezavo z jurisdikcijo, ki ni Škotska. V zvezi s takimi sodnimi zadevami bi morali vedno poiskati pravni nasvet, če menite, da se to nanaša nanje.
Telesna poškodba
Od septembra 2015 velja nova ureditev sodne pristojnosti v zvezi z grofijskim sodiščem za telesne poškodbe, grofijskim sodiščem in glavnim civilnim sodiščem. Podrobnosti so navedene pri drugih odgovorih v tem informativnem listu.
Sodišče ima v določenih vrstah postopkov izključno pristojnost ne glede na stalno prebivališče ali katero koli drugo pravilo glede pristojnosti. Tako je v naslednjih primerih:
Pristojnost se lahko razširi, če se oseba ukloni odločitvi sodišča z izrecnim soglasjem ali nastopi na sodišču na pisni poziv, ne da bi vložila ugovor nepristojnosti.
Na Škotskem se specializirana sodišča zelo malo uporabljajo, v odgovoru na vprašanje 1 pa so navedene vrste zadev, ki jih obravnavajo. Civilnopravne zadeve se obravnavajo bodisi na grofijskem sodišču bodisi na glavnem civilnem sodišču. Priporočljivo je, da glede predložitve zadeve sodišču poiščete pravni nasvet, vključno s tem, ali je primerna za specializirano sodišče.
Splošne informacije o sodiščih na Škotskem so na voljo na spletišču škotske sodne službe.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Večino zadev, ki vključujejo civilne ali gospodarske zadeve, je treba vložiti na vrhovnem sodišču Gibraltarja. Vrhovno sodišče je razdeljeno glede na področja pristojnosti, vendar se zaradi velikosti Gibraltarja sodne pisarne nahajajo zgolj na eni lokaciji. (magistratno sodišče (Magistrates Court) ima omejeno pristojnost v nekaterih družinskih zadevah.)
Nekatere zadeve v zvezi z delovnim pravom se lahko obravnavajo pred tribunalom za industrijo (Industrial Tribunal). Drugi specializirani tribunali so dejavni na področjih, kot so duševno zdravje, pritožbe v zvezi z davkom od dohodkov in pritožbe na področju socialne varnosti.
Dodatna navodila so na voljo v sodnih pisarnah vrhovnega sodišča (Supreme Court Registry, 277 Main Street, Gibraltar, telefonska številka: +35 020075608).
V glavnem le vrhovno sodišče Gibraltarja obravnava civilne zadeve. (magistratno sodišče (Magistrates Court) ima omejeno pristojnost v nekaterih družinskih zadevah.)
Zaradi velikosti Gibraltarja vprašanje notranje krajevne pristojnosti ni relevantno.
Na Gibraltarju je samo eno vrhovno sodišče.
Na Gibraltarju je samo eno vrhovno sodišče.
Na Gibraltarju je samo eno vrhovno sodišče.
Specializirani tribunali so ustanovljeni z zakonom. Če menite, da lahko vložite zahtevek pri specializiranem tribunalu, morate pridobiti nasvet pri odvetniku na kraju samem ali uradu za svetovanje državljanom (Citizens Advice Bureau).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.