Evropski nalog za prijetje

Evropski nalog za prijetje (ENP) je poenostavljen čezmejni sodni postopek predaje za namene kazenskega pregona ali izvršitve kazni zapora ali ukrepa odvzema prostosti. Nalog, ki ga izda pravosodni organ ene od držav EU, velja na celotnem ozemlju EU. Evropski nalog za prijetje deluje od 1. januarja 2004. Nadomestil je dolgotrajne postopke izročitve, ki so obstajali med državami EU.

Delovanje centra

Pravosodni organ v eni državi EU pošlje zahtevo za prijetje osebe, ki se nahaja v drugi državi članici, in njeno predajo v kazenski postopek ali izvršitev zaporne kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, ki je bil izdan v prvi državi. Mehanizem temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb. Deluje v vseh državah EU prek neposrednih stikov med pravosodnimi organi.

Organi morajo pri uporabi evropskega naloga za prijetje spoštovati procesne pravice osumljenih ali obdolženih oseb, kot so pravica do obveščenosti, pravica do odvetnika in tolmača ter pravica do pravne pomoči, kot je določeno v zakonodaji države, v kateri so te osebe prijete.

V čem se razlikuje od tradicionalne izročitve?

  1. Strogi roki
    Država, v kateri je oseba prijeta, tj. izvršitvena država, mora dokončno odločitev o izvršitvi evropskega naloga za prijetje sprejeti v 60 dneh po prijetju osebe.
    Če oseba soglaša s predajo, je treba odločitev o predaji sprejeti v 10 dneh.
    Zahtevano osebo je treba predati čim prej na datum, o katerem se dogovorijo zadevni organi, in najpozneje 10 dni po končni odločitvi o izvršitvi evropskega naloga za prijetje.
  2. Preverjanje dvojne kaznivosti – za 32 kategorij kaznivih dejanj se ne zahteva več.
    Za 32 kategorij kaznivih dejanj
    se v obeh državah ne preverja, ali je dejanje kaznivo dejanje. Edina zahteva je, da je treba dejanje v državi izdajateljici kaznovati z najvišjo zaporno kaznijo najmanj treh let.
    Pri drugih kaznivih dejanjih je lahko predaja pogojena s tem, da dejanje v izvršitveni državi pomeni kaznivo dejanje.
  3. Brez vpletanja politike
    Odločitve sprejemajo samo pravosodni organi, brez vpletanja politike.
  4. Predaja državljanov
    EU ne more več zavrniti predaje svojih državljanov, razen če prevzamejo izvršitev zaporne kazni zoper zahtevano osebo.
  5. Jamstva
    Izvršitveni pravosodni organ lahko zahteva jamstva, da:
    a. po določenem obdobju ima oseba pravico zahtevati ponovno preučitev, če je izrečena kazen dosmrtna kazen. b.
    iskana oseba lahko stori kakršen koli čas zapora v izvršitveni državi, če je državljan te države ali ima običajno prebivališče v tej državi.

Omejeni razlogi za zavrnitev
Izvršitveni pravosodni organ lahko predajo zahtevane osebe zavrne le, če je podan eden od razlogov za obvezno ali fakultativno neizvršitev:
Obvezni razlogi:

  • amnestija (izvršitvena država bi lahko kazensko preganjala osebo, vendar v tej državi za to kaznivo dejanje velja amnestija).
  • oseba je že bila obsojena za isto kaznivo dejanje (ne bis in idem)
  • mladoletniki (oseba ni dosegla starosti, ki je potrebna za kazensko odgovornost v izvršitveni državi),

Neobvezni razlogi – na primer:

  • neobstoj dvojne kaznivosti za kazniva dejanja, ki ne spadajo med 32 kaznivih dejanj, naštetih v členu 2(2) Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje,
  • krajevna pristojnost
  • kazenski postopek v državi izvršiteljici v teku
  • zastaranje itd.

Priročnik o izdaji in izvršitvi evropskega naloga za prijetje

Evropska komisija je 17. novembra 2023 objavila novo izdajo priročnika o izdaji in izvršitvi evropskega naloga za prijetje. Cilj je evropskim pravosodnim delavcem, da bi olajšali in poenostavili vsakodnevno delo zadevnih pravosodnih organov. Priročnik vsebuje podrobne smernice o postopkovnih korakih za izdajo in izvršitev evropskega naloga za prijetje ter pomaga delavcem v pravni stroki pri vseh fazah postopka predaje. Ta revidirana različica iz leta 2023 odraža tudi hitro razvijajočo se sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z evropskim nalogom za prijetje in spremembami sistema SIS.

Priročnik je v vseh jezikih na voljo tukaj: Stalna povezava EUR-Lex

Statistični podatki o delovanju evropskega naloga za prijetje

Leta 2018 so bile zahtevane osebe v povprečju predane:

  • s soglasjem – v 16,4 dneh
  • brez soglasja – v 45 dneh.

Leta 2019 so bile zahtevane osebe v povprečju predane:

  • s soglasjem – v 16,7 dneh
  • brez soglasja – v 55,75 dneh.

Leta 2020 so bile zahtevane osebe v povprečju predane:

  • s soglasjem – v 21,25 dneh
  • brez soglasja – v 72,45 dneh.

Leta 2021 so bile zahtevane osebe v povprečju predane:

  • S soglasjem – v 20,14 dneh
  • Brez soglasja – 53,72 dni.

Odgovori na vprašalnik o ENP: 2014 PDF (1582 Kb)  en| 2015 PDF (1479 Kb)  en| 2016 PDF (1732 Kb)  en| 2017 PDF (1268 Kb)  en 2018 PDF (1552 Kb) –  en 2019 PDF (1082 Kb) –  en¹ 2020 PDF (1479 Kb)  en2021 PDF (1450 Kb) en

Podatki niso na voljo za vse države, vendar so podatki o izdanih ENP popolni za leta 2015, 2016 in 2017.

ENP 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
Izdano 14.948 16.144 16.636 17.491 17.471 20.226 15.938 14.789
Usmrčen 5.535 5.304 5.812 6.317 6.976 5.665 4.397 5.144

Projekti, financirani v okviru programa za pravosodje

Raziskovalni projekt InAbsentiEAW je primerjalna pravna študija evropskih nalogov za prijetje, ki se nanaša na osebe, ki niso bile navzoče v postopkih, ki so privedli do obsodbe (postopekv nenavzočnosti). V praksi se je izkazalo, da ob izdaji in izvrševanju takih ENP pogosto nastopijo težave. Cilj raziskovalnega projekta je bil analizirati vzroke za te težave in oblikovati skupne standarde za izdajo takih evropskih nalogov za prijetje, da se zagotovi njihova nemotena in pravična izvršitev. Raziskava je potekala na podlagi študij primerov iz Belgije, Madžarske, Irske, Nizozemske, Poljske in Romunije.

ENP in pogoji pridržanja

Čeprav morajo vse države članice spoštovati Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP), v praksi obstajajo velike razlike v zvezi s priporom pred sojenjem, materialni pogoji pridržanja pa se med državami članicami zelo razlikujejo. Kot je Sodišče Evropske unije priznalo v sodbi v zadevi Aranyosi/Căldăraru, te razlike v razmerah v zaporih dejansko vplivajo na medsebojno zaupanje med državami članicami in na učinkovitost evropskega naloga za prijetje. Od leta 2016 je bila izvršitev evropskega naloga za prijetje odložena ali zavrnjena zaradi dejanskega tveganja kršitve temeljnih pravic v skoraj 300 primerih.

Da bi Komisija okrepila pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah in izboljšala pogoje pripora po vsej EU, je 8. decembra 2022 sprejela Priporočilo o procesnih pravicah osumljenih in obdolženih oseb, ki jim je bil odrejen pripor, ter o materialnih pogojih pripora (Commission Recommendation on the procedural rights of suspects and accused persons subject to pre-trial detention and on material detention conditions). Navedeno priporočilo vsebuje konsolidiran pregled izbranih evropskih minimalnih standardov za materialne pogoje pripora in procesne pravice v priporu s poudarkom na ključnih prednostnih področjih za varstvo temeljnih pravic zapornikov.

Sorodne povezave

Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje

Poročilo o izvajanju Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami

Priporočilo Komisije o procesnih pravicah osumljenih in obdolženih oseb, ki so v preiskovalnem priporu, in o materialnih pogojih pridržanja

Neuradni dokument Komisije na področju PNZ v okviru sprejetja Priporočila Komisije o procesnih pravicah osumljenih in obdolženih oseb, ki so v preiskovalnem priporu, ter o materialnih pogojih pridržanja

Zadnja posodobitev: 08/01/2024

To je strojno prevedena različica vsebine. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.