Texte intégral

Jedro:
Ker cene blaga niso bile označene, je pristojni inšpektor utemeljeno na podlagi druge alinee 72. člena ZVPot izdal odločbo, s katero je prepovedal prodajo blaga do odprave pomanjkljivosti.
Izrek:
Tožba se zavrne.
Obrazložitev:
Z v uvodu citirano prvostopno odločbo je prvostopni organ tožeči stranki prepovedal prodajo tekstilnih izdelkov (brisač, spodnjega perila, posteljnine, kopalnih plaščev idr.) na premični stojnici na trgu dokler ne odpravi pomanjkljivosti tako, da vidno označi prodajne cene za blago, ki ga na premični stojnici ponuja potrošnikom.
Iz obrazložitve izhaja, da sta tržna inšpektorja 19. 3. 2008 pri inšpekcijskem nadzoru ugoto-vila, da tožnik na premični stojnici prodaja tekstilne izdelke, brisače, posteljnino, spodnje moško in žensko perilo, kopalne plašče idr., ki niso označeni z maloprodajnimi cenami. To je v nasprotju z določbo 26. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot, Uradni list RS, št. 20/1998 s spremembami) in 6. člena Pravilnika o načinu označevanja cen blaga in storitev, zato je tržni inšpektor na podlagi 72. člena ZVPot izdal izpodbijano odločbo.
Tožeča stranka se je zoper navedeni sklep pritožila, Ministrstvo za gospodarstvo RS pa je kot drugostopni organ z odločbo št. 0211-50/2008-2 z dne 10. 6. 2008 njeno pritožbo zavrnilo. Ministrstvo ugotavlja, da je prvostopna odločba pravilna in zakonita, saj mora biti cena na blagu, ki se ponuja, vidno označena (26. člen ZVPot), na kakšen način morajo biti cene označene, pa določa Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev. Ker na blagu, ki ga je prodajal tožnik, cene niso bile označene, je prvostopni organ utemeljeno ukrepal na podlagi 72. člena ZVPot. Tožnik s sklicevanjem na to, da je cene pravilno označil, vendar je veter odnašal etikete z označenih izdelkov, ne more ovreči takšne odločitve. Prodajalec je dolžan cene označiti na tak način, ki je ustrezen glede na način prodaje. Tožnik tudi v tožbi navaja, da je bilo blago, ki ga je prodajal na premični stojnici, označeno s cenami, vendar pa je veter etikete odpihnil ravno v času, ko je tržni inšpektor opravil inšpekcijski pregled. Meni, da bi moral inšpektor vremenske razmere upoštevati. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe, predlaga pa tudi odpravo plačilnega naloga oziroma oprostitev plačila kazni.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:
Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot, Uradni list RS, št. 20/1998 s spremembami) v 26. členu določa, da mora imeti blago, ki se ponuja, vidno označeno ceno. Način označevanja prodajnih cen in cen za enoto izdelkov določa Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev (Uradni list RS, št. 63/1999 s spremembami). Navedena določila so bila v postopku pravilno upoštevana in izdana izpodbijana odločba. Dejstvo, da v času, ko sta tržna inšpektorja opravljala inšpekcijski nadzor, na tekstilnih izdelkih na tožnikovi premični stojnici niso bile označene cene, med strankama ni sporno. Tožnik zatrjuje le, da je do tega prišlo zaradi vremenskih razmer tega dne, ko je veter etikete s cenami odpihnil. S takšnimi naved-bami pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati. Tožnik je bil namreč kot prodajalec dolžan poskrbeti za to, da so cene označene, način označitve pa bi moral biti primeren za način prodaje na premični stojnici.
Ker cene blaga niso bile označene, je pristojni inšpektor utemeljeno na podlagi druge alinee 72. člena ZVPot izdal odločbo, s katero je prepovedal prodajo blaga do odprave pomanjkljivosti.
Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.
K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da v tej zadevi sodišče odloča le o pravilnosti in zakonitosti v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, s katero je bila tožniku prepovedana prodaja izdelkov, zato se sodišče s tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na plačilni nalog, ni moglo ukvarjati.