Nacionalno pravo

Хърватия

Съдържание, предоставено от
Хърватия

Ustava Republike Hrvaške

Ustava Republike Hrvaške

Glavni zakonodajni akti na področju kazenskega prava

Kazenski zakonik (NN št. https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2011_11_125_2498.html125/11, https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2012_12_144_3076.html144/12, 56/15, 61/15, 101/17, 118/18 in 126/19)

S prvim dnem leta 2013 je začel veljati nov kazenski zakonik, ki sprejema časopise, kot so višje kazni in daljši zastaralni roki, ter uvaja nova kazniva dejanja, kot so neplačevanje plač, zloraba vožnje v cestnem prometu in nedovoljene igre na srečo. S spremembami kazenskega zakonika iz decembra 2012 na področju kazenske odgovornosti je posedovanje drog za osebno uporabo postalo manjše kaznivo dejanje.

Kazenski zakonik ima splošni in poseben del:

A) Splošni del kazenskega zakonika vsebuje določbe, ki se uporabljajo za vsa kazniva dejanja. Te določbe urejajo splošne domneve o kaznovanju, globah in kazenskih sankcijah.

B) Posebni oddelek kazenskega zakonika vsebuje opis konkretnih kaznivih dejanj in kazni, ki se jim lahko naložijo, vključno s kaznivimi dejanji in kaznimi, ki so jim naložene v drugih zakonih. Kazniva dejanja, določena v hrvaškem kazenskem zakoniku, so:

  • kazniva dejanja zoper človečnost in človekovo dostojanstvo,
  • kazniva dejanja zoper življenje in telo
  • kazniva dejanja zoper človekove pravice in temeljne svoboščine,
  • kazniva dejanja zoper zaposlovanje in socialno zavarovanje,
  • kazniva dejanja zoper osebno svobodo
  • kazniva dejanja zoper zasebnost
  • kazniva dejanja zoper čast in ugled,
  • kazniva dejanja zoper spolno svobodo
  • kazniva dejanja spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok,
  • kazniva dejanja zoper poroko, družino in otroke,
  • kazniva dejanja zoper zdravje ljudi,
  • okoljski kriminal
  • kazniva dejanja zoper splošno varnost
  • kazniva dejanja zoper prometno varnost
  • kazniva dejanja zoper lastnino,
  • kazniva dejanja zoper gospodarstvo,
  • kazniva dejanja zoper računalniške sisteme, programsko opremo in podatke,
  • kazniva dejanja ponarejanja,
  • kazniva dejanja zoper intelektualno lastnino,
  • kazniva dejanja zoper uradne dolžnosti,
  • kazniva dejanja zoper sodstvo
  • kazniva dejanja zoper javni red
  • kazniva dejanja zoper volilno pravico,
  • kazniva dejanja zoper Republiko Hrvaško,
  • kazniva dejanja zoper tujo državo ali mednarodno organizacijo in
  • kazniva dejanja proti hrvaškim oboroženim silam.

Zakon o kazenskem postopku (NN št. 152/08, 76/09, 80/11, 91/12 - sklep in sklep USRH, 143/12, 56/13, 145/13, 152/14, 70/17 in 126/19)

Ta zakon določa pravila, ki zagotavljajo, da nobena nedolžna oseba ni obsojena in da se storilcem kaznivih dejanj izreče kazen ali drug ukrep pod pogoji, določenimi z zakonom, ki temelji na zakonitem poteku postopka pred pristojnim sodiščem.

Kazenski pregon in kazenski postopek se lahko izvajata in zaključita le v skladu s pravili in pogoji, določenimi v zakonu.

Zakon o kazenskem postopku prenaša v hrvaški pravni sistem naslednje predpise EU:

  1. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL L 280, 26. 10 2010),
  2. Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (UL L 101, 15. 4 2011),
  3. Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji (UL L 335, 17.12.2011). 12 2011),
  4. Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL L 142, 1. 6 2012),
  5. Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 350, 30. 12 2008)
  6. Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14. 11 2012),
  7. Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL L 294, 6. 11 2013),
  8. Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL L 127, 29.12.2014). 4 2014),
  9. Direktiva 2014/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2000/383/PNZ (UL L 151, 21. 5 2014).
  10. Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL L 65, 11. 3 2016),
  11. Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (UL L 297, 4. 11 2016).

Kazenski postopek se vodi na zahtevo pooblaščenega tožilca.

Pooblaščeni tožilec v kazenskih postopkih v zvezi s kaznivimi dejanji, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, je državni tožilec, medtem ko je za osebe, ki se preganjajo z zasebno obtožnico, pooblaščeni tožilec posameznik. V primeru nekaterih kaznivih dejanj, določenih z zakonom, kazenski postopek sproži državni tožilec le na predlog žrtve. Razen če zakon ne določa drugače, državni tožilec sproži kazenski postopek, če obstaja utemeljen sum, da je neka oseba storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pod pogojem, da ni pravnih ovir za pregon zadevne osebe.

Če državni tožilec ugotovi, da ni razlogov za začetek ali začetek kazenskega pregona, lahko žrtev prevzame njegov položaj v vlogi oškodovanca kot tožnika pod pogoji, določenimi v tem zakonu.

Zakon o pravnih posledicah obsodbe, kazenske evidence in rehabilitacije (Zakon o pravnem posljedicami osude, kaznenoj evidenciji i rehabilitaciji) (NN št. 143/12 in 105/15)

Ta zakon ureja pravne posledice obsodbe, organizacije, hranjenja, razpoložljivosti, zagotavljanja in brisanja podatkov iz kazenskih evidenc ter mednarodne izmenjave podatkov iz kazenskih evidenc in rehabilitacije.

Ta akt vsebuje določbe, ki so skladne z naslednjimi akti Evropske unije:

  • Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami,
  • Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirni sklep 2009/315/PNZ.

Kazensko evidenco na Hrvaškem organizira in vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki je hkrati osrednji organ za izmenjavo takih podatkov z drugimi državami (v nadaljnjem besedilu: Ministrstvo).

Kazenske evidence se vodijo za fizične in pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: Osebe), ki so bile pravnomočno obsojene za kazniva dejanja na Hrvaškem. Kazenske evidence se vodijo tudi za hrvaške državljane in pravne osebe s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, ki so pravnomočno obsojene za kazniva dejanja zunaj Republike Hrvaške, če so bili ti podatki predloženi ministrstvu.

Kazenska evidenca vsebuje tudi seznam oseb, obsojenih s pravnomočno sodbo za kazniva dejanja spolne zlorabe in izkoriščanja otrok ter druga kazniva dejanja iz 13(4). člena tega zakona.

Najpomembnejši zakonodajni akti na področju civilnega, gospodarskega in upravnega prava v Republiki Hrvaški so:

Zakon o obveznostih (NN št. 35/05, 41/08, 125/11, 78/15 in 29/18)

Zakon ureja podlago za obvezna razmerja (splošni del) ter pogodbene in nepogodbene obveznosti (posebni del).

Stranke v transakcijah lahko prosto urejajo civilne obveznosti, vendar te ne smejo biti urejene na način, ki je v nasprotju s hrvaško ustavo, obveznimi predpisi in javno moralo.

Zakon o lastništvu in drugih stvarnih pravicah (NN št. 91/96, 68/98, 137/99, 22/00, 73/00, 129/00, 114/01, 79/06, 141/06, 146/08, 38/09, 153/09, 143/12 in 143/12)

Ta zakon določa splošno ureditev za posedovanje stvari s strani oseb; Pravila tega zakona se uporabljajo tudi za posedovanje stvari, za katere velja posebna pravna ureditev, razen če so v nasprotju s takšnim dogovorom.

Kar koli je določeno v zakonu v zvezi z lastninsko pravico in lastniki, se ustrezno uporablja za vse druge materialne pravice, razen če zakon izrecno ne določa drugače ali ki izhaja iz njihove pravne narave.

Zakon o dedovanju (NN št. 48/03, 163/03, 35/05, 127/13, 33/15 in 14/19)

Ta zakon ureja dedno pravico in pravila, po katerih sodišča, drugi organi in pooblaščene osebe delujejo v dednih zadevah.

Zakon o zemljiški knjigi (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške) št. 63/19)

Ta zakon ureja vprašanja v zvezi s pravnim statusom nepremičnin na ozemlju Hrvaške, ki so pomembna za pravne posle, ureja pa tudi način in obliko vodenja zemljiških knjig (urad za zemljiško knjigo (gruntovnica)), če za nekatere parcele ni posebnih določb.

Zakonik o civilnem postopku (NN, št. 53/91, 91/92, 112/99, 88/01, 117/03, 88/05, 02/07, 96/08, 84/08, 123/08, 57/11, 148/11 - prečiščena besedila, 25/13, 25/13, i-123/08)

Ta zakon ureja poslovnik, v skladu s katerim sodišča obravnavajo in odločajo v sporih v zvezi s temeljnimi pravicami in dolžnostmi človeka in državljana, osebnimi in družinskimi odnosi državljanov, pa tudi v delovnih, gospodarskih, premoženjskih in drugih civilnih sporih, razen če je bilo z zakonom določeno, da sodišča odločajo o nekaterih od teh sporov v skladu s pravili nekaterih drugih postopkov.

Zakon o izvrševanju (NN št. 112/12, 25/13, 93/14, 55/16, 73/17 in 131/20)

Ta zakon ureja postopke, v katerih sodišča in notarji izvršujejo poravnavo zahtevkov, ki temeljijo na izvršilnih naslovih in javnih listinah (izvršilni postopki), ter postopke, v katerih sodišča in notarji izvršujejo zavarovanje terjatev (varnostni postopki), razen če ni drugače določeno v ločenem zakonu. Ta zakon ureja tudi materialnopravna razmerja, vzpostavljena na podlagi izvršilnega postopka in varnostnega postopka.

Najpomembnejši zakonodajni akti na področju pravosodnega sodelovanja:

Zakon o mednarodnem zasebnem pravu (NN št. 101/17)

Zakon ureja:

  1. pravo, ki se uporablja za razmerja zasebnega prava z mednarodno razsežnostjo
  2. pristojnost sodišč in drugih organov Republike Hrvaške v pravnih zadevah v zvezi z zadevo iz točke 1 tega člena in poslovnik
  3. priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb v pravnih zadevah, katerih predmet je predmet urejanja iz točke 1 tega člena.

Več podrobnosti je na voljo na spletni strani:

https://pravosudje.gov.hr/pristup-informacijama-6341/zakoni-i-ostali-propisi/zakoni-i-propisi-6354/6354

Več informacij

Zadnja posodobitev: 01/10/2021

To je strojno prevedena različica vsebine. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.