The European Judicial Network in civil and commercial matters has produced some information sheets on the special rules under national law, imposing restrictions concerning the succession typically involving the following assets:

• certain types of immovable property (real estate)
• certain types of businesses,
• other special categories of assets.

For economic, family and/or social reasons, these rules restrict succession involving such assets.

They apply to a succession, under the country’s national law imposing such restrictions, irrespective of the law on succession.

To consult an information sheet on national law that imposes restrictions on or otherwise affects succession involving certain assets, please click on the appropriate national flag on this page.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Člen 745c civilnega zakonika (Code civil) določa posebna pravila za primer, ko se lastništvo določenega premoženja razdeli med potomce pokojnika, ki pridobijo samo lastninsko pravico, in preživelega zakonca, ki pridobi pravico užitka.

Načeloma lahko preživeli zakonec ali eden od lastnikov zahteva popolno ali delno preoblikovanje pravice užitka, kar pomeni, da lahko ena stranka kupi lastninsko pravico ali pravico užitka od druge stranke.

Vendar pa je določeno premoženje izključeno iz tega pravila:

• družinsko sodišče (tribunal de la famille) lahko zavrne preoblikovanje pravice užitka, če bi to resno škodovalo interesom poslovne ali poklicne dejavnosti;
• soglasje preživelega zakonca ali preživelega zunajzakonskega partnerja se zahteva, kadar so se nepremičnina in njeno pohištvo na dan uvedbe zapuščinskega postopka uporabljali kot glavno družinsko stanovanje.

Člen 745g civilnega zakonika zagotavlja podobno zaščito v korist zunajzakonskega partnerja, in sicer za nepremičnino, ki se je uporabljala kot skupno družinsko stanovanje, in njeno pohištvo.

Poleg tega člen 915a civilnega zakonika določa nujno dedovanje dela zapuščine (tj. nujni delež) v korist preživelega zakonca, to nujno dedovanje pa mora v vseh primerih vključevati vsaj nepremičnino, ki se je uporabljala kot glavno družinsko stanovanje, in njeno pohištvo.

Če celotna zapuščina ali njen del sestoji iz kmetijskega gospodarstva, lahko dediči, ki so neposredni potomci, na podlagi cenitve prevzamejo premičnine in nepremičnine, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo (člen 1(1) zakona z dne 29. avgusta 1988 o pravilih dedovanja kmetijskih gospodarstev z namenom spodbujanja njihove kontinuitete (loi du 29 août 1988 relative au régime successoral des exploitations agricoles en vue d'en promouvoir la continuité)).

Če celotna zapuščina ali njen del ne sestoji iz kmetijskega gospodarstva, ampak iz nepremičnin, ki so bile del kmetijskega gospodarstva pokojnika, in če eden od dedičev, ki so neposredni potomci, trenutno upravlja to premoženje v okviru svojega kmetijskega gospodarstva, lahko ta dedič na podlagi cenitve prevzame tudi to premoženje v skladu z določbami civilnega zakonika, ki določajo pravice preživelega zakonca in preživelega zunajzakonskega partnerja (člen 1(3) zakona z dne 29. avgusta 1988).

Nazadnje, člen 4 zakona z dne 16. maja 1900 o pravilih dedovanja malih zapuščin (loi du 16 mai 1900 sur le régime successoral des petits héritages) določa, da kadar celotna zapuščina ali njen del sestoji iz nepremičnin, za katere celoten „katastrski dohodek“ (nominalni prihodek od najemnin) ne presega 1 565 EUR (člen 1 zakona), brez poseganja v pravice, prenesene na preživelega zakonca po členu 1446 civilnega zakonika, lahko vsak dedič v ravni liniji in, kjer je primerno, preživeli zakonec, ki ni razvezan ali pravno ločen od pokojnika, na podlagi cenitve prevzame bodisi stanovanje, v katerem je ob smrti živel zapustnik, njegov zakonec ali eden od njegovih potomcev, in njegovo pohištvo bodisi stanovanje, pohištvo in zemljišče, ki jih je prebivalec stanovanja osebno uporabljal v lastnem imenu, kmetijsko opremo in živali, ki se uporabljajo za gojenje, ali blago, surovine, profesionalno opremo in druge dodatke, ki se uporabljajo v komercialne, obrtne ali industrijske namene.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Te določbe so obvezne, vendar zakon ne določa izrecno, ali naj se uporabljajo ne glede na pravo, ki se uporablja.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Za zagotovitev teh pravic obstaja več postopkov:

• Postopek, v katerem družinsko sodišče ugodi predlogu za preoblikovanje pravice užitka: družinsko sodišče lahko bodisi zavrne preoblikovanje pravice užitka in dodelitev polnega lastništva, če bi to resno škodovalo interesom poslovne ali poklicne dejavnosti, bodisi ugodi predlogu, če se to glede na posebne okoliščine primera šteje za pravično (člen 745c(2) civilnega zakonika).
• Prevzem kmetijskega gospodarstva: če zainteresirana stranka ali eden od njenih upnikov vloži ta zahtevek, mora družinsko sodišče odrediti cenitev. Sodišče lahko v ta namen imenuje enega ali več izvedencev (člen 4(1) zakona z dne 29. avgusta 1988 – prednostni vrstni red je določen v členu 3). Če je način prevzema sporen ali če ena od zainteresiranih strank zavrne soglasje ali ni navzoča, družinsko sodišče pozove zainteresirane stranke ali njihove pravne zastopnike najmanj 15 dni vnaprej. Na določeni datum se zainteresirane stranke sestanejo pod predsedstvom sodnika, ki jih je povabil. Sestanek se izvede tudi, če je ena ali več zainteresiranih strank odsotnih. Predsedujoči sodnik po potrebi imenuje notarja, ki nadomešča odsotne stranke, prejme njihove deleže in da razrešnico za te deleže. Nagrado notarja plačajo stranke, ki jih notar zastopa. Sodnik rešuje spore in stranke za namen podpisa listine napoti k notarju, ki so ga imenovale stranke, ali k notarju, ki ga je imenovalo sodišče, če se stranke ne morejo dogovoriti o izbiri notarja (člen 4(3) zakona z dne 29. avgusta 1988). Razen iz resnega razloga, ki ga družinsko sodišče predhodno prizna kot veljavnega, oseba, ki prevzame nepremičnino, te nepremičnine ne sme prodati v obdobju 10 let od podpisa listine o prevzemu (člen 6(1) zakona z dne 29. avgusta 1988).
• Prevzem malih zapuščin: postopek je večinoma enak kot v primeru prevzema kmetijskega gospodarstva (člen 4(3) in (5) zakona z dne 16. maja 1900). Edina razlika je obdobje, v katerem se prevzeto premoženje razen iz resnega razloga, ki ga družinsko sodišče predhodno prizna kot veljavnega, ne sme prodati in ki je v tem primeru pet let od podpisa listine o prevzemu (člen 5 zakona z dne 16. maja 1900).

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

V skladu z veljavnim materialnim pravom dedič ali volilojemnik ne more biti:

(1) kdor ob uvedbi dedovanja še ni bil spočet, in

(2) kdor je bil rojen nesposoben za preživetje.

V skladu z zakonom se za vsako živorojeno osebo domneva, da je sposobna preživetja, dokler se ne dokaže nasprotno.

Poleg zgoraj navedenega se kot nevreden dedovanja šteje:

(1) kdor je namerno ubil ali poskušal ubiti zapustnika, zakonca ali otroka zapustnika, in vsak sostorilec teh kaznivih dejanj, razen če je bilo dejanje storjeno v okoliščinah, ki izključujejo kaznovanje, ali če je bila zadevna oseba pomiloščena;

(2) kdor je zapustniku lažno pripisal kaznivo dejanje, ki se kaznuje s kaznijo odvzema prostosti ali strožjo kazensko sankcijo, razen če se lažno pripisovanje kazensko preganja na podlagi prijave žrtve in taka prijava ni bila vložena;

(3) kdor je z uporabo sile ali prevare zapustnika prisilil, da napravi, spremeni ali prekliče oporoko ali je zapustniku preprečil, da stori katero od navedenega, ali ki je uničil, skril ali spremenil oporoko zapustnika ali zavestno uporabil ponarejeno oporoko.

Nevreden dedovanja lahko deduje le, če ga je zapustnik izrecno priznal kot vrednega v notarsko overjeni listini ali oporoki.

Če je zapustnik, ki je poznal vzrok nevrednosti, napravil oporoko v korist nevrednega dedovanja, ne da bi ga izrecno priznal kot vrednega, nevreden dedovanja deduje le v mejah oporoke.

V skladu s členom 54 veljavnega družinskega zakonika (Semeen kodeks) nekdanja zakonca po razvezi prenehata biti pravna dediča drug drugega in izgubita pravice, ki izhajajo iz morebitnih predhodnih razpolaganj v primeru smrti.

Vendar se to pravilo ne uporablja, če je zapustnik izrecno navedel, da bodo oporočna razpolaganja po razvezi zakonske zveze še naprej učinkovala.

Zakon o lastništvu (Zakon za sobstvenostta) ob tem omejuje dedovanje v korist tuje države in določa, da tuja država z dedovanjem ne more pridobiti lastninske pravice na nepremičninem premoženju v Bolgariji.

Bolgarska zakonodaja v posebnih zakonih o dedovanju nepremičnega premoženja zaradi posebne narave zadevnega premoženja določa še dve omejitvi.

Tako zakon o lastništvu in rabi kmetijskih zemljišč (Zakon za sobstvenostta i polzvaneto na zemedelskite zemi) določa posebna pravila za dedovanje takega premoženja: kmetijskih zemljišč.

V skladu s členom 3b tega zakona morajo tujci, ki po zakonu z dedovanjem pridobijo lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih, vendar ne izpolnjujejo pogojev, določenih v Pogodbi o pristopu Republike Bolgarije k Evropski uniji, ali če ni drugače določeno v mednarodni pogodbi, ki je bila ratificirana po postopku iz člena 22(2) Ustave Republike Bolgarije, v treh letih od uvedbe dedovanja lastninsko pravico prenesti na osebe, ki so upravičene do pridobitve takih zemljišč.

V istem smislu člen 24(1) zakona o gozdovih (Zakon za gorite) določa omejitev za premoženje, ki je gozdna površina: tujci, ki po zakonu z dedovanjem pridobijo lastninsko pravico na gozdovih in gozdnih površinah, vendar ne izpolnjujejo pogojev, določenih v Pogodbi o pristopu Republike Bolgarije k Evropski uniji, ali če ni drugače določeno v mednarodni pogodbi, ki je bila ratificirana po postopku iz člena 22(2) Ustave Republike Bolgarije, morajo v treh letih od uvedbe dedovanja lastninsko pravico prenesti na osebe, ki so upravičene do pridobitve takih zemljišč.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

V skladu s splošnim pravilom prevladajo pravila posebnega prava, če so pravila posebnega prava v nasprotju s splošnimi pravili; zato se uporabljajo zgoraj obravnavana omejevalna pravila, kadar so izpolnjeni vsebinski predpogoji za to.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Zakon o lastništvu in rabi kmetijskih zemljišč je uvedel poseben postopek za zagotovitev spoštovanja člena 3b(1) istega zakona, ki državi omogoča nakup kmetijskih zemljišč po cenah, določenih z uredbo sveta ministrov, če tujec ne prenese lastninske pravice v roku, določenem v tem pravilu.

Podobno zakon o gozdovih v zvezi s premoženjem, ki ga sestavljajo gozdne površine, določa, da lahko država kupi kmetijska zemljišča po cenah, določenih v uredbi sveta ministrov, če se ne upošteva rok iz člena 24(1) navedenega zakona.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Ni takih posebnih pravil.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

‒

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Ni posebnih postopkov za zagotavljanje takšne skladnosti.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Posebne omejitve v smislu člena 30 uredbe EU o dedovanju v Nemčiji vsebuje pravo dedovanja kmetijskih zemljišč (Anerbenrecht), ki določa, da se pod določenimi pogoji za premoženje za kmetijsko rabo uporabljajo posebna pravila o dedovanju.

Ta pravila so v zakonu o kmetijskih gospodarstvih (Höfeordnung), ki je delno zvezno pravo, ki se uporablja v Hamburgu, Spodnji Saški, Severnem Porenju-Vestfaliji in Schleswig-Holsteinu, ter v zakonih posameznih zveznih dežel o dedovanju kmetijskih zemljišč (Badisches Hofgütergesetz in Württembergisches Anerbengesetz v Baden-Württembergu, pri čemer se slednji uporablja le, če je bil zapustnik rojen pred 1. januarjem 1930; Hessische Landgüterordnung v Hessnu; Rheinland-Pfälzische Höfeordnung v Porenje-Pfalški; Bremisches Höfegesetz v Bremnu). V drugih zveznih deželah ni takih pravil. Za določitev, katero pravo dedovanja kmetijskih zemljišč se uporablja, se uporabi člen 36(2)(c) uredbe EU o dedovanju. Poleg tega se uporabljajo tudi posamična pravila o dedovanju zemljišč iz civilnega zakonika (členi 1515(2), 2049 in 2312) ter člen 13 zakona o prometu z zemljišči (Grundstücksverkehrsgesetz), ki omogoča, da se kmetijsko gospodarstvo dodeli samo enemu zakonitemu skupnemu dediču.

Zakon o kmetijskih gospodarstvih vsebuje posebna pravila o dedovanju za določena kmetijska gospodarstva, da se prepreči razdrobitev kmetijskih in gozdarskih gospodarstev v primeru dedovanja. Določbe zakonov o kmetijskih gospodarstvih predvidevajo, da lastništvo pridobi samo en dedič (dedič kmetijskega gospodarstva), in tako zagotavljajo medgeneracijsko ohranitev ekonomsko uspešnih kmetijskih gospodarstev. Ta pravila ne služijo le zasebnim interesom posameznih lastnikov kmetijskih gospodarstev, temveč tudi javnemu interesu za ohranitev nerazdeljenih in uspešnih kmetijskih gospodarstev.

Drugi skupni dediči lahko zahtevajo nadomestilo, pri čemer je mogoče zahtevati nižji znesek kot v drugih dednih sporih, da se kmetijska gospodarstva zaščitijo pred previsokimi zahtevki za poravnavo in nadomestilo, ki bi ogrozili njihov obstoj.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Glede na regulativni namen prava dedovanja kmetijskih zemljišč, ki je zagotoviti medgeneracijsko ohranitev kmetijskih gospodarstev, je treba zgoraj navedena posebna pravila uporabljati za domače kmetijsko premoženje, ne glede na to, katero pravo se uporablja za dedovanje po zapustniku.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Nemško pravo v okviru poslovnika za kmetijska gospodarstva (Verfahrensordnung für Höfesachen – HöfeVfO) predvideva določene postopke preverjanja s strani kmetijskega sodišča (Landwirtschaftsgericht), na primer da se ugotovi, ali oporočna razpolaganja ali pogodbe o prenosu kmetijskih gospodarstev kršijo pravo dedovanja kmetijskih gospodarstev.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Člen 4 Zakona o dedovanju določa, da zapuščina preide na dediče z uvedbo dedovanja. To pomeni, da se praviloma vse pravice in obveznosti prenesejo na dediče. Edina izjema so tiste pravice in obveznosti, ki so po svoji naravi neločljivo povezane z zapustnikom, in tiste, ki jih v skladu z zakonom ni mogoče prenesti na drugo osebo (člen 130(1) Zakona o dedovanju).

Na podlagi javnega interesa so nekatere vrste stvarnih pravic omejene z Zakonom o omejitvah pri pridobitvi nepremičnin, vendar to ne velja za pridobitev nepremičnin prek dedovanja (člen 2(1)(6) Zakona).

Za udeležbo v nekaterih vrstah lastništev družb se lahko uporabljajo nekatere omejitve. Na primer, na podlagi Zakona o odvetniški zbornici so lahko delničarji v odvetniški družbi samo odvetniki (člen 54(1) Zakona o odvetniški zbornici). Če dedič ni odvetnik, bo prejel nadomestilo v vrednosti svojega deleža.

Tudi statut družbe z omejeno odgovornostjo lahko zajema omejitev, da se delnice ne prenašajo na dediče; v tem primeru mora dedič prav tako prejeti nadomestilo za vrednost svojega deleža (člen 153 Trgovinskega zakonika).

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Uporaba posebnih pravil ni odvisna od zakona, ki se uporablja za dedovanje.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Ne obstaja noben poseben postopek.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Grško pravo vsebuje nekatera posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov omejujejo dedovanje premoženja, ki se nahaja v Grčiji.

Taka posebna pravila so določena v zvezi z:

A) zapuščino menihov (glej člene 4, 18 in 19 zakona 3414/1909 o splošnem verskem skladu in upravljanju samostanov, ki so bili ohranjeni v veljavi s členom 99 zakona o uvedbi grškega civilnega zakonika, členom 7(2) in členom 25 zakona 4684/1930, členom 1 zakona 1918/1942 ter členom I zakona 2067/1952). V navedenih določbah je zlasti določeno, da zapuščina menihov po odštetju nujnega deleža njihovih dedičev po zakonu preide na samostan, v katerem je menih pokopan in vpisan v register. Volila, darila in dediščina, ki menihu pripadejo po njegovem vstopu v samostan, pripadajo samostanu, menih pa obdrži le 50-odstotno pravico do užitka na premoženju, pripadlemu samostanu. Premoženje, ki ga je menih pridobil po zaobljubi na drugi, odplačni podlagi, pripade njemu osebno in lahko z njim razpolaga, vendar tega ne more storiti z neodplačnimi transakcijami. Če tega premoženja ni odsvojil, po njegovi smrti 50 % tega premoženja pripade Centralni verski finančni službi, 50 % pa samostanu. Opozoriti je treba, da za menihe na gori Atos veljajo še posebna pravila (glej člen 101 Listine o gori Atos, ki je bil ohranjen v veljavi s členom 99 zakona o uvedbi grškega civilnega zakonika). Če navedeni menihi pridobijo premoženje po zaobljubi, to preide na samostan ne glede na to, kdaj menih umre, vsako oporočno razpolaganje s premoženjem, kot tudi oporoka sama, pa je neveljavno;

B) premoženjem, ki se z dedovanjem, volilom ali darilom prenese na grško državo ali na organ javnega prava oziroma v splošno javno dobro (glej zakon 4182/2013 o zapuščini v javno dobro, zapuščini brez dedičev in drugih določbah). Minister za finance lahko sprejme dediščino ali se ji odpove, razen kadar je zapuščina izročena državi na podlagi zakonitega dedovanja. V tem primeru se dediščini ne more odpovedati. Poleg tega se za državo vedno šteje, da tako dediščino pridobi po popisu in cenitvi dediščine, kar pomeni, da za dolgove odgovarja le do višine vrednosti podedovanega premoženja.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Navedena posebna pravila se uporabljajo za dedovanje ne glede na zakon, ki ga ureja.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

V zvezi s posebnimi pravil iz točke B zakon 4182/2013 med drugim določa, da morata v primeru razglasitve oporoke ali razglasitve oporoke v tujini, kadar se predloži oporoka, ki vsebuje razpolaganje v javno korist ali v korist države ali subjekta javnega prava, sodni uradnik in/ali konzularni organ v kraju, kjer se oporoka razglasi ali predloži, ter sodni uradnik prvostopenjskega sodišča v Atenah v prvih 10 dneh naslednjega meseca po razglasitvi oporoke poslati izvod zapisnika postopka z oporoko ustreznemu direktoratu Ministrstva za finance. Zakon določa tudi, da se mora premoženje, ki se zapusti v javno korist, uporabiti na način, ki ga določi oporočitelj ali zapustnik, ter da je prepovedano spreminjati cilje javne koristi ter način in pogoje, ki se nanašajo na skrbništvo zapuščine, in določbe o njenem upravljanju. Morebitne dvome glede namena oporočitelja ali zapustnika ter vsa izpodbijanja v zvezi s tem rešuje pristojno sodišče. Z istim zakonom je bil vzpostavljen tudi register zapuščin v javno dobro (nacionalni register dotacij), v katerega je treba vpisati tako zapuščino.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

a) Da bi premoženje, kadar ga deduje prednik, ostalo v isti veji družine, je v zakonu določeno, da mora biti to premoženje rezervirano za sorodnike v ravni črti (člen 811 španskega civilnega zakonika [Código Civil]) in da mora ovdovel zakonec rezervirati vse premoženje, ki ga je podedoval po pokojnem zakoncu, če ponovno sklene zakonsko zvezo ali dobi še enega otroka (člen 968 civilnega zakonika). Predniki dedujejo pred katero koli drugo osebo vse premoženje, ki je bilo darovano njihovim otrokom ali potomcem, ki so umrli brez potomcev (člen 812 civilnega zakonika).

b) Premoženje, ki se nahaja v pokrajini Vizcaya, se lahko prenese le na nekatere sorodnike (člen 17 zakona št. 3/1992), ta pravica pa velja za vse prebivalce pokrajine (člen 23 zakona št. 3/1992).

c) Da bi se preprečila razdrobitev podjetij, bodisi iz gospodarskih razlogov bodisi v interesu družine, lahko oporočitelj določi, da se drugim dedičem izplača njihov delež, vključno z odlogom plačila, tudi če v zapuščini ni dovolj denarja (člen 1056(2) civilnega zakonika).

d) Kapitalska družba (sociedad de capital) lahko v svojem statutu omeji prenosljivost deležev, tudi v primeru smrti imetnika. Če takšna omejitev obstaja, mora kapitalska družba pooblastiti osebo za nakup deležev, dodeljenih dediču, ali te deleže sama kupiti (člen 124 španskega kraljevega zakonodajnega odloka 1/2010 o kapitalskih družbah [Ley de sociedades de capital]).

e) Iz gospodarskih razlogov je bila za kmetijska gospodarstva določena minimalna površina, da bi se preprečila njihova razdelitev med dediče (člen 23 in naslednji zakona št. 15/1995 o modernizaciji kmetijskih gospodarstev).

f) Iz socialnih razlogov so z zakonodajo na ravni države in avtonomnih skupnosti določene omejitve za prenos socialnih stanovanj.

g) Zakonodaja o zakupu na ruralnih in urbanih območjih dovoljuje, da določeni nasledniki zakupnika pridobijo pravice zakupa s subrogacijo (člen 24 zakona št. 49/2003 o zakupih na ruralnih območjih, člena 16 in 33 zakona št. 29/1994 o zakupih na urbanih območjih).

h) Za pridobitev pravic do premoženja, ki se nahaja na območjih, za katera velja omejitev pridobitve lastništva s strani tujih državljanov, je iz razlogov nacionalne varnosti ali državne suverenosti potrebno vojaško dovoljenje (členi 4, 16 in 18 zakona št. 8/1975 z dne 12. marca 1975 o območjih in obratih, ki so v interesu nacionalne varnosti, ter člen 46 kraljevega odloka št. 689/1978 z dne 10. februarja 1978).

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Odstavki b, e, f, g in h se uporabljajo za premoženje, ki se nahaja v Španiji, in sicer ne glede na pravo, ki ureja dedovanje, odstavek d pa se uporablja za družbe, ki jih ureja špansko pravo.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Notar, ki izda listino o prenosu, in uradnik registra, ki je pristojen za vpis premoženja, preverita zakonitost prenosa. Lahko se zahteva tudi sodna odločba.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

V zakonodaji Republike Hrvaške ni nobenih posebnih pravil, ki bi iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določala omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v Republiki Hrvaški.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Glej odgovor na prejšnje vprašanje.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Glej odgovor na prejšnje vprašanje.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Takih posebnih pravil v ciprskem pravu ni. Obstajajo pa določbe za varovanje zakonitih dedičev, ki preprečujejo oporočno razpolaganje s tako imenovanim „nujnim deležem“ premoženja.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Glej odgovor zgoraj.

Za nepremično premoženje veljajo določbe člena 195 zakona o oporočnem razpolaganju in dedovanju.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Ni posebnih postopkov za zagotavljanje skladnosti. Uporabljajo se isti postopki za zagotavljanje skladnosti kot v vseh drugih primerih.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Da, v luksemburškem pravu take omejitve obstajajo. Gre za nujni delež, kakor je opredeljen v civilnem zakoniku. Vendar ta pravila ne uvajajo omejitev za določeno premoženje ali določena podjetja v smislu vprašanja, niti za posebne kategorije premoženja iz tega vprašanja. Nujni delež namreč omejuje delež zapuščinske mase, s katerim je mogoče zakonito razpolagati, in to ne glede na vrsto premoženja.

Člen 913 civilnega zakonika tako določa načela, v skladu s katerimi oporočno razpolaganje ne more presegati polovice premoženja zapustnika, če ima ta ob smrti enega otroka, tretjine, če ima dva, in četrtine premoženja, če ima ob smrti tri ali več otrok. V skladu s členom 916 civilnega zakonika se lahko v primeru, ko ni potomcev, s posli med živimi in v oporoki razpolaga s celotnim premoženjem.

Za popoln pregled je treba, čeprav te omejitve ne izhajajo iz dednega prava, navesti tudi zakon z dne 18. julija 1983 o ohranjanju in varstvu nacionalnih spomeniških krajev in spomenikov, kakor je bil spremenjen. Za nepremičnine, ki so bile uvrščene na seznam v skladu z določbami tega zakona, veljajo nekatere omejitve, ne glede na to, ali so del prihodnje ali že obstoječe zapuščine. Navedeni zakon tako v prvem stavku člena 10(1) določa, da nepremičnine s seznama ni mogoče uničiti ali premakniti, ji spremeniti rabe ali je obnavljati, popravljati oziroma kakor koli spreminjati brez odobritve pristojnega ministra. Poleg tega člen 15(1) istega zakona določa, da brez posebne odobritve ministra poleg nepremičnine s seznama ni mogoče graditi nobene nove zgradbe.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Mnenja pravne stroke so glede vprašanja, ali nujni delež spada v mednarodni javni red in ga je tako treba spoštovati ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje, deljena.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Da, v zvezi z nujnim deležem. Če razpolaganje, tako med živimi kot za primer smrti, presega razpoložljiv delež, se temu deležu prilagodi ob začetku zapuščinskega postopka. Člen 920 in naslednji civilnega zakonika določajo postopek za zmanjšanje daril in volil v takih primerih.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

1) Kmetijska in gozdna zemljišča

1.1 Splošno

V madžarskem pravu je pridobitev lastništva nad kmetijskimi in gozdnimi zemljišči urejena s strogimi pravili. Te omejitve vplivajo tudi na pridobitev z dedovanjem, in sicer ne glede na to, ali so pridobitelji madžarski državljani, državljani drugih držav članic ali drugi tujci. Omejevalne določbe so vključene v naslednja dva zakona:

• zakon CXXII iz leta 2013 o poslih s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči (a mező- és erdőgazdasági földek forgalmáról szóló 2013. évi CXXII. törvény) (zakon o poslih z zemljišči) ter
• zakon CCXII iz leta 2013 o različnih določbah in prehodnih ukrepih v zvezi z zakonom CXXII iz leta 2013 o poslih s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči (a mező- és erdőgazdasági földek forgalmáról szóló 2013. évi CXXII. törvénnyel összefüggő egyes rendelkezésekről és átmeneti szabályokról szóló 2013. évi CCXII. törvény) (zakon iz leta 2013 o prehodnih ukrepih).

Pravila so zelo zapletena, glavne določbe, pomembne za dedovanje, pa je mogoče povzeti tako:

1.2 Nepremičnine, ki spadajo na stvarno področje uporabe omejitev

Pravne omejitve zadevajo pridobitev kmetijskega in gozdnega zemljišča. V skladu z oddelkom 5(17) zakona o poslih z zemljišči pojem „kmetijsko in gozdno zemljišče“ (kmetijsko zemljišče) vključuje:

• vse parcele, ki so v zemljiški knjigi vpisane za eno od naslednjih rab: njivska površina, vinograd, sadovnjak, vrt, travnik, pašnik (travišče), trstišče, gozd in gozdnata pokrajina (ne glede na to, ali je zemljišče znotraj mestnega ali predmestnega območja), ter
• parcele, vpisane kot zemljišča, ki se ne obdelujejo več, in v zemljiško knjigo vpisane kot „območje, ki je v nacionalno podatkovno zbirko o gozdovih vpisano kot gozd“.

1.3 Omejitve, ki vplivajo na pridobitev lastništva z dedovanjem

V zakonu o poslih z zemljišči sta zakonito dedovanje in oporočno dedovanje obravnavani različno, kar zadeva pridobitev lastništva nad kmetijskim zemljiščem. Omejitve, opisane v zakonu, veljajo samo za pridobitve z oporočnim dedovanjem in ne veljajo za pridobitev kmetijskega zemljišča z zakonitim dedovanjem.

V smislu oddelka 8(1) zakona iz leta 2013 o prehodnih ukrepih se primer, ko bi lahko oporočni dedič – če ne bi bilo oporoke in bi bili drugi dediči izključeni iz dedovanja – postal dedič na podlagi zakona, prav tako šteje za pridobitev lastništva z zakonitim dedovanjem za namene uporabe omejitev v zvezi s pridobitvijo lastništva.

1.3.1 Pravila v zvezi s pridobitvijo lastništva z oporočnim dedovanjem

(a) Potrebno je dovoljenje javnega organa

Če je oporočitelj v oporoki zapustil lastništvo nad kmetijskim zemljiščem, oporočni dedič za pridobitev lastništva potrebuje odobritev javnega organa (kmetijski upravni organ) v obliki dovoljenja (oddelek 34 zakona o poslih z zemljišči). Kmetijski upravni organ v postopku odobritve preveri:

• ali je dedič upravičen do pridobitve in
• ali se z oporoko ne bi kršila ali zaobšla omejitev v zvezi s pridobitvijo lastništva.

(b) Omejitve v zvezi s pridobitvijo kmetijskega zemljišča

V zakonu o poslih z zemljišči so posamezne kategorije pravnih subjektov obravnavane različno, kar zadeva upravičenost do pridobitve kmetijskega zemljišča. Pri tem je treba razlikovati med naslednjimi kategorijami oseb:

(i) Pravnimi subjekti, ki v nobenem primeru ne morejo pridobiti lastništva nad kmetijskim zemljiščem

Mednje spadajo:

• tuje fizične osebe (v to opredelitev niso vključeni državljani držav članic);
• tuje države (ali njihove pokrajine, lokalne uprave ali kateri koli od njihovih organov);
• domače ali tuje pravne osebe (z nekaj izjemami).

Izjema: prepoved za pravne osebe, da pridobijo kmetijsko zemljišče na podlagi razpolaganja s premoženjem za primer smrti, ne velja za uveljavljene cerkve (ali za njihove organizacije, institucije ali enote, ki so pravne osebe v skladu z notranjimi cerkvenimi pravili).

(ii) Osebe, ki spadajo v opredelitev pojma „kmet“

Pojem „kmet“ je opredeljen v oddelku 5(7) zakona o poslih z zemljišči. V to opredelitev spadajo fizične osebe, ki imajo madžarsko državljanstvo ali državljanstvo druge države članice in so jih pristojni organi vpisali v uradni register, ki se vodi v ta namen. Za vpis morajo biti izpolnjeni osnovni pogoji, določeni z zakonom (kvalifikacije kmetijskega ali gozdarskega strokovnjaka, certificirane kmetijske ali gozdarske dejavnosti in dohodek od takih dejavnosti itd.).

Za to kategorijo oseb je zgornja meja velikosti kmetijskega zemljišča, ki ga ima lahko katera koli taka oseba v lasti – zgornja meja za pridobitev zemljišča –, 300 hektarov; to mora vključevati površino zemljišča, ki je že v lasti zadevne osebe, in površino zemljišča, na kateri že uveljavlja pravice užitka (oddelek 16(1) zakona o poslih z zemljišči).

(iii) Fizične osebe, ki niso „kmeti“, vendar so državljani Madžarske ali druge države članice

Osebe v tej kategoriji lahko pridobijo lastništvo nad kmetijskim zemljiščem, če površina kmetijskega zemljišča, ki je v njihovi lasti – skupaj s površino kmetijskega zemljišča, ki ga želijo pridobiti –, ne presega 1 hektara (oddelek 10(2) zakona o poslih z zemljišči).

Izjema: zgoraj navedena omejitev ne velja za pridobitve med bližnjimi sorodniki. Vendar pa se tudi v teh primerih uporablja zgornja meja za pridobitev zemljišč, ki znaša 300 hektarov (oddelka 10(3) in 16(1) zakona o poslih z zemljišči).

Za namene zgornjih določb so v opredelitev pojma državljan države članice zajete naslednje osebe (oddelek 5(24) zakona o poslih z zemljišči):

• državljan države članice (razen Madžarske) Evropske unije;
• državljan države, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;
• državljan druge države, ki je na podlagi mednarodne pogodbe obravnavan enako kot zgoraj navedene osebe.

1.3.2 Pridobitev lastništva z zakonitim dedovanjem

Omejitve, opisane zgoraj (točka 1.3.1), ne veljajo za pridobitve kmetijskega zemljišča z zakonitim dedovanjem. Tako bi oseba, ki ji je prepovedana pridobitev lastništva nad madžarskim kmetijskim zemljiščem z oporočnim dedovanjem (ali s pridobitvijo med živečimi osebami) (npr. nekdo, ki ni državljan države članice), tako lastništvo lahko pridobila z zakonitim dedovanjem.

(2) Strelno orožje in strelivo

2.1 Splošno

Po madžarskem pravu je mogoče strelno orožje in strelivo pridobiti samo z dovoljenjem za strelno orožje. Določbe o posedovanju strelnega orožja vsebuje naslednja zakonodaja:

• zakon XXIV iz leta 2004 o strelnem orožju in strelivu (a lőfegyverekről és lőszerekről szóló 2004. évi XXIV. törvény) (zakon o strelnem orožju);
• vladna uredba št. 253/2004 z dne 31. avgusta 2004 o orožju in strelivu (a fegyverekről és lőszerekről szóló 253/2004. Korm. rendelet) (vladna uredba o orožju);
• uredba ministra za notranje zadeve št. 49/2004 z dne 31. avgusta 2004 o streliščih, hrambi orožja in streliva pri javnih organih ter teoretičnem znanju in veščinah, potrebnih za posedovanje strelnega orožja (a lőterekről, a lőfegyverek, lőszerek hatósági tárolásáról, a fegyvertartáshoz szükséges elméleti és jártassági követelményekről szóló 49/2004. BM rendelet);
• navodilo glavnega komisarja državne policije št. 2/2016 z dne 7. januarja 2016 o pravilih za hrambo pri javnih organih, prodajo, odsvojitev, odprodajo, brezplačno predajo in uničenje strelnega orožja (a lőfegyverek hatósági tárolásának, értékesítésének, elidegenítésének, hatástalanításának, érték nélküli leadásának, megsemmisítésének szabályairól szóló 2/2006. ORFK utasítás).

2.2 Premoženje, ki spada na stvarno področje uporabe omejitev

Zakonske omejitve zadevajo pridobitev strelnega orožja in streliva. V smislu oddelka 2(16) in (22) zakona o strelnem orožju:

• strelno orožje: vsaka prenosna puška ali zračna puška, pri kateri je kinetična energija izstrelka na ustju cevi večja od 7,5 joula;
• strelivo: vsak naboj, sestavljen iz krogle, smodnika in netilke, ki je vnaprej sestavljen v enotnem ohišju.

2.3 Omejitve, ki vplivajo na dedovanje orožja

V skladu z oddelkom 14(1) in (2) uredbe ministra za notranje zadeve št. 49/2004 z dne 31. avgusta 2004 lahko ob smrti imetnika dovoljenja dedič zahteva – potem ko sklep o veljavnosti oporoke postane pravnomočen –, da se strelno orožje in/ali strelivo:

• proda po prodajalcu orožja,
• odsvoji osebi ali organizaciji, ki ima dovoljenje za njegovo pridobitev,
• odproda, uniči ali
• brezplačno preda.

Če dedič ne uporabi zgoraj opisanih možnosti, lahko policija shranjeno orožje in/ali strelivo uniči ali ga izroči v prodajo prodajalcu orožja, potem ko ga oceni trgovinski izvedenec. Izkupiček od prodaje orožja in/ali streliva je treba plačati lastniku, potem ko se odštejejo vsi nastali stroški.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Da (v zvezi z vsako od zgoraj navedenih vrst premoženja).

Kar zadeva kmetijska in gozdna zemljišča (kmetijska zemljišča), so v preambuli samega zakona (zakon o poslih z zemljišči) našteti gospodarski preudarki, preudarki na področju družinske politike in družbeni preudarki (kot je zmožnost vasi, da obdržijo svoje prebivalstvo, izboljšanje starostne strukture njihovega lokalnega prebivalstva, izboljšanje zaposlenosti na podeželju, zagotavljanje stabilnega poslovanja majhnih kmetij itd.), ki jasno dokazujejo namero zakonodajalca, da je treba omejitve, navedene v zakonu o poslih z zemljišči, uporabiti v vsakem primeru, ne glede na to, s pravom katere države je urejeno dedovanje.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

(1) Kmetijska in gozdna zemljišča

Da.

Če notar, ki vodi zapuščinski postopek, med postopkom ugotovi, da zapuščina vključuje kmetijska ali gozdna zemljišča (kmetijska zemljišča) in da je oporočitelj taka zemljišča zapustil v oporoki, pošlje oporoko kmetijskemu upravnemu organu, pristojnemu glede na lokacijo zemljišča. Navedeni organ je pristojen za uradno odobritev pridobitve lastništva nad kmetijskim zemljiščem (oddelek 34 zakona o poslih z zemljišči). V takih primerih notar prekine zapuščinski postopek do odločitve kmetijskega upravnega organa (oddelek 71(2)(d) zakona XXXVIII iz leta 2010 o zapuščinskem postopku).

Kmetijski upravni organ v postopku odobritve preveri:

• ali je dedič upravičen do pridobitve in
• ali se z oporoko ne bi kršila ali zaobšla omejitev v zvezi s pridobitvijo lastništva.

Kmetijski upravni organ sporoči svojo odločitev o predmetu odobritve tudi notarju. Če kmetijski upravni organ ne da odobritve za pridobitev lastništva nad zemljiščem, je treba to določbo iz oporoke šteti za neveljavno (oddelek 34 zakona o poslih z zemljišči). V takem primeru je zadevna določba iz oporoke torej pravno nična, kar mora notar upoštevati, tako da ni mogoče izvesti prenosa dela zadevne zapuščine (zadevnega kmetijskega zemljišča) na oporočnega dediča (oddelek 71(6) zakona XXXVIII iz leta 2010 o zapuščinskem postopku).

Dolžnosti kmetijskega upravnega organa izvajajo okrožni vladni uradi.

(2) Strelno orožje in strelivo

Da.

V skladu z oddelkom 13 uredbe ministra za notranje zadeve št. 49/2004 z dne 31. avgusta 2004 mora v primeru smrti imetnika dovoljenja za strelno orožje oseba, ki ima v posesti njegovo strelno orožje in strelivo, to orožje in strelivo takoj prijaviti policiji ter poskrbeti za njuno hrambo do prihoda policije. Policija prijavljeno strelno orožje in strelivo prevzame in shrani ter sestavi poročilo o sprejetih ukrepih.

V skladu s poglavjem III navodila glavnega komisarja državne policije št. 2/2016 z dne 7. januarja 2016 policija po prevzemu strelnega orožja in streliva:

• pisno obvesti uradnika lokalne uprave pokojnega imetnika dovoljenja, ki je sestavil popis zapuščine (uradnik za popis), da sta strelno orožje in strelivo v hrambi pri javnem organu,
• hkrati zahteva, naj se strelno orožje in strelivo vključita v popis zapuščine,
• ter zahteva informacije o tem, kateri notar bo vodil zapuščinski postopek.

Policija notarja, ki vodi zapuščinski postopek, pisno obvesti, kje sta strelno orožje in strelivo, ter zahteva, naj se ji po koncu zapuščinskega postopka posreduje pravnomočni sklep o veljavnosti oporoke.

Notar v skladu s tem sklep o veljavnosti oporoke, izdan po koncu zapuščinskega postopka, posreduje policiji. Policija na podlagi sklepa o veljavnosti oporoke obvesti dediča, da lahko v 180 dneh zahteva, naj se strelno orožje in strelivo prodata po prodajalcu strelnega orožja ali odsvojita osebi ali organizaciji, ki ima dovoljenje za njegovo pridobitev, lahko pa tudi sproži odprodajo, uničenje ali brezplačno predajo strelnega orožja in streliva.

Če dedič ne uporabi zgoraj opisanih možnosti v predpisanem roku, lahko policija shranjeno orožje in strelivo uniči ali ju izroči v prodajo prodajalcu orožja, potem ko ju oceni trgovinski izvedenec. Izkupiček od prodaje orožja in streliva je treba plačati lastniku, potem ko se odštejejo vsi nastali stroški (oddelka 13 in 14 uredbe ministra za notranje zadeve št. 49/2004 z dne 31. avgusta 2004).

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Na Nizozemskem ni posebnega premoženja v smislu člena 30 evropske uredbe o dedovanju. Vendar pa ni vse premoženje prosto tržljivo in prenosljivo.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Ni relevantno.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Ni relevantno.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Omejitve so lahko predvidene v deželnih zakonih o prometu z nepremičninami (Grundverkehrsgesetze), s katerimi se izvaja sporazum med zvezo in deželami v skladu s členom 15a zveznega ustavnega zakona (Bundesverfassungsgesetz) o civilnopravnih določbah o prometu z zazidljivimi zemljišči (Zvezni uradni list št. 260/1993, kakor je bil spremenjen z Zveznim uradnim listom I št. 1/2017; na voljo na: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10001259).

V skladu s členom 14 zakona o stanovanjski lastnini (Wohnungseigentumsgesetz) iz leta 2002 se v primeru smrti enega od partnerjev v „partnerstvu lastnikov“ (Eigentümerpartnerschaft) uporablja posebno pravilo: delež umrlega partnerja v minimalnem deležu in skupni stanovanjski lastnini po zakonu neposredno preide na preživelega partnerja, ki pa se prenosu lastništva lahko tudi odpove (Zvezni uradni list I št. 70/2002, kakor je bil spremenjen z Zveznim uradnim listom I št. 87/2015; na voljo na: http://www.ris.bka.gv.at/).

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Navedena določba člena 14 zakona o stanovanjski lastnini iz leta 2002 o partnerstvu lastnikov s pravico preživelega, da nanj preide lastništvo, je načeloma zajeta v izjemi iz člena 1(2)(g) uredbe EU o dedovanju.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Za zagotovitev skladnosti z določbami člena 14 zakona o stanovanjski lastnini iz leta 2002 je v odstavku 7 navedenega člena določeno, da se v primeru, če se zapuščina obravnava v tujini, naloge in pooblastila, ki so načeloma dodeljena (avstrijskemu) zapuščinskemu sodišču (Verlassenschaftsgericht), dodelijo pristojnemu avstrijskemu zemljiškoknjižnemu sodišču (Grundbuchsgericht).

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Ne.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

V skladu s členom 7 Zakona z dne 4. februarja 2011 o mednarodnem zasebnem pravu (Dziennik Ustaw 2015 r. poz. 1792) se tuje pravo ne uporablja, če bi bili učinki njegove uporabe v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega sistema Republike Poljske.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Ne.

Please note that the original language version of this page has been amended recently. The language version you are now viewing is currently being prepared by our translators.

Omejitve dedovanja – posebna pravila - Portugalska

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Da, obstajajo pravila, ki omejujejo dedovanje nekaterih vrst premoženja ali vplivajo nanj.

V CIVILNEM ZAKONIKU

Člen 1476(1)(a) in člen 1485 civilnega zakonika (Código Civil) določata, da užitek in stvarna pravica do uporabe in stanovanja na podlagi zakona ugasneta s smrtjo imetnika.

Člena 2103-A in 2103-B civilnega zakonika določata pravno nasledstvo: preživeli zakonec ima pri razdelitvi zapuščine prednost pri pridobitvi pravice do stanovanja v skupnem bivališču ter pravice do uporabe predmetov v njem; pri tem zakonik določa nekatere pogoje.

Posodobljena različica civilnega zakonika je v portugalščini na voljo na naslednjem spletnem naslovu:

http://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_mostra_articulado.php?nid=775&tabela=leis&so_miolo=&..

V ZAKONIKU O GOSPODARSKIH DRUŽBAH

Člen 184 zakonika o gospodarskih družbah (Código das Sociedades Comerciais) določa, da morajo v primeru smrti družbenika v navadni osebni družbi preostali družbeniki ali družba sama nasledniku pravic pokojnika izplačati ustrezno vrednost, razen če akt o ustanovitvi določa drugače ali če se odločijo razpustiti družbo in o tem obvestijo naslednika v 90 dneh od datuma, ko so izvedeli za družbenikovo smrt. Preživeli družbeniki lahko nadaljujejo dejavnosti družbe z naslednikom pokojnika, če naslednik v to izrecno privoli.

Člen 225 zakonika o gospodarskih družbah določa, da se lahko v aktu o družbi z omejeno odgovornostjo opredeli, da se v primeru smrti družbenika njegov delež ne more prenesti na njegove naslednike, lahko pa se za prenos določijo tudi posebne zahteve.

Če se na podlagi takega akta delež ne prenese na naslednike pokojnega družbenika, mora družba delež amortizirati, pridobiti ali poskrbeti, da ga pridobi drug družbenik ali tretja oseba; če se v 90 dneh od datuma, ko kateri koli od direktorjev izve za družbenikovo smrt, ne izvede nobeden od navedenih ukrepov, se šteje, da se je delež prenesel.

Člena 469 in 475 zakonika o gospodarskih družbah določata, da se enaka pravila uporabljajo v primeru smrti družbenika v komanditni družbi.

Člen 252(4) zakonika o gospodarskih družbah določa, da upravljanja družbe z omejeno odgovornostjo ni mogoče dedovati, niti če se deduje delež.

Posodobljena različica zakonika o gospodarskih družbah je v portugalščini na voljo na naslednjem spletnem naslovu:

http://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_mostra_articulado.php?nid=524&tabela=leis&so_miolo=&..

PRAVNI OKVIR ZA OROŽJE IN STRELIVO

Člen 37 pravnega okvira za orožje in strelivo (Regime Jurídico das Armas e Munições), ki je bil potrjen z zakonom št. 5/2006 z dne 23. februarja 2006, določa, da je pridobitev katerega koli prijavljenega orožja na podlagi dedovanja mortis causa dovoljena le z dovoljenjem nacionalnega direktorja PSP (Polícia de Segurança Publica (policija)), ki ga je mogoče pridobiti na podlagi zgoraj navedene pravne določbe.

Pravni okvir o orožju in strelivu, potrjen z zakonom št. 5/2006 z dne 23. februarja 2006 je v portugalščini na voljo na naslednjem spletnem naslovu:

http://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_mostra_articulado.php?nid=692&tabela=leis&so_miolo=

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Odgovor je pritrdilen v primeru ugasnitve užitka ter stvarne pravice do uporabe in stanovanja zaradi smrti, pa tudi v primeru pravil iz zakonika o gospodarskih družbah in pravnega okvira o orožju in strelivu, ki sta navedena zgoraj.

Ta ugotovitev izhaja tudi iz določb člena 1(2)(h), (k) in (l) Uredbe (EU) št. 650/2012.

Odgovor je nikalen v primeru pravnega nasledstva iz členov 2103-A in 2103-B civilnega zakonika.

Navedeni odgovor pa ne posega v morebitne drugačne razlage, ki jih podajo sodišča.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

V primeru uvedbe dedovanja civilni zakonik vsebuje pravila o dodelitvi zapuščine v upravljanje, ki zagotavljajo skladnost z zgoraj navedenimi posebnimi pravili.

Postopki in načela iz civilnega zakonika so:

• dokler zapuščina še ni rešena (kar pomeni, da je dedovanje uvedeno, ni pa še sprejeto oziroma ga država še ni prevzela kot nezahtevanega), lahko pravni nasledniki (člen 2047) ali upravitelj nerešene zapuščine (člen 2048) uredi upravljanje premoženja, če bi lahko bil odlog sprejetja takih ukrepov škodljiv;
• po sprejetju dediščine se njeno upravljanje prenese na upravitelja dediščine (člena 2079 in 2087);
• upravitelj dediščine lahko dediče ali tretje osebe pozove k predaji premoženja v upravljanje, pri čemer lahko zoper njih uporabi ukrepe zasega ali prisilne izselitve, da se zagotovi ali zavaruje povrnitev posesti na stvareh v njegovem upravljanju (člen 2088);
• upravitelj dediščine lahko izterja terjatve dediščine, kadar bi odlašanje lahko ogrozilo poplačilo ali kadar se poplačilo opravi prostovoljno (člen 2089);
• poleg tega lahko dedič vloži zapuščinsko tožbo, s katero zahteva sodno priznanje svojega statusa naslednika in povrnitev vsega svojega zapuščinskega premoženja ali njegovega dela, zoper posestnike takega premoženja, in sicer kot dedič ali na drugi pravni podlagi ali celo brez pravne podlage (člen 2075).

OPOMBA:

Informacije v tem informativnem pregledu niso izčrpne ali zavezujoče za informacijske točke, sodišča ali druge subjekte in organe. Čeprav se pregled redno posodablja, morda ne vsebuje vseh sprememb zakonodaje, zato je informacije vedno treba preveriti tudi v vsakokrat veljavnih pravnih besedilih.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Da.

Romunsko pravo vsebuje posebne določbe o pridobitvi lastninske pravice na zemljišču v Romuniji.

Romunska ustava in upoštevna pravna pravila na primer določajo, da lahko tujci in osebe brez državljanstva pridobijo pravico do zasebne lastnine na zemljišču le pod pogoji, ki izhajajo iz pristopa Romunije k Evropski uniji in iz drugih mednarodnih pogodb, katerih pogodbenica je Romunija, na podlagi vzajemnosti in pod pogoji, ki jih določa pravo, ali z zakonitim dedovanjem. Takšne osebe ne morejo pridobiti lastninske pravice na zemljišču z oporočnim dedovanjem.

Poleg tega obstajajo posebne regulativne določbe, ki urejajo nekatere kategorije premoženja. Te se uporabljajo ne glede na državljanstvo upravičenca ali ne glede na to, ali je dedovanje zakonito ali oporočno. Na primer, avtorska pravica se prenese z dedovanjem po civilnem pravu za obdobje 70 let, ne glede na datum, ko je bilo avtorsko delo zakonito objavljeno.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Da.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Sprejeta je bila izrecna zakonska določba o prepovedi.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Obstajajo posebna pravila za dedovanje denacionaliziranega premoženja, ki jih ureja Zakon o denacionalizaciji.

Ta pravila se uporabijo v primeru, da je bil opravljen zapuščinski postopek, pa se v njem ni razpravljalo in odločalo o premoženju, ki je predmet denacionalizacije. V tem primeru sodišče na predlog »pravnega naslednika« opravi poseben, nov zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja. Odločba o denacionalizaciji se namreč glasi na ime osebe, ki je bila ob podržavljenju lastnik premoženja.

Obstajajo posebna pravila za dedovanje podjetniškega premoženja. Gre za prehod premoženja, s katerim je umrli samostojni podjetnik posameznik opravljal pridobitno dejavnost ali za prehod udeležbe (članstva) umrlega v osebni ali kapitalski družbi v obliki deleža ali delnic na pravnega naslednika oziroma pravne naslednike. Zakon o dedovanju nima posebnih določb o tem. Po Zakonu o dedovanju nastane med sodediči v trenutku zapustnikove smrti glede dediščine skupnost, ki traja do delitve dediščine, torej tudi podjetje preide na skupnost sodedičev, ki nato z njim upravljajo skupno. Če se dediščina, ki jo predstavlja podjetje, deli, lahko pride do več položajev: če je zapustnik določil dediča – prevzemnika podjetja v oporoki, in ta dedič noče nadaljevati podjetja, morajo drugačno rešitev sprejeti vsi dediči sporazumno. Če zapustnik prevzemnika v oporoki ni določil ali oporoke ni napravil, se morajo o nadaljevanju podjetja dediči sporazumeti in sicer, da nobeden izmed njih ne bo nadaljeval podjetja kot podjetnik posameznik in bo zato podjetje prenehalo s poslovanjem ali pa ga bodo prodali ali pa vložili v družbo, da bo podjetje kot podjetnik posameznik nadaljeval eden izmed njih ali pa da bodo podjetje nadaljevali nekateri ali vsi dediči, vendar ne kot podjetje podjetnika posameznika, ampak ga bodo preoblikovali v eno izmed oblik gospodarskih družb.

Družba z neomejeno odgovornostjo preneha s smrtjo družbenika, če družbena pogodba ne določa drugače. Poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo se lahko deduje. Če je več dedičev, pripada poslovni delež umrlega družbenika vsem skupaj; pride torej na skupnost dedičev, ki nato z njim upravljajo in razpolagajo skupno., dokler dediščine ne razdelijo. Ob delitvi dediščine sta mogoči dve situaciji: poslovni delež ostane v skupnosti dedičev, ki se med seboj dogovorijo, da imajo na deležu enake ali različne dele, ali pa si poslovni delež sodediči sporazumno razdelijo, če v družbeni pogodbi ni kako drugače določeno. Če se poslovni delež razdeli, nastane iz dotedanjega več novih deležev.

Delnice delniške družbe se lahko dedujejo. Če je dedičev več, preide delnica v skupno premoženje sodedičev. Ti v okviru dediščinske skupnosti upravljajo in razpolagajo z delnico oziroma delnicami skupno.

Obstajajo posebna pravila za dedovanje kmetijskih gospodarstev v Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

Glavno načelo teh pravil je, da z dedovanjem ne sme priti do nadaljnje drobitve kmetij. Iz navedenega načela izhajajo nadaljnje določbe zakona. Praviloma lahko deduje kmetijo samo ena oseba, ki pa mora izpolnjevati še dodatne pogoje. Če je pripadala zaščitena kmetija samo eni osebi – zapustniku, deduje zaščiteno kmetijo tisti od dedičev, ki ima namen delati na kmetiji in ga sporazumno izberejo vsi dediči. Če se ne morejo sporazumeti, ima prednost tisti, ki je svoj namen delati na kmetiji že izkazal npr. tako, da se je usposobil za kmetovanje ali da se za to še usposablja. Ob enakih pogojih ima prednost zapustnikov zakonec, če konkurira z zapustnikovimi potomci. Če je bila zaščitena kmetija skupno premoženje zapustnika in njegovega preživelega zakonca, ali posebno premoženje enega od njiju ali sta imela na stvareh, ki sodijo v kmetijo, solastnino, je dedič kmetije zapustnikov zakonec. Če je zaščitena kmetija pripadala enemu od staršev in njegovemu potomcu oziroma posvojitelju in njegovemu posvojencu, je dedič potomec oziroma posvojenec. Zakoniti deleži tistih oseb, ki niso dedovale kmetije, pa se štejejo za nujne deleže. Poleg navedenega mora biti dediču zaščitene kmetije omogočeno, da prevzame kmetijo pod pogoji, ki ga ne obremenjujejo preveč.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Pri dedovanju zaščitene kmetije gre za primer, ko pravo države, v kateri se nahajajo določene posebne kategorije premoženja, vsebuje posebna pravila, ki določajo omejitve, ki se nanašajo na dedovanje tega premoženja ali nanj vplivajo. Torej se bo, kadar tvori zapuščino tudi zaščitena kmetija, ki leži v Sloveniji, ne glede na pravo, ki se uporabi za dedovanje, uporabilo nacionalno, slovensko pravo (Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev).

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Zakon o dedovanju zaščitenih kmetijskih gospodarstev vsebuje določbe, ki jih v Zakonu o dedovanju ni ali se razlikujejo od njegovih določb. Za vprašanja dedovanja zaščitenih kmetij, ki jih Zakon o dedovanju zaščitenih kmetijskih gospodarstev ne rešuje s posebnimi določbami, se uporabljajo splošni predpisi o dedovanju, tj. določbe Zakona o dedovanju.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Da, obstajajo posebne kategorije premoženja, za katere se uporablja posebna ureditev v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju. Slovaška je Komisijo obvestila o teh kategorijah premoženja in veljavni zakonodaji v času poročanja. V tem dokumentu so predstavljeni trenutno veljavni predpisi.

Določbe o posebnih ureditvah so razdeljene glede na kategorijo premoženja, ki je predmet dedovanja:

A – Kmetijska in gozdna zemljišča

Člen 23 zakona št. 180/1995 o nekaterih ukrepih za ureditev lastninskih pravic na zemljišču, kakor je bil spremenjen

(1) Razen če ni s tem zakonom določeno drugače, pravni akt ali sodna odločba o ureditvi solastništva ali sodna odločba o dedovanju ne sme z delitvijo obstoječega zemljišča iz člena 21(1) privesti do parcele kmetijskega zemljišča, manjše od 2 000 m², ali parcele gozdnega zemljišča, manjše od 5 000 m².

(2) Če se dediči ne dogovorijo o dedovanju zemljišča iz člena 21(1) v skladu s pogoji iz odstavka 1 ali če zaradi teh pogojev sodišče ne more potrditi deleža zapuščine za vsakega dediča, sodišče odloči, da zemljišče pripade dedičem, ki ga bodo lahko najbolje upravljali. Sodišče tudi odloči o dolžnosti tega dediča, da se dogovori z drugimi dediči.

(4) Dediči morajo izjavo iz odstavka 3 podati pisno in je ne morejo umakniti.

(6) Terjatve dedičev iz naslova ureditve dedovanja v skladu z odstavkoma 2 in 3 zastarajo v desetih letih. Za zavarovanje takih terjatev se ob vpisu lastninske pravice dolžnika za upnika ustanovi zastavna pravica na tem zemljišču; kakršna koli zakonska prednost starejše zastavne pravice se ne uporablja. Upnik ima predkupno pravico glede zemljišča, ki je predmet zastavne pravice.

(7) Če je sodišče odločilo o dogovoru solastnikov, se tudi za njihov dogovor uporabljajo pogoji iz odstavkov 2 do 5.

B – Zemljiška združenja

Člen 8 zakona št. 97/2013 o zemljiških združenjih, kakor je bil spremenjen

(1) Za namene tega zakona skupno nepremično premoženje pomeni eno nepremičnino, sestavljeno iz več ločenih parcel. Skupno nepremično premoženje je nedeljivo, razen v primerih iz odstavka 2 (opomba: odstavek ne vključuje dedovanja, zato se ne uporablja nobena izjema). Skupnega lastništva nad skupnim nepremičnim premoženjem ni mogoče ukiniti in urediti v skladu s splošnimi določbami o ukinitvi in ureditvi solastništva (na podlagi civilnega zakonika).

C – Najem stanovanja in prenos deleža člana v stanovanjski zadrugi

Člena 706 in 707 zakona št. 40/1964 civilnega zakonika (Občiansky zákonník)

Prenos najemnega razmerja ni predmet dedovanja, zato notar na zahtevo izda le potrdilo o zadevnih dedičih za namene člena 706 civilnega zakonika. Vendar je delež člana premoženje in je torej predmet dedovanja v skladu s pravicami dedičev.

Člen 706 civilnega zakonika:

(1) Če najemnik umre in stanovanje ni v skupnem najemu zakoncev, najemniki (sonajemniki) postanejo pokojnikovi otroci, vnuki, starši, sorojenci, zet in snaha, ki so na dan smrti pokojnika živeli z njim v skupnem gospodinjstvu in nimajo svojega stanovanja. Osebe, ki so skrbele za skupno gospodinjstvo pokojnega najemnika ali so bile odvisne od njega, prav tako postanejo najemniki (sonajemniki), če so s pokojnikom živele v skupnem gospodinjstvu vsaj tri leta pred njegovo smrtjo in nimajo svojega stanovanja.

(2) […]

(3) Če umre najemnik stanovanja stanovanjske zadruge in stanovanje ni v skupnem najemu zakoncev, se ob smrti najemnika njegovo članstvo v zadrugi in najem stanovanja preneseta na dediča, ki je podedoval članski delež.

Člen 707 civilnega zakonika:

(1) Če eden od zakoncev, ki sta bila sonajemnika stanovanja, umre, preživeli zakonec postane edini najemnik.

(2) Če je to zadružno stanovanje, skupni najem stanovanja zakoncev preneha ob smrti enega od zakoncev. Če je bila pravica do zadružnega stanovanja pridobljena med zakonsko zvezo, preživeli zakonec ostane član zadruge in ima v lasti članski delež; sodišče to upošteva v zapuščinskem postopku. Če umre zakonec, ki je pravico do zadružnega stanovanja pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze, se ob njegovi smrti članstvo v zadrugi in najem zadružnega stanovanja preneseta na dediča, ki je podedoval članski delež. Če je predmetov najema več, se lahko pokojnikovo članstvo prenese na več dedičev.

(3) Če eden od sonajemnikov umre, se njegova pravica prenese na druge sonajemnike.

D – Lastniški delež v družbi z omejeno odgovornostjo

Člena 116 in 117 zakona št. 513/1991, kakor je bil spremenjen – če je pokojnik umrl po 1. januarju 1992

Člen 116 trgovinskega zakonika (Obchodný zákonník):

(1) […]

(2) Lastniški delež se deduje. Če to ni družba z enim družbenikom, se lahko z aktom o ustanovitvi izključi dedovanje lastniškega deleža. Dedič, ki ni edini družbenik, lahko zahteva preklic svoje udeležbe, če od njega ni mogoče pošteno zahtevati, da je družbenik […].

Člen 117 trgovinskega zakonika:

(1) Razdelitev lastniškega deleža je mogoča le ob njegovem prenosu ali prehodu na dediča ali pravnega naslednika družbenika. Za razdelitev lastniškega deleža je potrebna odobritev generalne skupščine.

(2) Z aktom o ustanovitvi se lahko izključi razdelitev lastniškega deleža.

(3) Pri razdelitvi lastniškega deleža je treba ohraniti znesek naložbe iz člena 109(1) (vrednost naložbe družbenika mora biti najmanj 750 EUR).

E – Pokojnikova plača

Člen 35 zakona št. 311/2001, delovni zakonik (Zákonník práce), kakor je bil spremenjen

Razen če ni s posebno zakonodajo določeno drugače, denarni zahtevki delavca ne prenehajo z njegovo smrtjo. Pravice delavca do plačila iz naslova zaposlitve do največ štirikratnika njegovega povprečnega mesečnega zaslužka preidejo neposredno na njegovega zakonca, otroke in starše, če so ob smrti živeli z njim v skupnem gospodinjstvu. Če takih oseb ni, se pravice do plačila dedujejo.

F – Pokojnine

(1) Člen 21 zakona št. 650/2004 o dodatnih pokojninskih shemah, kakor je bil spremenjen

Trenutna vrednost osebnega računa udeleženca, ki je prejemnik začasne dodatne starostne pokojnine ali začasne dodatne pokojnine na podlagi delovne dobe, je predmet dedovanja, če pokojni udeleženec, ki je prejemnik začasne dodatne starostne pokojnine ali začasne dodatne pokojnine na podlagi delovne dobe, v pogodbi o pokojninskem varčevanju ni določil druge fizične ali pravne osebe kot upravičenca do izplačila trenutne vrednosti osebnega računa.

(2) Člena 40 in 40a zakona št. 43/2004 o shemah starostnih pokojnin, kakor je bil spremenjen

Člen 40

(1) Ob smrti osebe, ki je plačevala prispevke v shemo starostnih pokojnin, je upravičenec, ki ga je navedena oseba imenovala v pogodbi o pokojninskem varčevanju, upravičen do izplačila zneska, ki ustreza trenutni vrednosti pokojnikovega osebnega pokojninskega računa na dan, ko je pokojninska družba izvedela za smrt varčevalca, zmanjšanega za znesek obveznih prispevkov, ki jih je zahtevala agencija za socialno zavarovanje (Sociálna poisťovňa) in so bili neupravičeno preneseni v imenu pokojnika, ter za stroške, ki so pokojninski družbi razumno nastali pri izplačilu tega zneska v gotovini ali pri prenosu v državo, ki ni članica euroobmočja, in povečanega za obvezne prispevke, ki jih mora agencija za socialno zavarovanje še prenesti. Če varčevalec v pogodbi o pokojninskem varčevanju ni imenoval nobenega upravičenca ali če upravičenec ne obstaja, to premoženje postane predmet dedovanja.

(2) Upravičenec ni upravičen do plačila zneska iz odstavka 1, če je sodišče s pravnomočno sodbo ugotovilo, da je zadevna oseba namerno povzročila smrt varčevalca.

Člen 40a

(1) Ob smrti prejemnika doživljenjske pokojnine je upravičenec, ki ga je prejemnik imenoval v pogodbi o pokojninskem zavarovanju, upravičen do izplačila zneska na podlagi člena 32(2) ali pavšalne dajatve na podlagi člena 46g(5) od dne, ko se je zavarovatelj seznanil s prejemnikovo smrtjo. Če prejemnik v pogodbi o pokojninskem zavarovanju ni imenoval nobenega upravičenca ali če upravičenec ne obstaja, znesek, opredeljen v prvem stavku, postane predmet dedovanja.

(2) Upravičenec iz odstavka 1 ni upravičen do izplačila zneska na podlagi člena 32(2) ali pavšalne dajatve na podlagi člena 46g(5), če je sodišče s pravnomočno sodbo ugotovilo, da je zadevna oseba namerno povzročila smrt prejemnika.

Člen 118 zakona št. 461/2003 o socialni varnosti, kakor je bil spremenjen

(1) Če je fizična oseba, ki je izpolnjevala pogoje za upravičenost do dajatve, umrla po uveljavljanju pravice do dajatve in pravice do njenega izplačila, se pravice zadevne osebe do zneskov, dolgovanih na dan njene smrti, zaporedoma prenesejo na zakonca, otroke in starše.

(2) Če je fizična oseba, ki je izpolnjevala pogoje za upravičenost do nadomestila za primer bolezni, nadomestila za poškodbo, nadomestila za rehabilitacijo, nadomestila za prekvalifikacijo, nadomestila zagotovljenega zavarovanja ali nadomestila za primer brezposelnosti, umrla pred uveljavljanjem pravice do teh dajatev, se pravice zadevne osebe do zneskov, dolgovanih na dan njene smrti, zaporedoma prenesejo na zakonca, otroke in starše.

(3) Če je bila dajatev dodeljena pred smrtjo fizične osebe, ki je izpolnjevala pogoje za upravičenost do dajatve in upravičenost do njenega izplačila, se zapadli zneski, ki na dan smrti navedene osebe niso bili izplačani, izplačajo fizičnim osebam iz odstavka 1 (prvi stavek).

(4) Pravice, ki se prenesejo na fizične osebe iz odstavkov 1 do 3, se ne dedujejo; dedujejo se, če takih fizičnih oseb ni.

(5) Če ni fizičnih oseb, ki bi bile upravičene do dajatev iz odstavkov 1 do 4, so te dajatve drugi dohodki iz osnovnega sklada, iz katerega bi morale biti izplačane.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Da. Bodisi je pokojnikova pravica, da določi osebe, ki bodo po njegovi smrti pridobile premoženje namesto zakonitih dedičev (npr. pogodba o dodatnem pokojninskem varčevanju), bodisi se to nanaša na določeno kategorijo premoženja, za katero je z zakonom določeno, kako je treba z njim razpolagati po pokojnikovi smrti (npr. ukrepi za ureditev lastninskih pravic na zemljišču, socialnovarstvene dajatve).

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Kar zadeva nepremično premoženje, organ, pristojen za vodenje zemljiške knjige, ne vpiše novopridobljenih lastninskih pravic v zemljiško knjigo, če v zapuščinskem postopku niso bili upoštevani predpisi, predstavljeni pri prvem vprašanju.

V zapuščinskem postopku, ki poteka na Slovaškem, predpise, predstavljene pri prvem vprašanju, po navodilih sodišča uporabi notar, ki vodi zapuščinski postopek. Izid tega postopka je sklep o dedovanju in katera koli stranka, ki meni, da ni v skladu s posebnimi veljavnimi ureditvami, lahko vloži pravno sredstvo, s katerim izpodbija izid postopka.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Na Švedskem je še vedno nekaj preostalih neprodajnih dednih posestev (fideikommiss). Fidejkomis je oporočno razpolaganje, v skladu s katerim določeno premoženje, ki se ne sme prodati, dedujejo člani ene ali več družin po določenem dednem redu. Na podlagi Zakona o likvidaciji neprodajnih dednih posestev (lagen (1963:583) om avveckling av fideikommiss) je treba neprodajna dedna posestva likvidirati v skladu s posebno ureditvijo.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Ni relevantno.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Ni relevantno.

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

V skladu s škotskim pravom dedovanje dednih nepremičnin, ki se nahajajo zunaj Škotske, ureja zakonodaja tiste pristojnosti, pod katero se nahajajo.

Za lastnino, ki se nahaja na Škotskem, ima preživeli zakonec ali registriran partner v primeru oporoke za zaščito pred razdedinjenjem zakonsko pravico do tretjine premične zapuščine umrlega (premično premoženje, kot so denar, pohištvo itd.), če imata potomce, oziroma do polovice premične zapuščine, če jih nimata. Potomci si delijo polovico premične zapuščine, če ni preživelega zakonca ali registriranega partnerja, oziroma tretjino, kadar obstaja preživeli zakonec ali registriran partner.

Kadar oseba umre brez oporoke, se uporabljajo naslednja pravila na podlagi zakona o dedovanju (Škotska) iz leta 1964.

Prednostne pravice

Po plačilu dolgov ima prednostno pravico do zapuščine preživeli zakonec ali registriran partner, kar vključuje pravico do

• doma (nepremično premoženje), v katerem živi, v vrednosti do 473 000 GBP,
• pohištva v vrednosti 29 000 GPB,
• denarnega zneska v višini 50 000 GBP ali 89 000 GBP, glede na to, ali je umrli imel otroke ali ne.

Zakonske pravice

Po zadostitvi prednostnim pravicam se v zvezi z zapuščino uveljavljajo zakonske pravice. Zakonske pravice se lahko uveljavljajo le za premično premoženje umrlega.

Preživeli zakonec ali registriran partner ima zakonsko pravico do tretjine premične zapuščine umrlega, če imata potomce, ali do polovice premične zapuščine, če jih nimata. Potomci si delijo polovico premične zapuščine, če ni preživelega zakonca ali registriranega partnerja, oziroma tretjino, kadar obstaja preživeli zakonec ali registriran partner.

Preostanek zapuščine

Preostanek zapuščine se razdeli bolj oddaljenim sorodnikom v skladu z oddelkom 2 zakona iz leta 1964.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Kadar umre oseba s stalnim prebivališčem na Škotskem, dedovanje dednega nepremičnega premoženja tega posameznika določa zakonodaja države, v kateri se dedno nepremično premoženje nahaja. Dedovanje premičnega premoženja umrlega je ne glede na to, kje se premoženje nahaja, določeno s škotskim pravom.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

V skladu s škotskim pravom zapuščino umrlega po izdaji potrdila grofijskega sodišča običajno upravlja izvršitelj oporoke. Izvršitelj oporoke je pri upravljanju zapuščine v posebnem razmerju z upravičenci in opravlja vrsto nalog, vključno z zbiranjem zapuščinske mase, vzpostavitvijo lastništva zapuščinske mase s pridobitvijo potrdila, plačilom morebitnih dolgov in razdelitvijo preostanka zapuščine upravičencem.

Odnos med izvršiteljem oporoke in upravičencem temelji na zaupanju. Izvršitelj oporoke ne sme zavzeti položaja, ki bi povzročil navzkrižje med njegovimi interesi in njegovo dolžnostjo do upravičenca. Če izvršitelj oporoke ali skrbnik zavzame tak položaj, lahko to pomeni kršitev zaupanja, na podlagi katere lahko upravičenec uveljavlja pravno sredstvo na sodišču.