What is the EJN (in civil and commercial matters)?

The European Union's wide variety of national legal systems and this diversity, together with new Union legislation, has led to a need to provide support and information through a specific network to authorities dealing with cross-border cases. These cases may cover business, consumer or employment disputes, divorce, child custody or succession issues. The Network brings together national authorities responsible for assisting local courts and was set up to facilitate judicial and legal cooperation between Member States. The EJN (in civil and commercial matters) was established by Council Decision 2001/470/EC of 28 May 2001 and started operating on 1 December 2002. This legal basis was modified once in 2009 (the consolidated version is available here). All Member States except Denmark participate in the EJN (in civil and commercial matters).

Have a look at the EJN's infographic!

The objectives of EJN (in civil and commercial matters)

Since its inception, the EJN (in civil and commercial matters) has been an important tool for providing support for the implementation of EU civil justice instruments in daily legal practice. The EJN (in civil and commercial matters) facilitates and supports relations between national judicial authorities through contact points in each Member State and thereby helps to facilitate cross-border cases. This cooperation between authorities aims to provide help for people involved in cross-border civil and commercial judicial cases.

Who are the EJN (in civil and commercial matters) members?

There are more than 500 members of the Network who fall under the five categories mentioned below. Each Member State has at least one contact point.

The Network is composed of

• contact points designated by Member States;
• bodies and central authorities specified in Union law or in international instruments whereby Member States are party, or in domestic law relating to judicial cooperation in civil and commercial matters;
• liaison magistrates with responsibilities for cooperation in civil and commercial matters;
• other judicial or administrative authorities responsible for judicial cooperation in civil and commercial matters whose membership is deemed to be useful by the Member State;
• professional associations representing legal practitioners directly involved in the application of Union law and international instruments in civil and commercial matters at national level in the Member States

Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.

Kontaktne točke in belgijski člani mreže

Belgija je imenovala dve kontaktni točki. Za eno od njih je imenovan sodnik kasacijskega sodišča, ki usklajuje odnose med mrežo in njenimi člani sodniki, za drugo pa je imenovan uradnik zvezne javne službe za pravosodje, in sicer uradnik, ki dela v službi za mednarodno pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah.

Poleg tega belgijsko mrežo trenutno sestavlja 15 sodnikov, ki so njeni člani na podlagi člena 2(1)(d) Odločbe Sveta 2001/470/ES. Trije ali štirje sodniki so imenovani za posamezno delovno področje pritožbenega sodišča; vsak od njih je specializiran za družinsko, gospodarsko ali procesno pravo. Ti sodniki prihajajo s sodišč različne stopnje (pritožbeno sodišče, prvostopenjska sodišča, gospodarska sodišča in mirovna sodišča).

Na podlagi člena 2(1)(d) navedene odločbe je član belgijske mreže tudi predstavnik nacionalnega sveta glavnih sodnih tajnikov.

Belgija je v skladu s členom 2(1)(e) kot člane mreže imenovala tudi štiri predstavnike pravniških poklicev: predstavnika notariata, predstavnika sodnih izvršiteljev in dva predstavnika odvetnikov (predstavnika francosko govorečih odvetniških zbornic in nemško govoreče odvetniške zbornice ter predstavnika nizozemsko govorečih odvetniških zbornic).

Zagotovljeno je tudi usklajevanje z različnimi osrednjimi organi, imenovanimi na podlagi različnih uredb (Uredbe (ES) št. 2201/2003, Uredbe (ES) št. 4/2009, Uredbe (ES) št. 1393/2001 ...).

Vzpostavljeni so bili tudi stiki z belgijskim oddelkom Evropskega potrošniškega centra.

Način delovanja mreže

Komunikacija večinoma poteka po elektronski pošti. Informacije, ki jih pošlje Evropska komisija, natančneje njen sekretariat, se članom posredujejo v glavnem prek ene od kontaktnih točk. Člani se udeležujejo srečanj mreže glede na njihove teme. Poleg tega enkrat na leto poteka srečanje belgijskih članov mreže, ki so sodniki.

Člani se redno pozivajo k pošiljanju čim več informacij o novi zakonodaji ali posredovanju vprašalnikov svojim kolegom. Na splošno se dokumenti, ki jih objavi Evropska komisija, obširno posredujejo sodiščem, prav tako kot tudi koristne spletne povezave. Nekateri člani mreže poleg tega sodelujejo pri izdajanju glasila s področja evropske zakonodaje (Eur-alert!).

Vzpostavljeno je bilo tudi sodelovanje z inštitutom za izobraževanje v pravosodju (Institut de Formation judiciaire), ki kontaktnim točkam in članom omogoča, da kot govorniki sodelujejo na izobraževanjih, ki jih organizira o najnovejši evropski zakonodaji, zlasti o mehanizmih evropskega in mednarodnega pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah.

V okviru obravnave posebnih vprašanj, na primer o vsebini tujega zakona ali poteku postopka s čezmejnimi učinki, se stiki praviloma vzpostavijo po elektronski pošti med belgijsko kontaktno točko in belgijskim sodnikom, ki se je nanjo obrnil v postopku, v katerem odloča, na eni strani ter kontaktnimi točkami zadevnih držav članic na drugi strani.

Nacionalna pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah

Pravni okvir nacionalne pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah v Republiki Bolgariji (nacionalna mreža) je določen v njenih operativnih pravilih (Pravila za deynostta), ki jih je vrhovni sodni svet (Vissh sadeben savet) sprejel s sklepom z dne 13. marca 2018, ki je nadomestil pravila, sprejeta s sklepom z dne 11. decembra 2014 in spremenjena s sklepom z dne 19. marca 2015.

Namen nacionalne mreže je pravosodnim organom zagotoviti potrebno pomoč pri učinkoviti pripravi, pošiljanju in izvrševanju zaprosil za pravno pomoč, zbiranju in hrambi statističnih podatkov o mednarodnem pravnem sodelovanju sodišč v Bolgariji ter sodelovanju s kontaktnimi točkami Evropske pravosodne mreže in drugimi podobnimi institucijami.

Senat sodnikov (Sadiyska kolegiya) vrhovnega sodnega sveta je odgovoren za delovanje nacionalne mreže, za sodelovanje v nacionalnih in mednarodnih projektih ter sodelovanje z vsemi nacionalnimi ali mednarodnimi institucijami, organizacijami in subjekti, ki izvajajo funkcije na področju mednarodne pravne pomoči. Direktorat za mednarodne odnose in protokol (Direktsiya Mezhdunarodna deynost i protokol) vrhovnega sodnega sveta pomaga pri izmenjavi informacij med člani mreže, nacionalnimi kontaktnimi točkami in senatom sodnikov ter jo usklajuje. Senat sodnikov prek odbora za ocenjevanje in konkurenco (Komisiya po atestiraneto i konkursite) zagotavlja metodološke smernice in usklajevanje delovanja nacionalne mreže.

Dopolnitev

Kandidati za člane nacionalne mreže morajo biti sodniki okrajnega in okrožnega sodišča ali pritožbenega sodišča, ki izpolnjujejo določena merila glede poklicnega ugleda in moralne integritete, znanja tujih jezikov itd. Po natečaju za zaposlitev se sodniki državne mreže imenujejo s sklepom senata sodnikov vrhovnega sodnega sveta za petletno obdobje. Nacionalna mreža vključuje do sedem sodnikov vsakega pritožbenega okrožja in do 15 sodnikov pritožbenega okrožja Sofia. V primerih, ki so za to izrecno predvideni, članstvo v mreži preneha z obrazloženo odločbo senata sodnikov vrhovnega sodnega sveta, ki jo predlaga odbor za ocenjevanje in konkurenco.

Kontaktne točke

Senat sodnikov vrhovnega sodnega sveta na predlog odbora za ocenjevanje in konkurenco med člani mreže imenuje kontaktne točke: eno kontaktno točko za civilne zadeve in eno kontaktno točko za gospodarske zadeve za petletno obdobje.

Funkcije

– Člani nacionalne mreže pomagajo nacionalnim kontaktnim točkam, ki so del Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah ali drugih mednarodnih mrež za pravno sodelovanje, in nacionalnim sodnikom pri opravljanju nalog v mednarodnem pravnem sodelovanju.

– V okviru te pomoči morajo člani nacionalne mreže obveščati, svetovati, usklajevati, če je potrebno, in izvajati druge dejavnosti za omogočanje mednarodnega pravnega sodelovanja v skladu s pristojnostjo ustreznih pravosodnih organov v Bolgariji. Člani nacionalne mreže morajo v skladu z mednarodno in evropsko zakonodajo zagotoviti pomoč na zahtevo vsakega nacionalnega sodnika, tožilca, preiskovalnega sodnika ali pooblaščenega predstavnika centralnega nacionalnega organa.

– Člani nacionalne mreže omogočajo organizacijo usposabljanja na področju mednarodnega pravnega sodelovanja, ki poteka v okrožju, kjer opravljajo svoje naloge.

– Člani nacionalne mreže sodnikom pomagajo pri opravljanju nalog v mednarodnem pravnem sodelovanju v ustreznem pritožbenem okrožju, za katerega so odgovorni.

– Člani nacionalne mreže izvajajo študije evropske in nacionalne sodne prakse ter vmesne spremembe pri sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah ter te študije popularizirajo in širijo.

– Člani nacionalne mreže pripravijo četrtletne izjave o dejavnostih za zadevno pritožbeno okrožje v zvezi z izvajanjem prava Skupnosti in mednarodnega prava ter mednarodnim pravnim sodelovanjem, pri čemer te izjave pošljejo v posodobljeno zbirko podatkov vrhovnega sodnega sveta, ki se redno dopolnjuje, ter nacionalnim kontaktnim točkam zagotovijo elektronsko različico sodnih aktov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki jih predložijo sodišča v zadevnem pritožbenem okrožju, ki uporabljajo pravo EU, da se tako lahko vzdržuje potrebna zbirka podatkov.

– Opravljajo tudi dodatne naloge, ki jih določi senat sodnikov vrhovnega sodnega sveta, če je treba zagotoviti informacije, izvesti študijo, organizirati usposabljanje ali izvesti drugo dejavnost v zvezi z mednarodnim pravnim sodelovanjem.

– Člani nacionalne mreže vodijo posodobljeno zbirko kontaktnih podatkov (e-naslovi, drugi naslovi za korespondenco, telefonske številke) ter zbirko podatkov o sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, ki je objavljena na spletišču vrhovnega sodnega sveta v oddelku Pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah.

– Vsak član nacionalne mreže opravlja svoje funkcije v ustreznem pritožbenem okrožju.

– Člani nacionalne mreže se udeležijo letnega srečanja, ki poteka februarja in na katerem se sprejme poročilo o dejavnosti mreže za preteklo koledarsko leto; poročilo o dejavnostih pripravi nacionalna kontaktna točka na podlagi letnih poročil o dejavnostih, ki jih člani predložijo do 15. januarja.

– Po udeležbi na rednih sestankih kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah udeleženci senatu sodnikov vrhovnega sodnega sveta predložijo poročilo, ki se objavi na spletišču vrhovnega sodnega sveta pod oddelkom Mednarodno sodelovanje, Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah, da se tako zagotovi objava njihovih dejavnosti.

Češka ima trenutno šest kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže: pet v okviru ministrstva za pravosodje Češke republike in eno v Bruslju (stalno predstavništvo Češke republike pri EU).

Kontaktne točke Evropske pravosodne mreže na Češkem komunicirajo s kontaktnimi točkami v drugih državah članicah EU, obravnavajo vprašanja sodišč in notarjev, ki iščejo informacije v zvezi s predpisi drugih držav, ter opomnike v zvezi z obravnavo zaprosil, zlasti v skladu z Uredbo (ES) št. 1206/2001 o pridobivanju dokazov in Uredbo (ES) št. 1393/2007 o vročanju pisanj in drugih zadevah.

Češka je leta 2004 v skladu z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah ustanovila notranjo pravosodno mrežo (v nadaljnjem besedilu: mreža) za sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je odgovorna za zagotavljanje, da Češka dejavno sodeluje v Evropski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah.

Člani mreže so sodniki, predstavniki češke odvetniške zbornice, predstavniki češke notarske zbornice, predstavniki češke zbornice sodnih izvršiteljev, predstavniki urada za mednarodnopravno varstvo otrok, predstavniki evropskega potrošniškega centra, predstavniki pravne fakultete Karlove univerze in imenovano osebje ministrstva za pravosodje.

Člani mreže sodelujejo zlasti pri dejavnostih Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah ter pri opravljanju nalog, ki izhajajo iz njih, pa tudi pri dejavnostih delovnih skupin Sveta EU in Komisije ter odborov na področju civilnih in gospodarskih zadev. Člani mreže izražajo svoja mnenja o osnutkih zakonodaje Evropskih skupnosti in drugih predlogih v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah.

Mreža ima trenutno približno 130 članov. Ministrstvo za pravosodje enkrat letno organizira sestanke vseh članov mreže. Na dnevnem redu so aktualne teme, ki zadevajo zlasti Evropsko pravosodno mrežo, delovanje evropskega portala e-pravosodje in sodno prakso Sodišča EU. Na teh sestankih imajo člani mreže edinstveno priložnost, da se osebno srečajo in izmenjajo praktične izkušnje pri uporabi instrumentov EU.

Članom mreže se razdelijo zbirke in druge publikacije, pripravljene v okviru Evropske pravosodne mreže.

Člani mreže lahko neformalno komunicirajo po elektronski pošti. Mreža ima svoj e-poštni seznam prejemnikov (e-naslov), kamor in prek katerega lahko člani mreže pošiljajo poizvedbe in izmenjujejo izkušnje. Ministrstvo za pravosodje lahko prek tega komunikacijskega kanala hitro obvesti člane mreže o novostih v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v EU.

Zaradi federalistične strukture v Nemčiji poleg zvezne kontaktne točke za Evropsko pravosodno mrežo (EPM) v vsaki zvezni deželi obstaja deželna kontaktna točka. Zvezna kontaktna točka je na sedežu Zveznega urada za pravosodje (Bundesamt für Justiz). Odvisno od organizacijske strukture posamezne zvezne dežele so deželne kontaktne točke bodisi pri sodišču (Bavarska – Višje deželno sodišče v Münchnu (Oberlandesgericht München), Bremen – Deželno sodišče v Bremnu (Landgericht Bremen), Hamburg – Okrajno sodišče v Hamburgu (Amtsgericht Hamburg), Hessen – Višje deželno sodišče v Frankfurtu na Majni (Oberlandesgericht Frankfurt am Main), Spodnja Saška – Višje deželno sodišče v Celleu (Oberlandesgericht Celle), Severno Porenje-Vestfalija – Višje deželno sodišče v Düsseldorfu (Oberlandesgericht Düsseldorf) in Saška – Višje deželno sodišče v Dresdnu (Oberlandesgericht Dresden)) bodisi pri deželnem ministrstvu za pravosodje (Landesjustizministerium). V Nemčiji je torej skupno 17 kontaktnih točk EPM. Zvezna kontaktna točka odgovarja na zaprosila, usklajuje nacionalno mrežo in organizira dogodke, kot so Evropski dan pravosodja in sestanki članov nemške EPM.

Naloge so interno razdeljene med deželnimi kontaktnimi točkami in zvezno kontaktno točko. Zvezna kontaktna točka odgovarja na vse poizvedbe o nemškem civilnem ali gospodarskem pravu in organizaciji sodišč. Poizvedbe, ki se nanašajo na konkreten postopek, pa obravnava kontaktna točka v zvezni deželi, v kateri poteka sodni postopek. Vendar imajo vse nemške kontaktne točke enakovreden status, kar pomeni, da se je mogoče za vse vrste poizvedb obrniti na katero koli od 17 kontaktnih točk, po potrebi pa pomoč v zvezi s konkretnimi postopki zagotavlja tudi zvezna kontaktna točka. S to interno razdelitvijo nalog je zagotovljeno, da poizvedbo obravnava najustreznejša kontaktna točka.

Poleg kontaktnih točk so sodiščem v Nemčiji na področju, ki ga zajema Uredba (EU) 2019/1111 (Uredba Bruselj IIb), na voljo za pomoč štirje sodniki, katerih pristojnosti so prav tako interno razdeljene med zveznimi deželami. Zunanje poizvedbe se lahko pošljejo kateremu koli od štirih sodnikov. Po potrebi se oseba, ki pošlje poizvedbo, takoj napoti k pristojnemu sodniku, pri čemer se poleg interne razdelitve nalog upoštevajo tudi znanje jezikov, posebne kompetence in povezanost s posamezno zadevo.

Poleg tega je za nemško-francosko pravno pomoč pristojna nemška uradnica za zvezo na francoskem ministrstvu za pravosodje. Nanjo se je mogoče obrniti – poleg poti prek kontaktnih točk –, če pride do težav v zvezi s francoskimi zaprosili za pravno pomoč ali če je treba ugotoviti vsebino francoskega prava.

V skladu s členom 2(1), točka (e), Odločbe Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 568/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembah Odločbe Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, je Nemčija za člane EPM imenovala Zvezno odvetniško zbornico (Bundesrechtsanwaltskammer), Zvezno notarsko zbornico (Bundesnotarkammer), Zbornico odvetnikov za patentno pravo (Patentanwaltskammer), Nemško združenje odvetnikov (Deutscher Anwaltverein), Zvezo nemških sodnih izvršiteljev (Deutscher Gerichtsvollzieher Bund e.V.) in Zvezo nemških sodnih uradnikov (Bund Deutscher Rechtspfleger).

Ostali člani EPM v Nemčiji so osrednji organi, predvideni v Uredbi (EU) 2020/1784 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (uredba o vročanju pisanj) ter Uredbi (EU) 2020/1783 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (uredba o pridobivanju dokazov). Ti osrednji organi in deželne pravosodne uprave zagotavljajo sodiščem najnovejše informacije na področju pravne pomoči v civilnih zadevah, dodatne ukrepe ter podporo pri vročanju pisanj in pridobivanju dokazov v čezmejnih zadevah. Poleg tega sta člana EPM tudi osrednji organ v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2019/1111 (Uredba Bruselj IIb) in osrednji organ v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (uredba o preživninskih obveznostih).

Več informacij o EPM v Nemčiji in seznam stikov je na voljo na spletišču zveznega urada za pravosodje (http://www.bundesjustizamt.de/ejnzh).

Izvirna jezikovna različica te strani je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: .

O mreži - Estonija

Nacionalni kontaktni točki mreže sta svetovalca na oddelku za mednarodno pravosodno sodelovanje pri ministrstvu za pravosodje, ki opravljata tudi naloge predstavnika osrednjega organa. Glavne naloge kontaktnih točk so naslednje:

• zagotavljanje, da lokalni pravosodni organi prejmejo splošne informacije o instrumentih EU in mednarodnih instrumentih na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah;
• zagotavljanje, da druge kontaktne točke in organi ter lokalni pravosodni organi države članice prejmejo vse informacije, ki so potrebne za dobro pravosodno sodelovanje med državami članicami, z namenom pomoči pri pripravi zaprosil za pravosodno sodelovanje in pri vzpostavljanju najprimernejših neposrednih stikov;
• zagotavljanje vseh potrebnih informacij, da se olajša uporaba prava druge države članice, ki se uporablja v skladu z instrumentom EU ali mednarodnim instrumentom;
• iskanje rešitev za težave, ki se lahko pojavijo v zvezi z zaprosilom za pravosodno sodelovanje;
• olajševanje usklajevanja obdelave zaprosil za pravosodno sodelovanje v zadevni državi članici, predvsem kadar je treba več zaprosil pravosodnih organov tiste države članice izvršiti v drugi državi članici;
• prispevanje k splošnemu obveščanju javnosti prek spletnega mesta mreže o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah v Evropski uniji, ustreznih instrumentih EU in mednarodnih instrumentih ter notranjem pravu držav članic, zlasti glede dostopa do sodnega varstva;
• sodelovanje pri organizaciji sestankov mreže in udeležba na teh sestankih;
• pomoč pri pripravi in posodabljanju informacij za javnost;
• usklajevanje med člani mreže na nacionalni ravni;
• priprava polletnega poročila o svojih dejavnostih, po potrebi vključno z dobro prakso v mreži, predložitev tega poročila na sestanku članov mreže ter namenjanje posebne pozornosti morebitnim izboljšavam v mreži.

Sodnik za zvezo pri mreži je sodnik z okrajnega sodišča v Viruju, ki Estonijo predstavlja tudi v mreži sodišč, ki jo je ustanovila Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu. Naloga sodnika za zvezo je svetovati sodnim uradnikom na področju civilnega in gospodarskega prava Evropske unije ter z mrežo deliti svoje izkušnje v zvezi z uporabo različne zakonodaje.

V letu 2011 sta z začetkom veljavnosti druge odločbe o Evropski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah, na podlagi katere so bila med dejavnosti mreže vključena tudi strokovna združenja, člana navedene mreže v Estoniji postala naslednja organa:

• estonska zbornica sodnih izvršiteljev in stečajnih upraviteljev, ki predstavlja sodne izvršitelje in stečajne upravitelje;
• estonsko združenje odvetnikov, ki predstavlja odvetnike in notarje.

Zbornico sodnih izvršiteljev in stečajnih upraviteljev na sestankih predstavljajo različni predstavniki poklicnih in strokovnih organov, odvisno od obravnavane teme, leta 2022 pa je bila določena posebna kontaktna točka.

Estonsko združenje odvetnikov predstavlja njegov direktor.

Predstavniki strokovnih združenj so odgovorni za:

• izmenjavo izkušenj in informacij glede učinkovite uporabe instrumentov EU in mednarodnih instrumentov v praksi;
• sodelovanje pri pripravi in posodabljanju informativnih listov;
• udeležbo strokovnih združenj na sestankih.

Odvisno od obravnavane teme kontaktni točki na sestanke mreže povabita tudi druge nacionalne strokovnjake, da predstavijo svoje izkušnje. Tako so se sestankov mreže udeležili na primer številni drugi sodniki poleg sodnika za zvezo, predstavniki drugih ministrstev in notarske zbornice, svetovalci vrhovnega sodišča, predstavniki odbora za varstvo potrošnikov, profesorji Univerze v Tartuju itd.

Kontaktne točke

Na Irskem sta dve kontaktni točki: ena za okrajna in okrožna sodišča (District and Circuit Courts) in ena za višjestopenjska sodišča, tj. višje sodišče (High Court), pritožbeno sodišče (Court of Appeal) in vrhovno sodišče (Supreme Court). Kontaktni točki tesno sodelujeta v zadevah v zvezi z mrežo. Zaposleni sta pri sodni službi (Courts Service) v Dublinu. Čeprav je vsaka jurisdikcija ločena, se delo teh kontaktnih točk prekriva, vsaka pa je v okviru svojega direktorata izključno pristojna za mrežo. Poizvedbe v okviru EPM bi morale biti naslovljene na ustrezno kontaktno točko za zadevno jurisdikcijo. Kontaktni točki imata ločeni pisarni v direktoratih irske sodne službe v Dublinu. Delo mreže je povezano z drugimi nalogami. Kontaktni točki se lahko pri opravljanju nalog v zvezi z mrežo za pomoč obrneta na druge sodelavce. Kontaktni točki vzdržujeta redne stike prek elektronske pošte, telefona in osebno na srečanjih s člani EPM na Irskem, vključno z osrednjimi organi, upravnim direktorjem vrhovnega in višjega sodišča, direktorjem za reforme in razvoj v sodni službi [člani po členu 2(1)(d)] ter uradniki ministrstva za pravosodje in pravno reformo [člani po členu 2(1)(d)]. Kontaktni točki tudi redno komunicirata z imenovanim članom sodstva v zvezi z razvojem EPM.

Delovanje EPM na Irskem

Na Irskem ni formalne nacionalne mreže. Obstaja mreža strokovnjakov za posamezna področja politike, na katere se lahko kontaktni točki obrneta, da bi dobili odgovore na postavljena vprašanja.

Kontaktni točki tudi tesno sodelujeta z drugimi osebami, ki spadajo v razširjeno mrežo za Irsko, vključno s sodniki, ki so specializirani za določena pravna področja ali so pristojni za mednarodno sodelovanje. Kontaktni točki sta dosegljivi po elektronski pošti. Zagotavljata, da se pred pomembnimi sestanki mreže izvede posvetovanje z ustreznimi strokovnjaki s področja politike, uprave ali pravosodja ter da se ustrezno razširijo zapisniki s sestankov in zapisi o relevantnih ukrepih.

Kontaktni točki prav tako vzdržujeta redne stike z ministrstvom za pravosodje glede političnih vprašanj ter z osrednjim organom glede vprašanj v zvezi z družinskimi preživninami in čezmejnih vprašanj.

Zagotavljanje informacij

Na Irskem ni nacionalnega spletišča za EPM. Informacije se zagotavljajo na spletiščih sodne službe in drugih različnih služb na Irskem. Kontaktni točki pri zagotavljanju različnih virov informacij za države članice EPM in Evropsko pravosodno mrežo sodelujeta z drugimi kontaktnimi točkami in službami.

Sestava mreže

Število kontaktnih točk: Imenovanih je bilo dvaindvajset kontaktnih točk. Med njimi je 19 sodnikov, ki so del nacionalne mreže in hkrati opravljajo svoje sodniške naloge. Tri kontaktne točke so uradniki z ministrstva za pravosodje, preglednost in človekove pravice, natančneje iz oddelka za mednarodno pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, ki deluje kot osrednji organ za namene Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (Bruselj IIa) (ki dopolnjuje Haaško konvencijo iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok), Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 (preživninske obveznosti) in Direktive 2003/8/ES (pravna pomoč) ter tudi kot osrednji organ za namene Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 (pridobivanje dokazov) in Uredbe Sveta (ES) št. 1393/2007 (vročanje sodnih in izvensodnih pisanj).

Nacionalna mreža: Vzpostavljena je bila neformalna nacionalna mreža s centralizirano strukturo, katere glavni sestavni deli so osrednji organ, sodniki iz Aten in trije predstavniki pravniških poklicev (združenj odvetnikov, sodnih izvršiteljev in notarjev). Oddelek za mednarodno pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah je odgovoren za spremljanje dela Evropske pravosodne mreže (EPM) ter usklajevanje dela kontaktnih točk na nacionalni ravni v zvezi z obveznostmi Grčije v okviru EPM in vsebino, objavljeno na portalu EU e-pravosodje. Nacionalne kontaktne točke mreže prispevajo k dopolnjevanju informativnih pregledov, posodabljanju uradnih obvestil Grčije o zakonodaji EU v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah, izpolnjevanju vprašalnikov EPM ali drugih organov EU in k odgovarjanju na vprašanja drugih kontaktnih točk ali organov EU, ki se nanašajo predvsem na izvajanje zakonodaje EU v Grčiji.

Nacionalne kontaktne točke se redno sestajajo, običajno dvakrat do štirikrat letno, sestanke pa usklajuje oddelek za mednarodno pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah. Sestanki so namenjeni izmenjavi mnenj, izkušenj in informacij. Na dnevnem redu so predvsem teme, obravnavane na sestankih EPM na evropski ravni, vprašanja, ki se lahko pojavijo pri izvajanju zakonodaje EU (uredb in direktiv) na nacionalni ravni, ter obveznosti Grčije v okviru EPM in portala e-pravosodje, kot je navedeno zgoraj.

Razširjanje informacij javnosti

Spletišče ministrstva za pravosodje, preglednost in človekove pravice vključuje posebno sklicevanje na EPM. Trenutno se spletišče posodablja, da bo zagotavljalo popoln in jasen opis vloge in koristi EPM v zvezi z zakonodajo EU o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah.

Na nacionalni ravni se informacije o zakonodaji EU o civilnih in gospodarskih zadevah razširjajo z razdeljevanjem tiskanega gradiva EPM ter organiziranjem seminarjev in enodnevnih dogodkov v Atenah in drugih grških mestih, na katerih se obravnavajo evropske zakonodajne spremembe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah ter njihov vpliv na nacionalni ravni (člani nacionalne mreže včasih sodelujejo kot osrednji govorniki). Ti dogodki potekajo pod okriljem ministrstva za pravosodje, pa tudi odvetniških zbornic iz vse države, nacionalne šole za sodnike, državnega pravnega sveta, združenj za civilno pravo in gospodarsko pravo itd.

Poleg tega je enodnevni dogodek z naslovom Evropski dan pravosodja namenjen spodbuditvi evropskih pravnih strokovnjakov k ukrepanju in vzpostavitvi dialoga o napredku zakonodajnih pobud EU; v zadnjih letih je bil pod okriljem ministrstva za pravosodje, preglednost in človekove pravice organiziran skoraj vsako leto.

Delovanje Evropske pravosodne mreže v Španiji

V skladu s členom 33 zakona 16/2015 z dne 7. julija 2015, ki ureja status španskega nacionalnega člana v Eurojustu, spore o pristojnosti, mreže za mednarodno pravosodno sodelovanje in napotitve kadrov ministrstva za pravosodje v tujino, je v Španiji za imenovanje in razrešitev španskih kontaktnih točk za mreže za mednarodno pravosodno sodelovanje pod pogoji, določenimi v pravilih o njihovi vzpostavitvi, pristojno ministrstvo za pravosodje.

Imenovati je treba osebe z dokazanimi izkušnjami na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja in dobrim znanjem angleškega ali francoskega jezika, kakor je ustrezno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj zastopanost sodstva, državnega tožilstva (Ministerio Fiscal) in ministrstva za pravosodje. V ta namen morata generalni sodni svet (Consejo General del Poder Judicial) in generalni državni tožilec (Fiscal General del Estado) ministru za pravosodje predlagati imenovanje in razrešitev kontaktnih točk za zadevne poklice. Status kontaktne točke preneha, ko zadevna oseba preneha delati za institucijo, ki je predlagala njeno imenovanje. To je treba sporočiti ministrstvu za pravosodje, ki mora o tem obvestiti sekretariat mreže.

Španske kontaktne točke za mreže za mednarodno pravosodno sodelovanje so dejavni posredniki, katerih naloga je olajšati sodelovanje med pravosodnimi organi različnih držav. Na voljo so ustreznim španskim organom in drugim kontaktnim točkam ter jim posredujejo pravne in praktične informacije, potrebne za izboljšanje pravosodnega sodelovanja. Španske kontaktne točke morajo svoji instituciji vsako leto posredovati statistične podatke o svoji dejavnosti.

Kontaktne točke

V Španiji so kontaktne točke mreže na ministrstvu za pravosodje, splošnem sodnem svetu in vrhovnem državnem tožilstvu (Fiscalía General del Estado). Trenutno je kontaktnih točk osem:

• šest kontaktnih točk, ki jih je imenovalo ministrstvo za pravosodje, in sicer dve na generalnem poddirektoratu za mednarodno pravosodno sodelovanje (Subdirección General de Cooperación Jurídica Internacional) in štirje sodni tajniki (Letrados de la Administración de la Justicia),
• ena kontaktna točka, ki jo je imenoval splošni sodni svet, in
• ena kontaktna točka, ki jo je imenovalo vrhovno državno tožilstvo.

Osrednji organ

V Španiji je osrednji organ na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah generalni direktorat za mednarodno pravosodno sodelovanje in človekove pravice (Dirección General de Cooperación Jurídica Internacional y Derechos Humanos) na ministrstvu za pravosodje.

Sodniki za zvezo

Španija že ima pravno določbo, ki zahteva, da sodniki za zvezo v državi članici Evropske unije pridobijo status kontaktne točke Evropske pravosodne mreže in delujejo kot kontaktne točke v skladu s členom 34 zakona 16/2015 z dne 7. julija 2015. Ta status preneha, ko preneha njihov status sodnikov za zvezo. Španija je imenovala sodnika za zvezo v naslednjih državah: Združenem kraljestvu in na Irskem, Združenih državah Amerike in Kanadi, Maroku ter Belgiji, na Nizozemskem in v Luksemburgu.

Drugi pravosodni ali upravni organi, pristojni za pravosodno sodelovanje

V Španiji so vzpostavljeni naslednji notranji mehanizmi, odgovorni za mednarodno pravosodno sodelovanje:

• španska pravosodna mreža za mednarodno pravosodno sodelovanje (Red Española de Cooperación Judicial Internacional, REJUE), ki spada pod generalni sodni svet, njen cilj pa je španskim pravosodnim organom, ki za to zaprosijo, zagotavljati pomoč pri zaprosilih za pravosodno sodelovanje, ki jih izdajo ali prejmejo pri opravljanju svojih pravosodnih dejavnosti, in pomagati drugim članom mrež za pravosodno sodelovanje. Članstvo v španski pravosodni mreži za mednarodno pravosodno sodelovanje je združljivo s članstvom v evropskih mrežah za pravosodno sodelovanje. Tako so španski sodniki iz španske pravosodne mreže za mednarodno pravosodno sodelovanje (civilni oddelek) vključeni v Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah, kar jim pri opravljanju njihovih nalog olajšuje stike s kolegi v drugih državah mreže;
• mreža tožilcev za mednarodno pravosodno sodelovanje (Red de Fiscales de Cooperación Jurídica Internacional) je bila ustanovljena leta 2002 za vzpostavitev službe, specializirane za zadeve mednarodnega pravosodnega sodelovanja v vsakem vrhovnem državnem tožilstvu;
• tožilci iz te mreže, ki so strokovnjaki za mednarodno sodelovanje, pomagajo pri hitrem in učinkovitem usmerjanju, vodenju in zagotavljanju mednarodne pravne pomoči;
• mreža sodnih tajnikov (Red de Letrados de la Administración de Justicia, RECILAJ) je nacionalna usklajevalna struktura, ki jo je leta 2010 vzpostavilo ministrstvo za pravosodje. Člani so sodni tajniki, ki so specializirani za mednarodno pravosodno sodelovanje in različnim sodnim uradom (Oficinas Judiciales) pomagajo pri obravnavanju poizvedb in vprašanj v zvezi z mednarodnim pravosodnim sodelovanjem.

Poklicna združenja

V Španiji obstajajo naslednja poklicna združenja, ki zastopajo pravne strokovnjake in neposredno prispevajo k uporabi aktov Unije in mednarodnih pravnih instrumentov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah:

• generalni notarski svet (Consejo General del Notariado),
• generalni svet španskih odvetnikov (Consejo General de la Abogacía Española),
• špansko združenje registrarjev za premoženje in poslovne registre (Colegio de Registradores de la Propiedad y Mercantiles de España),
• španski generalni svet procesnih pooblaščencev (Consejo General de Procuradores de España).

Informacije o mreži

Špansko ministrstvo za pravosodje, ki zagotavlja informacije o mednarodnem pravnem sodelovanju in mednarodni pravni pomoči, na svojem spletišču navaja povezavo do spletnega mesta Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah: Cooperación Jurídica Internacional (mjusticia.gob.es).

Generalni sodni svet v Španiji zagotavlja informacije o Evropski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah na svojem spletišču https://www.poderjudicial.es/cgpj/es/Temas/Redes-Judiciales/Otras-redes-judiciales/Red-Judicial-Europea-Civil-y-Mercantil/, kjer sta navedeni tudi povezavi do Evropskega pravosodnega atlasa za civilne in gospodarske zadeve ter do evropskega portala e-pravosodje.

Vrhovno državno tožilstvo na svojem spletišču zagotavlja informacije o Evropski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah.

Izvirna jezikovna različica te strani je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

O mreži - Francija

V Franciji Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah sestavljajo sodniki, odvetniki (avocats), notarji in sodni uradniki (commissaires de justice). Vendar je mreža odprta za predstavnike vseh pravniških poklicev, ki jih to zanima, zlasti če sodelujejo pri izvajanju prava Unije v civilnih in gospodarskih zadevah (sodni tajniki (greffiers), vodje sodnih tajništev (directeurs des services des greffes), sodniki in sodni tajniki gospodarskih sodišč).

Od ustanovitve mreže je bil francoska kontaktna točka vedno sodnik, ki dela na direktoratu za civilne zadeve in pravosodje (Direction des affaires civiles et du Sceau) na ministrstvu za pravosodje. Natančneje, ta sodnik dela na ministrstvu za medsebojno pomoč, mednarodno zasebno pravo in pravo EU (Département de l’entraide, du droit international privé et européen – DEDIPE), ki je bil imenovan za osrednji organ za izvajanje številnih instrumentov mednarodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah. Kontaktna točka lahko francoskim strokovnim delavcem in članom mreže iz drugih držav članic EU zagotovi praktično strokovno znanje na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah ter pomoč pri reševanju ovir v čezmejnih zadevah.

Francoska mreža je organizirana na nacionalni in lokalni ravni. Tako je na vsakem francoskem pritožbenem sodišču (Cour d’appel) in na kasacijskem sodišču (Cour de cassation) imenovan „sodnik referent“ (magistrat référent). Njegova naloga je, da na lokalni ravni prispeva k sodelovanju ter sodnike obvešča o izvajanju orodij za pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah in zlasti o pravu Unije. Referenti pritožbenih sodišč in kasacijskega sodišča lahko na težave pri izvajanju evropske zakonodaje opozorijo tudi nacionalno kontaktno točko. Nacionalna kontaktna točka posreduje informacije o teh težavah sekretariatu mreže pri Evropski komisiji.

Druge skupine poklicev so prav tako člani in sodelujejo pri dejavnostih mreže prek svojega nacionalnega predstavniškega organa:

—  sodne uradnike (commissaires de justice, prej imenovani huissiers de justice) zastopa državna zbornica sodnih uradnikov (Chambre nationale des commissaires de justice – CNCJ),

—  odvetnike zastopata nacionalni svet odvetniških zbornic (Conseil national des barreaux – CNB) in njegova delegacija v Bruslju, tj. delegacija francoskih odvetniških zbornic (Délégation des barreaux de France – DBF). Zavihek o Evropski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah na spletišču DBF vsebuje vse informacije o dejavnostih mreže odvetnikov v Franciji,

—  notarje zastopa višji notarski svet (Conseil supérieur du notariat – CSN).

Mrežo sestavljajo tudi francoski sodniki za zvezo, ki delujejo v državah članicah EU, ter osrednji organi, imenovani za izvajanje instrumentov sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah (na primer služba za izterjavo preživninskih zahtevkov na ministrstvu za evropske in zunanje zadeve).

V okviru projekta CLUE o poznavanju zakonodaje EU (Connaître la législation de l’Union européenne), ki se financira iz programa Evropske komisije za pravosodje, so se izvedli številni ukrepi za ozaveščanje o Evropski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah v Franciji.

V zadnjih letih je projekt CLUE I omogočil: povečanje prepoznavnosti pravosodnega sodelovanja in orodij prava EU (z razširjanjem mesečnega biltena, videoposnetka o mreži in namenske spletne strani na intranetu ministrstva) ter tudi spodbujanje izmenjave dobrih praks med strokovnimi delavci (s seminarji za usposabljanje o mednarodnem zasebnem družinskem pravu in praktičnim vodnikom za referente pritožbenih sodišč). Novi projekt CLUE II, ki se je začel februarja 2021, na podoben način nadaljuje z dodatnimi ambicijami (več seminarjev, več tematik, več orodij za razširjanje prava EU) in željo po izmenjavi dobrih praks z drugimi nacionalnimi mrežami.

Enkrat na leto se vsi člani francoske mreže srečajo v Parizu in pregledajo dejavnosti mreže ter razpravljajo o tekočih zadevah na področju prava Unije v civilnih in gospodarskih zadevah.

Več informacij o francoski mreži je na voljo na spletišču justice.gouv.fr.

V Republiki Hrvaški v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah delujeta dve kontaktni osebi.

Kontaktni osebi sta zaposleni na ministrstvu za pravosodje in upravo Republike Hrvaške (Uprava za evropske zadeve, mednarodno in pravosodno sodelovanje ter preprečevanje korupcije, Služba za mednarodno pravno pomoč in pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah).

V navedeni službi kontaktnima osebama pomaga več uslužbencev, tako da je delo v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (EPM) pravzaprav timsko delo uslužbencev Službe za mednarodno pravno pomoč in pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, ki ga opravljajo poleg ostalih nalog v pristojnosti te službe.

Čeprav znotraj Republike Hrvaške ne obstaja formalna nacionalna mreža, kontaktni osebi sodelujeta s sodniki in drugimi strokovnjaki v okviru ministrstva za pravosodje in drugih pristojnih organov, profesorji pravnih znanosti, notarji ter drugimi strokovnjaki in praktiki z različnih pravnih področij. V delo mreže je vključeno ministrstvo za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko, ki kot osrednji organ za namene nekaterih uredb aktivno sodeluje tudi na sestankih mreže, ki jih organizira Evropska komisija. Mreža je odprta za vse pravnike, ki imajo željo in interes sodelovati pri uporabi instrumentov evropskega prava v Republiki Hrvaški.

Komunikacija znotraj Republike Hrvaške poteka po elektronski pošti in telefonu, sestanki pa se skličejo po potrebi.

Komunikacija s kontaktnimi osebami v drugih državah članicah poteka po elektronski pošti, kontaktni osebi in drugi člani mreže pa se redno udeležujejo sestankov EPM, ki jih organizira Evropska komisija.

Ker je ministrstvo za pravosodje in upravo osrednji organ za namene nekaterih uredb, kontaktni osebi opravljata naloge osrednjega organa, postavljata vprašanja in odgovarjata na vprašanja kontaktnih oseb iz drugih držav članic (po potrebi v sodelovanju s sodniki in drugimi praktiki ali strokovnjaki), posredujeta Komisiji zahtevane podatke in opravljata naloge, potrebne za objavo informacij na relevantnih portalih Evropske komisije. Kontaktni osebi distribuirata publikacije Evropske komisije sodiščem, državljanom in drugim ciljnim skupinam ter si prizadevata za povečanje prepoznavnosti mreže.

Kontakt: EJNcontact@mpu.hr

Izvirna jezikovna različica te strani je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

O mreži - Italija

Italijanska pravosodna mreža ima sedež na italijanskem ministrstvu za pravosodje, v Uradu za mednarodno pravosodno sodelovanje Oddelka za pravosodne zadeve na Generalnem direktoratu za mednarodne zadeve in pravosodno sodelovanje.

Trenutno obstaja pet kontaktnih točk.

Kontaktne točke so v stalnem stiku z drugimi člani mreže, s katerimi sodelujejo pri obdelavi zaprosil za sodelovanje ali pri pripravi praktičnih informativnih listov za objavo na portalu e-pravosodje.

Drugi člani italijanske mreže so:

— Oddelek za obravnavo mladoletnikov in izvrševanje skupnostnih sankcij (Dipartimento per la giustizia minorile e di comunità),

— Generalni direktorat za avtomatizirane informacijske sisteme (Direzione generale per i sistemi informativi automatizzati, kontaktna točka za portal e-pravosodje),

— osrednji organ za vročanje sodnih pisanj,

— nacionalna odvetniška zbornica (Consiglio Nationale Forense) in

— italijanski notarski svet (Consiglio Italiano del Notariato).

Kontaktne točke EPM so povezane tudi s/z:

— sodno akademijo (Scuola Superiore della Magistratura),

— italijansko podružnico Mreže evropskih potrošniških centrov (ECC Net),

— strukturo informacijskega sistema za notranji trg v Italiji in

— Pietrom Franzina, profesorjem mednarodnega zasebnega prava na katoliški univerzi Università Cattolica del Sacro Cuore, ki kontaktnim točkam zagotavlja strokovno svetovanje.

Italijanski člani mreže se praviloma sestajajo enkrat letno.

Kontaktne točke nudijo pomoč sodiščem in sodnim uradnikom, ki obravnavajo čezmejna vprašanja.

Vse publikacije, ki jih pošlje Komisija (brošure, povzetki informacij itd.), se razdelijo sodiščem, sodnim uradnikom in zadevnim strankam.

Kontaktne točke občasno sprejmejo delegacije iz drugih držav članic, ki so v okviru izobraževanja v pravosodju na obisku v Italiji.

Mreža je omenjena na spletišču ministrstva za pravosodje: https://www.giustizia.it/giustizia/it/mg_2_1_2_1.wp?previsiousPage=mg_14_7.

Seznam organov, ki uporabljajo predpise, ki so najpomembnejši za pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah:

— Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001,

Direktiva 2003/8/ES o pravni pomoči.

V obeh primerih je osrednji organ v Italiji:

Ministrstvo za pravosodje

Oddelek za pravosodne zadeve (Dipartimento Affari di Giustizia)

Generalni direktorat za mednarodne zadeve in pravosodno sodelovanje – Urad I (mednarodno pravosodno sodelovanje) (Direzione Generale degli Affari internazionali e della Cooperazione Giudiziaria)

Via Arenula, 70

00186 ROMA

Telefon: +39 0668852633, +39 0668852180

E-naslov: cooperation.dginternazionale@giustizia.it

Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju pisanj

Osrednji organ v Italiji je:

Urad sodnih izvršiteljev pri pritožbenem sodišču v Rimu (Ufficio Unico degli Ufficiali Giudiziari presso la Corte d’Appello di Roma)

Viale Giulio Cesare, 52

00192 ROMA

Telefon: +39 06328361

Telefaks: +39 06328367933

— Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 (Bruselj IIa)

— Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 (preživninske obveznosti)

Osrednji organ v Italiji je:

Ministrstvo za pravosodje

Oddelek za obravnavo mladoletnikov in izvrševanje skupnostnih sankcij (Dipartimento per la giustizia minorile e di comunità)

Via Damiano Chiesa, 24

00136 ROMA

Telefon: +39 0668188 535/331/326

Telefaks: +39 0668808085

E-naslov: autoritacentrali.dgmc@giustizia.it

Na Cipru mreža deluje prek imenovanih nacionalnih kontaktnih točk. Trenutno je šest (6) nacionalnih kontaktnih točk: en sodnik, dva odvetnika v državnem odvetništvu Republike Ciper, dva uradnika na ministrstvu za pravosodje in javni red (en pravni in en upravni uradnik) ter en član ciprske odvetniške zbornice.

Nacionalni kontaktni točki na ministrstvu za pravosodje in javni red sta odgovorni za usklajevanje teh šestih nacionalnih kontaktnih točk. V primeru vprašanja ali zaprosila za informacije iz mreže ali zaprosila nacionalnih kontaktnih točk drugih držav članic zagotovita, da se zaprosilo posreduje drugim nacionalnim kontaktnim točkam, da bi se skupaj z njimi odločilo, kateri ciprski organ ali agencija bi moral obravnavati zaprosilo oziroma zagotoviti zahtevane informacije.

Naloge kontaktne točke nacionalne mreže in predstavnika osrednjega organa opravlja oddelek za mednarodno sodelovanje pri ministrstvu za pravosodje (Tieslietu ministrijas Starptautiskās sadarbības departments).

Glavne naloge kontaktnih točk so:

— poskrbeti, da lokalni pravosodni organi prejmejo splošne informacije o instrumentih Skupnosti in mednarodnih instrumentih, ki se nanašajo na pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, ter zagotavljati informacije, ki so potrebne za uspešno pravosodno sodelovanje med državami članicami in so namenjene pomoči tem državam pri pripravi izvršljivih zaprosil za pravno pomoč,

— poiskati rešitve za morebitne težave v zvezi z zaprosilom za pravosodno sodelovanje,

— prek spletišča mreže zagotavljati pomoč pri obveščanju javnosti o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah v Evropski uniji ter ustreznih instrumentih Skupnosti in mednarodnih instrumentih,

— sodelovati pri organizaciji srečanj mreže in se jih udeleževati,

— prispevati k pripravi in posodabljanju informacij za javnost,

— zagotavljati sodelovanje med člani mreže na nacionalni ravni.

Odvisno od obravnavane teme lahko kontaktna točka povabi tudi strokovnjake iz drugih institucij, da na srečanjih mreže predstavijo svoje izkušnje. Na primer, teh srečanj se je poleg kontaktne točke udeležilo več sodnikov, predstavnikov ministrstva za pravosodje z različnih področij, notarjev, pooblaščenih mediatorjev, predstavnikov uprave preživninskega jamstvenega sklada (Uzturlīdzekļu garantijas fonds), predstavnikov sveta sodnih izvršiteljev (Tiesu izpildītāju padome) in članov univerzitetnega osebja.

Ministrstvo za pravosodje in Evropska komisija sta 11. januarja 2023 sklenila pogodbo za izvedbo projekta „Krepitev zmogljivosti latvijske nacionalne mreže za pravosodno sodelovanje v okviru EJN“ (Stiprināt Latvijas Nacionālā tiesiskās sadarbības tīkla kapacitātes Eiropas Tiesiskās sadarbības tīkla ietvaros) (projekt LVJUCO). S tem projektom se bo spodbudilo pravosodno sodelovanje med pristojnimi organi in izboljšala ozaveščenost javnosti o nacionalni pravosodni mreži.

Kontaktna oseba za evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah je pravnik v skupini za mednarodno pravo ministrstva za pravosodje, ki opravlja tudi naloge osrednjega ali pristojnega organa, določenega v instrumentih EU na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah. Poleg teh nalog kontaktna oseba opravlja tudi naloge v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah, kot je določeno v instrumentih EU ter mednarodnih večstranskih in dvostranskih pogodbah, sodeluje pa tudi pri dejavnostih Sveta Evropske unije in delovnih skupin Evropske komisije, ki se ukvarjajo s civilnimi zadevami.

V Litvi ni bila vzpostavljena formalna nacionalna sodna struktura, ki bi združevala nacionalne člane mreže. Sodelovanje in komunikacija v zvezi z delom, povezanim z mrežo, se običajno izvaja ad hoc, in sicer po elektronski pošti.

Informacije, ki jih Evropska komisija zagotovi o sestankih mreže in drugih zadevah v zvezi z dejavnostmi mreže, prejme kontaktna oseba mreže, imenovana v okviru ministrstva za pravosodje, ki te informacije nato posreduje pristojnim nacionalnim organom ali sodiščem (prek nacionalne sodne uprave), odvisno od vprašanja ali teme sestanka. To zagotavlja, da informacije in vprašanja v zvezi z mrežo dosežejo ustrezni organ.

Po potrebi kontaktna oseba in predstavniki pristojnih nacionalnih organov in sodišč ostanejo v medsebojnem stiku in težave obravnavajo ne le po elektronski pošti, ampak tudi po telefonu. Kontaktna oseba bo bodisi osebno odgovarjala na poizvedbe, ki jih bodo predložile kontaktne osebe v drugih državah, ali jih bo nemudoma poslala pristojnemu organu, da bo ta lahko poslal odgovor; kontaktna oseba tudi koordinira pošiljanje odgovora sodelavcu, ki je poslal poizvedbo. Kontaktna oseba pomaga sodiščem tudi pri odgovorih na praktična vprašanja v zvezi s sodelovanjem z drugimi državami članicami, ki se pojavijo med opravljanjem njihovih dejavnosti, in predstavnike sodišč ali vložnike napoti na ustrezni oddelek portala e Pravosodje, da relevantne informacije.

V Litvi so člani mreže in/ali osrednji organi, ki opravljajo naloge, določene v Uredbi, ministrstvo za pravosodje (in njegove notranje službe), sodniki za zvezo, nacionalna sodna uprava, služba za pravno pomoč z državnim jamstvom, državna služba za varstvo otrokovih pravic in posvojitve, litovska zbornica sodnih izvršiteljev, litovska notarska zbornica in odbor državnega sklada za socialna zavarovanja – izpostava Mažeikiai.

Kontaktna oseba za evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah je pravnik v skupini za mednarodno pravo ministrstva za pravosodje, ki opravlja tudi naloge osrednjega ali pristojnega organa, določenega v instrumentih EU na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah. Poleg teh nalog kontaktna oseba opravlja tudi naloge v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah, kot je določeno v instrumentih EU ter mednarodnih večstranskih in dvostranskih pogodbah, sodeluje pa tudi pri dejavnostih Sveta Evropske unije in delovnih skupin Evropske komisije, ki se ukvarjajo s civilnimi zadevami.

V Litvi ni bila vzpostavljena formalna nacionalna sodna struktura, ki bi združevala nacionalne člane mreže. Sodelovanje in komunikacija v zvezi z delom, povezanim z mrežo, se običajno izvaja ad hoc, in sicer po elektronski pošti.

Informacije, ki jih Evropska komisija zagotovi o sestankih mreže in drugih zadevah v zvezi z dejavnostmi mreže, prejme kontaktna oseba mreže, imenovana v okviru ministrstva za pravosodje, ki te informacije nato posreduje pristojnim nacionalnim organom ali sodiščem (prek nacionalne sodne uprave), odvisno od vprašanja ali teme sestanka. To zagotavlja, da informacije in vprašanja v zvezi z mrežo dosežejo ustrezni organ.

Po potrebi kontaktna oseba in predstavniki pristojnih nacionalnih organov in sodišč ostanejo v medsebojnem stiku in težave obravnavajo ne le po elektronski pošti, ampak tudi po telefonu. Kontaktna oseba bo bodisi osebno odgovarjala na poizvedbe, ki jih bodo predložile kontaktne osebe v drugih državah, ali jih bo nemudoma poslala pristojnemu organu, da bo ta lahko poslal odgovor; kontaktna oseba tudi koordinira pošiljanje odgovora sodelavcu, ki je poslal poizvedbo. Kontaktna oseba pomaga sodiščem tudi pri odgovorih na praktična vprašanja v zvezi s sodelovanjem z drugimi državami članicami, ki se pojavijo med opravljanjem njihovih dejavnosti, in predstavnike sodišč ali vložnike napoti na ustrezni oddelek portala e Pravosodje, da relevantne informacije.

V Litvi so člani mreže in/ali osrednji organi, ki opravljajo naloge, določene v Uredbi, ministrstvo za pravosodje (in njegove notranje službe), sodniki za zvezo, nacionalna sodna uprava, služba za pravno pomoč z državnim jamstvom, državna služba za varstvo otrokovih pravic in posvojitve, litovska zbornica sodnih izvršiteljev, litovska notarska zbornica in odbor državnega sklada za socialna zavarovanja – izpostava Mažeikiai.

V Luksemburgu so kontaktne točke in člani Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: mreža) naslednji:

Kontaktne točke

— Kontaktna točka pri generalnem državnem tožilstvu (Parquet Général) v skladu s členom 2(1)(a) opravlja naloge „pravosodnega sodelovanja“ iz člena 3(1)(a), člena 5(2)(a) do (c) ter člena 5(3) in (4) Odločbe št. 568/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembah Odločbe Sveta 2001/470/ES o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah.

Sodnik na generalnem državnem tožilstvu obravnava zahteve za pojasnila in pravosodno sodelovanje, vložene v okviru mreže.

Kontaktna točka pri generalnem državnem tožilstvu deluje tudi kot osrednji organ, zlasti v okviru Uredbe (ES) št. 4/2009 in Haaške konvencije iz leta 2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin.

— Kontaktna točka pri ministrstvu za pravosodje opravlja upravne naloge iz člena 3(1)(b), člena 5(2)(d) in (e), člena 5(3) in (4) ter členov 14, 15 in 18 Odločbe št. 568/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembah Odločbe Sveta 2001/470/ES o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah.

Kontaktna točka pri ministrstvu za pravosodje je odgovorna za upravno spremljanje, usklajevanje in komuniciranje z Evropsko komisijo, zlasti s sekretariatom mreže, in člani mreže na nacionalni ravni.

Člani mreže:

— izvedenci, imenovani v skladu s členom 2(1)(d) Odločbe Sveta 2001/470/ES o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah;

— strokovna združenja, imenovana v skladu s členoma 2 in 5a Odločbe št. 568/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembah Odločbe Sveta 2001/470/ES o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah:

• sodni izvršitelji (huissiers de justice), ki jih zastopa zbornica sodnih izvršiteljev (Chambre des huissiers de justice) Velikega vojvodstva Luksemburg;
• odvetniki (avocats), ki jih zastopata odvetniška zbornica Luxembourg (Barreau de Luxembourg) in odvetniška zbornica Diekirch (Barreau de Diekirch);
• notarji (notaires), ki jih zastopa zbornica notarjev (Chambre des notaires) Velikega vojvodstva Luksemburg.

Interakcija med kontaktnimi točkami in člani mreže:

Luksemburg nima formalizirane mreže na nacionalni ravni.

Člani mreže so vabljeni na sestanke mreže na podlagi točk, o katerih se bo razpravljalo.

Izmenjava informacij in usklajevanje med člani mreže in kontaktnimi točkami potekata prek elektronskih komunikacijskih sredstev ali po telefonu.

Na Madžarskem kot nacionalna kontaktna točka deluje Oddelek za mednarodno zasebno pravo (Nemzetközi Magánjogi Főosztály) pri Ministrstvu za pravosodje (Igazságügyi Minisztérium). Povezane naloge so razdeljene med več članov osebja Oddelka, poleg njihovih drugih dejavnosti.

Člana mreže sta osrednja organa, tj. Ministrstvo za pravosodje (Oddelek za mednarodno zasebno pravo) in Ministrstvo za notranje zadeve. Del mreže so tudi nacionalni urad za pravosodje (Országos Bírósági Hivatal) kot drug pravosodni organ ter naslednje poklicne organizacije: madžarska zbornica notarjev za civilnopravne zadeve (Magyar Országos Közjegyzői Kamara), madžarska odvetniška zbornica (Magyar Ügyvédi Kamara) in madžarsko združenje sodnih izvršiteljev (Magyar Bírósági Végrehajtói Kar). Predstavniki članov se redno udeležujejo sestankov mreže, seveda glede na dnevni red sestankov.

Madžarski člani mreže nimajo uradne notranje mreže na Madžarskem. Sodelovanje med člani poteka po potrebi za vsak primer posebej.

Kliknite tukaj za dostop do dokumentov, ki jih je pripravil Oddelek za mednarodno zasebno pravo pri Ministrstvu za pravosodje in v katerih so predstavljene praktične informacije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah v EU in s tretjimi državami.

Trenutno so na Malti tri (3) kontaktne točke Evropske pravosodne mreže (EPM). Usklajevanje med temi kontaktnimi točkami je zagotovljeno s tem, da navedene kontaktne točke delujejo v istem uradu in so v stalnem medsebojnem stiku v zvezi z vsemi zadevami, ki izhajajo iz delovanja mreže na Malti. Te kontaktne točke imajo vzpostavljene sisteme medsebojnega sodelovanja, kar zagotavlja učinkovitejše delovanje mreže, zlasti glede zagotavljanja informacij zasebnim izvajalcem, ki zahtevajo informacije.

O nacionalni mreži

• Pravna pomoč

Organ za sprejem in pošiljanje na področju pravne pomoči je odvetnik za pravno pomoč, ki deluje v sodnem tajništvu civilnih sodišč v sodni palači na naslovu Republic Street, Valletta, Malta.

• Vročanje pisanj

Urad generalnega državnega tožilca na naslovu The Palace, St. George's Square, Valletta deluje kot osrednji organ, tj. kot organ za pošiljanje in organ za sprejem na področju vročanja pisanj. Skrbi za pošiljanje obrazcev zaprosil in sprejemanje pisanj za vročitev od tujih organov za pošiljanje, katerih pisanja se nato predložijo imenovani osebi za vročanje v sodni palači v skladu s procesnim pravom Malte, ki se uporablja za vročanje pisanj.

Urad generalnega državnega tožilca kot organ za pošiljanje in/ali sprejem v okviru svojih dejavnosti pri vročanju pisanj do vročitve sodeluje tudi s prosilci in/ali njihovimi odvetniki.

• Spori majhne vrednosti

Pristojni senat na tem področju je sodišče za spore majhne vrednosti, ki deluje v sodni palači v Valletti. Pritožbe zoper odločbe tega sodišča nato obravnava pritožbeno sodišče z nižjo pristojnostjo, ki prav tako deluje v sodni palači v Valletti.

Pristojni organ se v vsakem primeru določi glede na prebivališče osebe, zoper katero se zahteva izvršitev. Mirovno sodišče (Malta) in Mirovno sodišče (Gozo) imata pristojnosti za vprašanja glede izvrševanja ter za namene iz člena 23 v skladu s členom 10(4) zakona o sodiščih za spore majhne vrednosti (poglavje 380 Zakonodaje Malte).

• Pridobivanje dokazov

Osrednji organ je Urad generalnega državnega tožilca v Valletti.

Zaprošena sodišča so:

1. civilna sodišča prve stopnje;
2. civilno sodišče (oddelek za družinsko pravo);
3. mirovno sodišče (Malta);
4. mirovno sodišče (Gozo) (višja pristojnost) ali (nižja pristojnost).

Sodišča so pristojna za izvrševanje zaprosil, predloženih v smislu Uredbe sveta (ES) št. 1206/2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah.

Kontaktne točke in člani mreže na Nizozemskem

Osrednja kontaktna točka na Nizozemskem je bila določena v sestavi ministrstva za varnost in pravosodje. Določena je bila tudi kontaktna točka za vprašanja glede pristojnosti.

Poleg kontaktnih točk so člani mreže tudi strokovna združenja samostojnih pravnih poklicev (odvetnikov, notarjev in sodnih izvršiteljev).

Na podlagi več uredb (med drugim Uredbe (ES) št. 2201/2003, Uredbe (ES) št. 4/2009 in Uredbe (ES) št. 1393/2001) so člani mreže tudi osrednji organi.

Komuniciranje z Evropsko komisijo (v tem primeru s sekretariatom evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah) običajno poteka prek osrednje kontaktne točke. To zagotavlja, da, kadar je to primerno, informacije in vprašanja prejme ustrezni organ.

Kontaktni točki in drugi člani mreže, zlasti osrednji organi, pogosto neposredno komunicirajo med seboj ter s kontaktnimi točkami in člani mreže v drugih državah članicah.

Člani se povabijo k sodelovanju na sestankih mreže odvisno od njihovega dnevnega reda.

Nizozemski kontaktni točki in drugi člani mreže organizirajo tudi letno srečanje. To srečanje je priložnost za razpravo o dejavnostih mreže ter preučitev področij, na katerih bi lahko izboljšali medsebojno komunikacijo.

Avstrija je v oddelku I 9 zveznega ministrstva za pravosodje (Bundesministerium für Justiz) vzpostavila osrednjo kontaktno točko, ki odgovarja na pravna vprašanja tujih kontaktnih točk, zastavljena prek mreže, opravlja različne usklajevalne in organizacijske naloge ter organizira in ureja avstrijske prispevke za informativne liste mreže, ki se objavijo na evropskem portalu e-pravosodje.

Poleg tega sta bila za območje pristojnosti vsakega od štirih višjih deželnih sodišč (Oberlandesgericht) kot kontaktni točki mreže imenovana po dva sodnika (za območje višjega deželnega sodišča na Dunaju in za območje višjega deželnega sodišča v Linzu po trije sodniki). Ti sodniki zagotavljajo pomoč in podporo tujim kontaktnim točkam in avstrijskim sodiščem v posameznih primerih čezmejnega pravosodnega sodelovanja (na primer pri težavah pri čezmejnem pridobivanju dokazov ali vročitvi pisanj). Tuje kontaktne točke bi se torej morale v takih primerih obrniti na krajevno pristojno sodniško kontaktno točko in ne na osrednjo kontaktno točko pri zveznem ministrstvu za pravosodje. Območje pristojnosti višjega deželnega sodišča na Dunaju zajema zvezne dežele Dunaj, Spodnjo Avstrijo in Gradiščansko, območje pristojnosti višjega deželnega sodišča v Linzu zvezni deželi Zgornjo Avstrijo in Salzburg, območje pristojnosti višjega deželnega sodišča v Innsbrucku zvezni deželi Tirolsko in Vorarlberg, višje deželno sodišče v Grazu pa je pristojno za zvezni deželi Štajersko in Koroško.

Imena in kontaktni podatki avstrijskih kontaktnih točk za EPM (in tudi iz drugih držav) so na voljo na naslednji povezavi: https://e-justice.europa.eu/contactPoint.do.

Fizične osebe/stranke v postopku ali njihovi pravni zastopniki se ne smejo neposredno obrniti na kontaktne točke mreže, lahko pa stik s kontaktno točko predlagajo sodniku, ki vodi postopek.

Avstrijska odvetniška zbornica (Österreichischer Rechtsanwaltskammertag) in avstrijska notarska zbornica (Österreichische Notariatskammer) sta od 1. januarja 2011 del EPM v civilnih zadevah, vendar v skladu z Odločbo 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi EPM, kakor je bila spremenjena z Odločbo 568/2009/ES z dne 18. junija 2009, nista pristojni za obravnavo posameznih zadev.

Österreichischer Rechtsanwaltskammertag
1010 Wien, Wollzeile 1-3
Telefon: +43/1/535-1275, telefaks: +43/1/535-1275-13
E-naslov: rechtsanwaelte@oerak.at
Jeziki: nemščina in angleščina

Österreichische Notariatskammer
1010 Wien, Landesgerichtsstraße 20
Telefon: +43/1/402 45 09 0, telefaks: +43/1/406 34 75
E-naslov: kammer@notar.or.at
Jeziki: nemščina, francoščina in angleščina

Na Poljskem je 12 kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah. Ena kontaktna točka je na ministrstvu za pravosodje, druge pa so na enajstih okrožnih sodiščih in imajo pristojnost višjih pritožbenih sodišč (v nadaljnjem besedilu: pravosodne kontaktne točke).

Kontaktna točka na ministrstvu za pravosodje odgovarja na poizvedbe v zvezi s poljskim civilnim in gospodarskim pravom ter pristojnim pravosodnim kontaktnim točkam posreduje vprašanja v zvezi z izvršitvijo zaprosila za medsebojno pravno pomoč, razen če se to vprašanje neposredno posreduje pravosodni kontaktni točki.

Kontaktna točka na ministrstvu za pravosodje od Evropske komisije prejme informacije o sestankih mreže in drugih vprašanjih ter jih nato posreduje pristojnim državnim organom ali sodiščem, odvisno od vprašanja ali tematike sestanka.

Usklajevanje dejavnosti kontaktnih točk na Poljskem zagotavlja ministrstvo za pravosodje.

Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah vključuje tudi sodnike koordinatorje za mednarodno sodelovanje in človekove pravice v civilnih zadevah, ki pomagajo osebam, ki delujejo kot pravosodne kontaktne točke. Sodniki koordinatorji opravljajo svoje naloge na vseh sodiščih, ki so pod pristojnostjo zadevnega okrožnega sodišča, tj. na okrožnem sodišču in na okrajnih sodiščih, ki so pod pristojnostjo navedenega okrožnega sodišča. Če je pritožbeno sodišče pod pristojnostjo navedenega okrožnega sodišča, koordinatorji opravljajo svoje dejavnosti tudi na navedenem sodišču.

Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah vključuje tudi osrednje organe iz Uredbe (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) ter iz Uredbe (EU) 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (pridobivanje dokazov) (prenovitev), osrednji organ v smislu Uredbe Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) ter osrednji organ v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah.

Izvirna jezikovna različica te strani je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

O mreži - Portugalska

Kontaktna točka

Portugalska je imenovala kontaktno točko za EPM (Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah). Kontaktna točka je sodnik, ki ga na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka (concurso) imenuje vrhovni sodni svet (Conselho Superior da Magistratura).

Nacionalna mreža

Nacionalno mrežo sestavljajo: osrednji organi, kot so določeni v pravnih instrumentih EU, drugih mednarodnih pravnih instrumentih, katerih pogodbenica je Portugalska, ali nacionalnih pravnih določbah na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah, upravni organi s pristojnostmi na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah ter strokovna združenja, ki zastopajo delavce v pravni stroki, ki so neposredno vključeni v uporabo mednarodnih instrumentov in instrumentov EU v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah.

Med člani nacionalne mreže ni ne sodnikov za zvezo ne strokovnjakov.

Nacionalni člani mreže

Nacionalna struktura mreže ima poleg kontaktne točke trinajst članov:

• Generalni direktorat za politiko pravosodja (Direcção-Geral da Política de Justiça),
• Generalni direktorat za pravosodje (Direcção-Geral da Administração da Justiça),
• Generalni direktorat za reintegracijo in zapore (Direcção-Geral de Reinserção e Serviços Prisionais),
• Inštitut za registre in notariat (Instituto dos Registos e do Notariado, I.P.),
• Inštitut za finančno upravljanje in infrastrukturo v pravosodju (Instituto de Gestão Financeira e Equipamentos da Justiça, I.P.),
• Svet mirovnih sodnikov (Conselho dos Julgados de Paz),
• Zavod za socialno varnost (Instituto de Segurança Social, I.P.),
• Odbor za zaščito žrtev kaznivih dejanj (Comissão para a Proteção das Vítimas de Crimes),
• sodnika iz mednarodne haaške mreže sodnikov,
• Odvetniško zbornico (Ordem dos Advogados),
• Zbornico pravnih svetovalcev in sodnih izvršiteljev (Ordem dos Solicitadores e dos Agentes de Execução),
• Notarsko zbornico (Ordem dos Notários),
• Urad generalnega državnega tožilca (Procuradoria-Geral da República).

Osrednji organi

Od zgoraj navedenih članov so osrednji organi ali subjekti, pristojni za izvajanje nekaterih nalog, določenih s pravom Unije, naslednji:

Generalni direktorat za pravosodje – Ministrstvo za pravosodje

• Uredba (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008
• Uredba (EU) 2020/1784 z dne 25. novembra 2020
• Uredba (EU) 2020/1783 z dne 25. novembra 2020
• Haaška konvencija iz leta 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini
• Haaška konvencija iz leta 1970 o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini
• Haaška konvencija iz leta 2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin
• Newyorška konvencija iz leta 1956 o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini

Generalni direktorat za reintegracijo in zapore – Ministrstvo za pravosodje

• Uredba (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019
• Haaška konvencija iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok
• Haaška konvencija iz leta 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok

Inštitut za registre in notariat – Ministrstvo za pravosodje

• Uredba (EU) št. 650/2012 z dne 4. julija 2012

Zavod za socialno varnost – Ministrstvo za solidarnost in socialno varnost (Ministério da Solidariedade e da Segurança Social)

• Direktiva 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003

Odbor za zaščito žrtev kaznivih dejanj – Ministrstvo za pravosodje

• Direktiva 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004

Urad generalnega državnega tožilca

• Haaška konvencija iz leta 2000 o mednarodnem varstvu odraslih oseb

Usklajevanje nacionalne mreže v nehierarhičnem sistemu

Na Portugalskem nacionalna mreža ni hierarhična. Usklajevanje, za katero je odgovorna kontaktna točka, temelji na prostovoljnem sodelovanju nacionalnih članov, ki se redno udeležujejo sestankov, ki jih vsako četrtletje organizira kontaktna točka. Če uporaba prava Unije zahteva spremembe nacionalnega sistema, se organizirajo sestanki, ki so omejeni na zadevne nacionalne člane.

Med člani mreže ni strokovnjakov. Če je za določeno vprašanje potrebno mnenje strokovnjaka, kontaktna točka zaprosi za sodelovanje najustreznejšega nacionalnega organa na prostovoljni in neformalni osnovi. Kontaktna točka redno spodbuja vse nacionalne člane k sodelovanju na posebnih področjih njihove pristojnosti in odgovornosti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah.

Mreža lokalnih korespondentov za mednarodno pravno pomoč (Rețeaua de corespondenți locali în domeniul asistenţei judiciare internaţionale) je bila po vzoru Evropske pravosodne mreže ustanovljena leta 2001 z odlokom ministra za pravosodje. Marca 2004 je bila z odlokoma ministra za pravosodje preoblikovana v dve specializirani mreži: romunsko pravosodno mrežo v kazenskih zadevah (Reţeaua Judiciară Română în materie penală, ki ustreza Evropski pravosodni mreži) in romunsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah (Reţeaua Judiciară Română în materie civilă şi comercială, ki ustreza Evropski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah). Ti mreži sta bili nato v letih 2005, 2007, 2010, 2014, 2016, 2019 in 2022 reorganizirani zaradi sprememb ustrezne zakonodaje EU in kadrovskih sprememb v nacionalnem pravosodnem sistemu.

Zadnja posodobitev je bila izvedena z odlokom ministra za pravosodje št. 3501/C z dne 25. julija 2022 v skladu z Odločbo št. 568/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembah Odločbe Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001. Odlok je bil pripravljen v skladu z vladno uredbo št. 123/2007 o nekaterih ukrepih za okrepitev pravosodnega sodelovanja z državami članicami Evropske unije, ki je bila s spremembami potrjena z zakonom št. 85/2008.

Romunska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah na nacionalni ravni ustreza Evropski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah.

Romunija je imenovala dve nacionalni kontaktni točki za Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah. Ti kontaktni točki sta v pristojnosti ministrstva za pravosodje. S tem je zagotovljeno izpolnjevanje nalog Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah.

V skladu s členom 6 (Odločbe Sveta 2001/470/ES) romunska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah vključuje enega sodnika iz oddelka I – civilne zadeve in enega sodnika iz oddelka II – civilne zadeve (prej gospodarske zadeve) v okviru vrhovnega kasacijskega sodišča (Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie), po enega sodnika iz oddelka I – civilne zadeve in oddelka II – civilne zadeve (prej gospodarske zadeve) v okviru pritožbenih sodišč, enega sodnika iz vsakega specializiranega sodišča/oddelka za mladoletnike in družinske zadeve, ki je specializiran za civilne zadeve, povezane z mednarodno ugrabitvijo otrok in dodelitvijo odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, uradnike iz direktorata za mednarodno pravo in pravosodno sodelovanje, ki izpolnjujejo tudi naloge ministrstva za pravosodje kot osrednjega organa na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah, ter po enega imenovanega predstavnika iz vsakega od strokovnih združenj notarjev (notari publici), sodnih izvršiteljev (executori judecătoreşti) in odvetnikov (avocaţi) v Romuniji. Nacionalni kontaktni točki za Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah sta polnopravni članici romunske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah.

Sodniki, ki so člani romunske pravosodne mreže, so bili imenovani z odločbo vrhovnega sodnega sveta (Consiliul Superior al Magistraturii).

Člani romunske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah so navedeni v Prilogi k odloku ministra za pravosodje št. 3501/C z dne 25. julija 2022. Priloga je sestavni del odloka.

Člani romunske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah – sodniki vrhovnega kasacijskega sodišča, pritožbenih sodišč, specializiranih sodišč/oddelkov za mladoletnike in družinske zadeve ter sodišča v Bukarešti (sodniki za zvezo v mednarodni haaški mreži sodnikov za haaško konvencijo iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok in sodnik, imenovan v okviru komisije za odškodnine žrtvam kaznivih dejanj):

Vrhovno kasacijsko sodišče (Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie)

Denisa-Livia BĂLDEAN, sodnica, oddelek I – civilne zadeve

Adina-Georgeta PONEA, sodnica, oddelek I – civilne zadeve

Andreia-Liana CONSTANDA, sodnica, oddelek I – civilne zadeve

Roxana POPA, sodnica, oddelek II – civilne zadeve

Pritožbeno sodišče v Albi Iulii (Curtea de Apel)

Cristina-Gheorghina NICOARĂ, sodnica, oddelek I – civilne zadeve

Adina-Camelia IFTIMUȘ, sodnica, oddelek II – civilne zadeve

Pritožbeno sodišče v Bacăuu

Sorina CIOBANU, sodnica, predsednica oddelka I – civilne zadeve

Loredana ALBESCU, sodnica, predsednica pritožbenega sodišča v Bacăuu

Pritožbeno sodišče v Braşovu

Elena-Clara CIAPĂ, sodnica, oddelek – civilne zadeve

Simona-Petrina GAVRILĂ, sodnica, oddelek – civilne zadeve

Sodišče za mladoletnike in družinske zadeve v Braşovu (Tribunalul pentru Minori şi Familie)

Andrei IACUBA, sodnik, sodišče za mladoletnike in družinske zadeve v Brașovu

Pritožbeno sodišče v Bukarešti

Andreea-Florina MATEESCU, sodnica, oddelek III – civilne zadeve

Dorina ZECA, sodnica, oddelek IV – civilne zadeve

Maria-Cristina FINTOC, sodnica, oddelek IV – civilne zadeve

Ștefan-Ciprian CMECIU, sodnik, oddelek V – civilne zadeve

Felix-Lucian ȘALAR, sodnik, oddelek VI – civilne zadeve

Romeo GLODEANU, sodnik, oddelek V – civilne zadeve

Bogdan CRISTEA, sodnik, oddelek VIII – upravni in davčni spori

Sodišče v Bukarešti

Anca Magda VOICULESCU, sodnica, oddelek IV – civilne zadeve (sodnica za zvezo v mednarodni haaški mreži sodnikov za haaško konvencijo iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok)

Sorin-Vasile IVANCIUC, sodnik, predsednik oddelka I – kazenske zadeve, sodišče v Bukarešti, komisija za odškodnine žrtvam kaznivih dejanj

Pritožbeno sodišče v Cluju

Axente-Irinel ANDREI, sodnik, predsednik oddelka II – civilne zadeve

Pritožbeno sodišče v Constanţi

Luminița-Marinela DAN, sodnica, oddelek II – civilne zadeve

Ecaterina GRIGORE, sodnica, oddelek – upravni in davčni spori

Pritožbeno sodišče v Craiovi

Lotus-Manuela GHERGHINĂ, sodnica, oddelek II – civilne zadeve

Gabriela IONESCU, sodnica, predsednica oddelka I – civilne zadeve

Pritožbeno sodišče v Galaţiju

Aneta-Luminița CRISTEA, sodnica, oddelek I – civilne zadeve

Cosmin-Răzvan MIHĂILĂ, sodnik, predsednik pritožbenega sodišča v Galaţiju

Andreea ARHIP, sodnica, predsednica oddelka II – civilne zadeve

Alexandru BLEOANCĂ, sodnik, oddelek II – civilne zadeve, podpredsednik pritožbenega sodišča v Galaţiju

Pritožbeno sodišče v Iaşiju

Maria-Cristina POPA, sodnica, predsednica oddelka – civilne zadeve

Elena-Crizantema PANAINTE, sodnica, oddelek – zadeve v zvezi z delovnimi in socialnimi spori

Alina-Gianina PRELIPCEAN, sodnica, oddelek – upravni in davčni spori, podpredsednica pritožbenega sodišča v Iaşiju

Pritožbeno sodišče v Oradei

Dorina-Mihaela BEREȘ, sodnica, oddelek I – civilne zadeve

Marcela FILIMON, sodnica, predsednica oddelka II – civilne zadeve, vključno z upravnimi in davčnimi spori

Pritožbeno sodišče v Piteştiju

Emilia-Raluca TRANDAFIR, predsednica pritožbenega sodišča v Piteştiju

Corina PINCU IFRIM, sodnica, oddelek I – civilne zadeve

Maria-Ruxandra DANCIU, sodnica, oddelek II – civilne zadeve, vključno z upravnimi in davčnimi spori

Alina PAVELESCU, sodnica, oddelek – civilne zadeve, sodišče v Argeşu

Beatrix-Yvone Vesna PIESS-MALIMARCOV, sodnica, oddelek – civilne zadeve, sodišče v Vâlcei

Pritožbeno sodišče v Ploieştiju

Adriana-Maria RADU, sodnica, predsednica oddelka I – civilne zadeve

Aida-Liliana STAN, sodnica, oddelek II – civilne zadeve, vključno z upravnimi in davčnimi spori

Ionel STĂNESCU, sodnik, oddelek II – civilne zadeve, vključno z upravnimi in davčnimi spori, podpredsednik pritožbenega sodišča v Ploieştiju

Pritožbeno sodišče v Suceavi

Ștefania-Fulga ANTON, sodnica, oddelek I – civilne zadeve

Ana-Maria TURCULET, sodnica, predsednica oddelka II – civilne zadeve

Marius-Ionel GALAN, sodnik, predsednik oddelka – upravni in davčni spori

Pritožbeno sodišče v Târgu Mureşu

Andreea CIUCĂ, sodnica, predsednica pritožbenega sodišča v Târgu Mureşu

Adriana-Loredana BERINDEAN, sodnica, oddelek II – civilne zadeve, vključno z upravnimi in davčnimi spori

Pritožbeno sodišče v Timişoari

Mădălina JEBELEAN, sodnica, oddelek I – civilne zadeve

Ramona-Ioana RISTEA, sodnica, oddelek II – civilne zadeve

Nacionalni kontaktni točki Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah – osebje s pravno izobrazbo, enakovredno sodnikom in tožilcem

Flavius-George PĂNCESCU, vodja službe, mednarodno pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, direktorat za mednarodno pravo in pravosodno sodelovanje, ministrstvo za pravosodje

Ioana BURDUF (osebje s pravno izobrazbo, enakovredno sodnikom in tožilcem), direktorat za mednarodno pravo in pravosodno sodelovanje, ministrstvo za pravosodje

Člani romunske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah – osebje s pravno izobrazbo, enakovredno sodnikom in tožilcem, ki deluje v okviru direktorata za mednarodno pravo in pravosodno sodelovanje ter izpolnjuje naloge ministrstva za pravosodje kot osrednjega organa na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja in mreži zagotavlja sekretariat

Camelia TOBĂ (osebje s pravno izobrazbo, enakovredno sodnikom in tožilcem), direktorat za mednarodno pravo in pravosodno sodelovanje, ministrstvo za pravosodje

Člani romunske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah – predsedniki nacionalnih združenj notarjev, sodnih izvršiteljev in odvetniških zbornic v Romuniji imenujejo vsak po enega predstavnika

Octavian ROGOJANU, notar (notar public), sekretar sveta romunskega nacionalnega združenja notarjev

Constantin Adrian STOICA, sodni izvršitelj, romunsko združenje sodnih izvršiteljev (Uniunea Executorilor Judecătorești din România)

Costea-Corin C. DĂNESCU, odvetnik, romunska nacionalna odvetniška zbornica (Uniunea Națională a Barourilor din România)

V Republiki Sloveniji Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah (EPM) deluje preko treh (3) kontaktnih točk in 23 članov mreže.

Kontaktne točke so zaposlene na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije. Na ta način se delo kontaktnih točk dnevno usklajuje in koordinira.

Za izvajanje mednarodne pravne pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah so v Republiki Sloveniji pristojna okrožna sodišča, pri čemer je v Republiki Sloveniji 11 okrožnih sodišč. Glede na navedeno je Slovenija skladno s točko d) prvega odstavka 2. člena Odločbe Sveta o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, [1] kot člane EPM imenovala po enega predstavnika iz vsakega okrožnega sodišča. Poleg tega je Slovenija imenovala enega specializiranega člana mreže (sodnika), ki je pristojen za zadeve pravosodnega sodelovanja v družinskih zadevah.

Poleg tega pa so bili v letu 2019 imenovani še 4 člani mreže (okrajni sodniki), pristojni za področje Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, ter 4 člani mreže (okrajni sodniki) pristojni za področje EU postopkov (Evropski plačilni nalog, spori majhne vrednosti, Evropski izvršilni naslov).

S spremembo Odločbe o ustanovitvi EPM [2] v letu 2009 je bilo v EPM omogočeno sodelovanje tudi predstavnikom drugih pravosodnih poklicev. Od leta 2011 dalje so tako člani mreže tudi Notarska zbornica Republike Slovenije, Odvetniška zbornica Republike Slovenije in Zbornica izvršiteljev Slovenije.

Vpetost sodnikov in drugih pravnih poklicev v EPM je pomembna zaradi doseganja ciljev EPM, saj se tako doseže neposredno sodelovanje med sodniki in drugimi pravnimi poklici, kar je pomembno za lažje reševanje konkretnih primerov v teku pred sodišči.

Kontaktne točke in člani EPM medsebojno komunicirajo pogosto in po potrebi, tako preko e-pošte, telefona in osebno ter se srečujejo na letnih srečanjih na nacionalni ravni.

Trenutno so slovaški člani mreže:

• štiri kontaktne točke z Ministrstva za pravosodje Slovaške republike (Oddelek za mednarodno zasebno pravo (Odbor medzinárodného práva súkromného) v okviru Sektorja za mednarodno pravo (Sekcia medzinárodného práva));
• sodnik za zvezo za družinsko pravo;
• predstavniki drugih osrednjih organov, opredeljenih v instrumentih EU:

Center za mednarodno pravno varstvo otrok in mladine (Centrum pre medzinárodnoprávnu ochranu detí a mládeže),
Center za pravno pomoč (Centrum právnej pomoci);

• predstavniki poklicnih združenj:

Slovaška odvetniška zbornica (Slovenská advokátska komora),
Notarska zbornica Slovaške republike (Notárska komora Slovenskej republiky),
Slovaška zbornica sodnih izvršiteljev (Slovenská komora exekútorov).

Po Odločbi Sveta 2001/470/ES o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah je bila na Slovaškem vzpostavljena pravosodna mreža v civilnih zadevah (Súdna sieť pre občianske veci Slovenskej republiky), da bi se zagotovilo učinkovito sodelovanje Slovaške republike v Evropski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah. Slovaško pravosodno mrežo v civilnih zadevah sestavljajo kontaktne točke (sodniki ali višji sodni uradniki) iz vsakega okrožnega sodišča (okresný súd) in območnega sodišča (krajský súd) ter vrhovnega sodišča (Najvyšší súd).

Kontaktni točki na Finskem

Kontaktni točki na Finskem sta imenovana uradnika, ki delata v enoti za mednarodno pravno pomoč na ministrstvu za pravosodje. Kontaktna točka je del enote, ki deluje kot osrednji organ za več uredb EU in mednarodnih sporazumov na področju civilnega in kazenskega prava. Poleg mreženja kontaktna točka opravlja naloge osrednjega organa in sodeluje na področju civilnega prava.

Kontaktna točka ima poseben elektronski naslov za sodišča in druge pravne in upravne organe, vključene v pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, ki potrebujejo praktično pomoč pri reševanju težav v zvezi s čezmejnimi zadevami.

Kontaktna točka dejavno sodeluje z nacionalnimi pravosodnimi organi, odvetniki in drugimi pravnimi strokovnjaki. Naloge kontaktne točke vključujejo razširjanje informacij o pravnih določbah civilnega in gospodarskega prava EU in njihovem izvajanju v praksi ter zagotavljanje usposabljanja glede povezanih vprašanj. Kontaktna točka prav tako pomaga nacionalnim pravosodnim organom pri reševanju težav, povezanih s čezmejnimi zaprosili za pomoč, in je dejavno vključena v ustrezne mreže in delovne skupine.

Finska odvetniška zbornica je bila imenovana za članico mreže v skladu s členom 2(1)(e) sklepa o ustanovitvi.

Poleg kontaktne točke in finske odvetniške zbornice pri delu mreže sodelujejo tudi člani finske mreže za civilno pravo (glej spodaj).

Finska nacionalna mreža za čezmejne civilne zadeve

Finska nacionalna mreža za čezmejne civilne zadeve je bila ustanovljena leta 2016.

Delo nacionalne mreže obsega med drugim izmenjavo znanja in zagotavljanje pretoka informacij o zakonodaji EU na področju civilnega prava in s tem povezanih virov informacij med evropsko mrežo za civilno pravo in finskimi sodnimi organi ter drugimi pravnimi strokovnjaki.

V nacionalno mrežo so bili imenovani predstavniki okrožnih sodišč, pritožbenih sodišč, izvršilnih organov, organa za pravno pomoč, finske odvetniške zbornice in ministrstva za pravosodje. Delo mreže usklajuje kontaktna točka mreže na Finskem.

Nacionalna mreža se sestane dvakrat letno. Predstavniki nacionalne mreže sodelujejo tudi na sestankih in pri delu evropske mreže za civilno pravo.

Švedska je kot kontaktno točko Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah imenovala osebo na oddelku ministrstva za pravosodje za procesno pravo in vprašanja v zvezi s sodišči, kot kontaktno točko za portal e-pravosodje pa osebo na oddelku ministrstva za pravosodje za kriminalitetno politiko.

Švedski člani mreže so švedski urad nacionalnih sodišč, švedska odvetniška zbornica, švedska izvršilna služba, švedski zavod za socialno zavarovanje, organ za družinsko pravo in starševsko podporo ter švedski organ za odškodnino in podporo za žrtve kaznivih dejanj ter dva osrednja organa (oddelek za kazenske zadeve in mednarodno pravosodno sodelovanje na ministrstvu za pravosodje in oddelek za konzularne zadeve in civilno pravo na ministrstvu za zunanje zadeve).

Kontaktne točke

Za vsako od štirih pravnih jurisdikcij Združenega kraljestva obstaja ena kontaktna točka. Ker je vsaka jurisdikcija ločena, se delo teh kontaktnih točk ne prekriva, vsaka pa je v okviru svoje jurisdikcije izključno pristojna za mrežo. Poizvedbe v okviru EPM bi morale biti naslovljene na ustrezno kontaktno točko za zadevno jurisdikcijo.

Kontaktna točka za Anglijo in Wales deluje v okviru ministrstva za pravosodje v Londonu. Pri opravljanju nalog v zvezi z mrežo ji pomaga en član osebja, obrne pa se lahko tudi na številne druge sodelavce. Delo mreže je povezano z drugimi nalogami.

Delovanje EPM v Angliji in Walesu

V Angliji in Walesu ni formalne nacionalne mreže. Vendar se je znotraj ministrstva za pravosodje oblikovala mreža strokovnjakov za posamezna področja politike, na katere se lahko kontaktna točka obrne, da bi dobila odgovore na postavljena vprašanja.

Vzpostavljeni so bili tudi stiki na drugih ustreznih ministrstvih, na katere se lahko kontaktna točka obrne za nasvet ali odgovore na poizvedbe, ki spadajo v pristojnosti navedenega ministrstva. Kontaktna točka tesno sodeluje tudi z drugimi osebami, ki spadajo v razširjeno mrežo za Anglijo in Wales, vključno s sodniki, ki so specializirani za določena pravna področja ali so pristojni za mednarodno sodelovanje, zlasti z glavnim sodnikom (judicial Head) za mednarodno družinsko pravo in višjim sodnikom (Senior Master), pristojnim za predpise o vročanju in pridobivanju dokazov.

Vsi člani razširjene mreže in neformalne medministrske mreže so dosegljivi po elektronski pošti. Osebe v okviru ministrstva za pravosodje in sodne službe Njenega veličanstva (Her Majesty’s Courts and Tribunals Service) imajo dostop do intraneta, ki se lahko uporablja za razširjanje informacij o mreži, po elektronski pošti pa so dosegljivi tudi sodniki. Informacije o mreži so na voljo tudi na intranetu sodstva za Anglijo in Wales.

Zagotavljata, da se pred pomembnimi sestanki mreže izvede posvetovanje z ustreznimi strokovnjaki s področja politike, uprave ali pravosodja ter da se ustrezno razširijo zapisniki s sestankov in zapisi o relevantnih ukrepih.

Kontaktna točka se udeležuje sestankov Odbora za mednarodno družinsko pravo, ki ga sestavljajo višji družinski sodniki, odvetniki, akademiki in ustrezni osrednji organi za Anglijo in Wales. Odbor se sestaja štirikrat na leto in si med drugim izmenja informacije o nedavno sprejeti zakonodaji EU in dejavnostih mreže. Kontaktna točka se je udeležila tudi nekaterih sestankov posvetovalnega odbora lorda kanclerja (Lord Chancellor) za mednarodno zasebno pravo. Ta odbor sestavljajo višji sodniki in akademiki ter svetuje ministrstvu za pravosodje o predlogih EU na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah.

Kontaktna točka ima redne stike tudi z odvetniškima združenjema Anglije in Walesa (Bar Council in Law Society of England and Wales), tj. organoma, ki zastopata odvetnike oziroma pravne svetovalce, ter s predstavnikom Združenega kraljestva v mreži evropskih potrošniških centrov (ECC-Net), ki je pristojen za vse jurisdikcije Združenega kraljestva. Potekali so tudi sestanki s kontaktno točko mreže SOLVIT v Združenem kraljestvu.

Zagotavljanje informacij

V Angliji in Walesu ni nacionalnega spletišča za EPM. Informacije so na voljo prek drugih obstoječih spletnih mest, vključno z zgoraj omenjenim intranetom sodstva. Vendar kontaktna točka pri zagotavljanju različnih virov informacij sodeluje z drugimi; na primer, na spletišču sodne službe Njenega veličanstva so objavljena navodila državljanom o tem, kako sprožiti čezmejni spor ali se odzvati nanj, zlasti v zvezi z uredbami o evropskem nalogu za izvršbo, evropskem plačilnem nalogu in evropskem postopku v sporih majhne vrednosti. Sodelovala je tudi z mrežo ECC-Net v Združenem kraljestvu, na podlagi česar je nastal vodnik po uredbi o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti. Za ozaveščanje o EPM in straneh portala e-pravosodje se izkoristijo možnosti na zadevnih sestankih in konferencah ter v zadevnih publikacijah.

Kontaktne točke

Za vsako od štirih pravnih jurisdikcij Združenega kraljestva obstaja ena kontaktna točka. Ker je vsaka jurisdikcija ločena, se delo teh kontaktnih točk ne prekriva, vsaka pa je v okviru svoje jurisdikcije izključno pristojna za mrežo. Poizvedbe v okviru EPM bi morale biti naslovljene na ustrezno kontaktno točko za zadevno jurisdikcijo.

Kontaktna točka deluje v okviru ministrstva za pravosodje Severne Irske. Kontaktna točka ne dela s polnim delovnim časom na zadevah mreže, lahko pa se pri opravljanju nalog v zvezi z mrežo za pomoč obrne na številne operativne sodelavce in sodelavce, ki se ukvarjajo z zadevno politiko. Delo mreže je povezano s številnimi drugimi nalogami.

Delovanje EPM na Severnem Irskem

Na Severnem Irskem ni formalne nacionalne mreže. Vendar se je v okviru ministrstva za pravosodje razvila mreža ljudi, ki so strokovnjaki na določenih področjih politike. Kontaktna točka ima tudi več vzpostavljenih stikov na drugih ustreznih ministrstvih, na katera se lahko naslovijo vprašanja, ki ne sodijo v pristojnost ministrstva kontaktne točke. Ker je Severna Irska majhna jurisdikcija, ima kontaktna točka dobro uveljavljeno mrežo notranjih stikov, ki lahko pomagajo pri večini prejetih poizvedb in zahtev po informacijah.

Najučinkovitejši način za predložitev zahtev in informacij je po elektronski pošti. To omogoča posredovanje sporočil hitro in v celoti, zlasti zunanjim stikom, s čimer se zagotovi, da ima ustrezno osebje potrebne informacije, ki so jim v pomoč pri odgovarjanju na poizvedbe.

Kontaktna točka zagotavlja, da se ob prejemu poizvedb in pred pomembnimi sestanki mreže izvede posvetovanje z ustreznimi strokovnjaki s področja politike, uprave ali pravosodja. Zapisniki s sestankov in zapisi o relevantnih ukrepih se ustrezno razširijo.

Zagotavljanje informacij

Na Severnem Irskem ni nacionalnega spletišča za EPM. Informacije se zagotavljajo na drugih obstoječih spletiščih. Vse pogosteje se uporablja sklicevanje na portal e-pravosodje. Kontaktna točka sodeluje z drugimi, ki zagotavljajo vire informacij, vključno s Sodno službo Severne Irske (Northern Ireland Courts and Tribunals Service) (https://www.justice-ni.gov.uk/topics/courts-and-tribunals), saj njeno javno spletišče vključuje na primer informacije o delu mreže, informacije o izvrševanju tujih sodb, o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti in postopku za evropski plačilni nalog itd. Na spletišču vlade Severne Irske (http://www.nidirect.gov.uk) so tudi informacije o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti.

Za ozaveščanje o EPM in straneh portala e-pravosodje se izkoristijo možnosti na zadevnih sestankih in konferencah ter v zadevnih publikacijah.

Kontaktne točke

Za vsako od štirih pravnih jurisdikcij Združenega kraljestva obstaja ena kontaktna točka. Ker je vsaka jurisdikcija ločena, se delo teh kontaktnih točk ne prekriva, vsaka pa je v okviru svoje jurisdikcije izključno pristojna za mrežo. Poizvedbe v okviru EPM bi morale biti naslovljene na ustrezno kontaktno točko za zadevno jurisdikcijo.

Kontaktna točka za Škotsko deluje v prostorih škotske vlade pri EU v Bruslju. Pri opravljanju nalog v zvezi z mrežo se lahko za pomoč obrne na številne sodelavce. Delo mreže je povezano z drugimi nalogami.

Delovanje EPM na Škotskem

Na Škotskem ni formalne nacionalne mreže. Vendar se je v okviru direktorata za pravosodje razvila mreža ljudi, ki so strokovnjaki na določenih področjih politike. Kontaktna točka se lahko obrne na te sodelavce, da bi dobila odgovore na določene poizvedbe.

Vzpostavljeni so bili tudi stiki z drugimi deli škotske vlade. Kontaktna točka se obrne na te posameznike po nasvet ali odgovore na poizvedbe v zvezi z njihovim delom. Kontaktna točka po potrebi sodeluje tudi z drugimi zunaj vlade. Primeri vključujejo odvetniško združenje Škotske (Law Society of Scotland) in odvetniški zbor Škotske (Faculty of Advocates), tj. strokovna organa, ki zastopata pravne svetovalce oziroma odvetnike. Kontaktna točka je vzpostavila stike tudi s predstavniškim organom za organe kazenskega pregona (Society of Messengers at Arms and Sheriff Officers – SMASO).

Najobičajnejša oblika dostopa do informacij in njihove izmenjave je po elektronski pošti. Kontaktna točka se je prav tako udeležila sestankov v živo.

Kontaktna točka zagotavlja, da se pred pomembnimi sestanki mreže izvede posvetovanje z ustreznimi strokovnjaki s področja politike, uprave ali z drugih področij. Zapisniki s sestankov in zapisi o relevantnih ukrepih se ustrezno razširijo.

Zagotavljanje informacij

Na Škotskem ni nacionalnega spletišča za EPM. Informacije se zagotavljajo na drugih obstoječih spletiščih. Vse pogosteje se uporablja sklicevanje na portal e-pravosodje. Kontaktna točka sodeluje z drugimi, ki zagotavljajo vire informacij, vključno s Sodno službo Škotske (Scottish Courts and Tribunals Service – SCTS). Spletišče Sodne službe Škotske zagotavlja smernice za državljane o čezmejnih sporih, zlasti v zvezi z uredbami o evropskem nalogu za izvršbo, evropskem plačilnem nalogu in evropskem postopku v sporih majhne vrednosti. Za ozaveščanje o EPM in straneh portala e-pravosodje se izkoristijo možnosti na zadevnih sestankih in konferencah ter v zadevnih publikacijah.