Spori majhne vrednosti

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Posebnega postopka za spore majhne vrednosti ni. Spore majhne vrednosti obravnava mirovni sodnik (giudice di pace).

Praviloma naj bi bil postopek pred mirovnim sodnikom čim preprostejši (členi 316–318 zakonika o civilnem postopku).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Mirovni sodniki so pristojni za spore v zvezi s premičnim premoženjem, katerega vrednost ne presega 5 000 evrov, razen če ni z zakonom določeno drugače.

Mirovni sodnik obravnava tudi odškodninske tožbe v zvezi z nesrečami v cestnem in vodnem prometu, če vrednost zahtevka ne presega 20 000 evrov.

Mirovni sodnik ne glede na vrednost spora obravnava vse zadeve, ki vključujejo:

• določitev meja in upoštevanje razdalje pri zasaditvi dreves in živih meja, določene z zakonom, drugim predpisom ali prakso;
• obseg in uporabo skupnih prostorov večstanovanjske stavbe;
• razmerja med lastniki ali stanovalci v zvezi z dimom, plini, vročino, hrupom, tresljaji in podobnimi emisijami, ki presegajo običajne ravni;
• obresti ali nepredvidene stroške zaradi zamude pri plačilu pokojninskih ali socialnih dajatev.

Italijanski parlament je z Zakonom št. 57 z dne 28. aprila 2016 vlado pooblastil za reformo sistema častnih sodnikov. Pooblastilo med drugim obsega razširitev pristojnosti častnih sodnikov, tako da se zgornja meja vrednosti zadev, ki jih obravnavajo, zviša s 5 000 evrov na 30 000 evrov ter na 50 000 evrov v odškodninskih zadevah v zvezi z materialno škodo ali poškodbo, povzročeno v prometni nesreči. Pooblastilo še ni bilo izvršeno, zato se nova pravila še ne uporabljajo.

1.2 Uporaba postopka

Postopek s tožbo se pri mirovnem sodniku začne z vabilom (citazione) na obravnavo na sodišču. Zahtevek se lahko vloži tudi ustno. V takem primeru ga mirovni sodnik vpiše v dokument, ki ga tožnik vroči tožencu z vabilom na sodno obravnavo (člen 316 zakonika o civilnem postopku). Vloga mora vsebovati ime sodišča in strank ter dejstva in predmet zadeve. Rok od dneva vročitve vabila na obravnavo do dneva nastopa pred sodiščem je za polovico krajši od roka, ki velja za postopek pred splošnim sodiščem (tribunale), tj. 45 dni (člen 318 zakonika o civilnem postopku). Mirovni sodnik na prvi obravnavi zasliši stranki po svoji presoji in poskuša doseči spravo. Če se stranki spravita med seboj, se to vpiše v zapisnik. Če poskus sprave ne uspe, mirovni sodnik stranki pozove, naj navedeta vsa dejstva v podporo svojim zahtevkom, obrambi in ugovorom ter predložita dokumente in kakršne koli druge dokaze. Če se glede na dejanja strank na prvi obravnavi to izkaže za nujno, mirovni sodnik razpiše samo eno dodatno obravnavo, da omogoči predložitev in izvedbo dodatnih dokazov. Dokumenti, ki jih predložita stranki, se lahko vključijo v spis zadeve in hranijo v njem do odločitve o zadevi.

1.3 Obrazci

Oblika obrazcev ni predpisana.

1.4 Pomoč

Če vrednost spora ne presega 1 100 evrov, lahko stranke pred mirovnim sodnikom nastopijo same (člen 82 zakonika o civilnem postopku; glej informativni list „Predložitev zadeve sodišču“).

V vseh drugih primerih mora stranke zastopati odvetnik. Vendar lahko mirovni sodnik stranki glede na naravo in obseg zadeve na podlagi njene ustne prošnje ali druge vloge dovoli, da pred sodiščem nastopi sama.

Sodnik preveri, ali sta stranki izvedli vsa dejanja, potrebna za njun nastop pred sodiščem, in ju po potrebi pozove, naj dopolnita ali uredita dokumente, ki so po njegovem mnenju pomanjkljivi.

Če sodnik ugotovi kakršno koli napako v pooblastilu, danemu odvetniku, določi rok, v katerem jo morajo stranke odpraviti. Če je napaka odpravljena v roku, se vloga šteje za pravilno, njeni materialni in procesni učinki pa veljajo od datuma prvega uradnega obvestila (člen 182 zakonika o civilnem postopku).

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Pravila o pridobivanju dokazov so enaka kot pri rednem sodnem postopku (glej informativni list „Pridobivanje dokazov“).

1.6 Pisni postopek

Zgolj pisni postopek ni predviden, ker morajo mirovni sodniki zaslišati stranke in poskušati doseči spravo med njimi.

1.7 Vsebina sodbe

Običajno se uporabljajo enaka pravila kot pri rednem postopku.

Pooblastilo za reformo sistema obsega tudi možnost, da bi lahko redni sodniki v zadevah z vrednostjo do 2 500 evrov sodili ex aequo et bono (na podlagi temeljne pravičnosti) brez izrecnega sklicevanja na pravna pravila.

Mirovnim sodnikom je ta možnost trenutno na voljo v zadevah z vrednostjo do 1 100 evrov.

1.8 Povračilo stroškov

Ali je povračilo stroškov kakor koli omejeno? Če je, kako?

Odločitve o stroških se sprejmejo na podlagi splošnih pravil, v skladu s katerimi stroške nosi stranka, ki v postopku ne uspe. Vendar se lahko vsaki stranki naloži plačilo njenih lastnih stroškov, če nobena stranka ne uspe v postopku, ali iz drugega upravičenega razloga.

1.9 Možnost pritožbe

Pravila o sodbah po načelu temeljne pravičnosti (sentenze di equità) – v sporih, katerih vrednost ne presega 1 100 evrov – so bila leta 2006 spremenjena: pritožba zoper take sodbe je mogoča samo zaradi kršitve postopka, kršitve ustavnih določb ali določb prava Skupnosti ter kršitve načel, ki urejajo zadevno vsebino.

Te določbe se uporabljajo za vse sodbe, izdane od 2. marca 2006 (člen 27 zakonodajnega odloka št. 2006/40).

Zoper sodbe po načelu temeljne pravičnosti, izdane pred navedenim datumom, se je mogoče pritožiti pri kasacijskem sodišču (v zakonitih rokih) samo zaradi kršitve ustavnih določb, določb prava Skupnosti in postopka, kršitve načel, ki urejajo zadevno vsebino, ali pomanjkljive obrazložitve sodbe. Sodbe, ki jih mirovni sodnik izda v zvezi z upravnimi globami, se lahko izpodbijajo le z izrednim pravnim sredstvom pri kasacijskem sodišču.

Zoper vse druge sodbe, ki jih izda mirovni sodnik, se je mogoče pritožiti.

Glej informativne liste o pravosodnem sistemu, pristojnosti in o tem, kako postopati.

Sorodne priloge

Zakonik o civilnem postopku