Zaseg

Zaplemba premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, v Evropski uniji že dolgo velja za eno od najučinkovitejših sredstev boja proti organiziranemu kriminalu. Usmerjena je proti glavnemu razlogu za obstoj hudodelskih združb, to je povečanju dobička z nezakonitimi sredstvi. Zaplemba pomeni dokončen odvzem premoženja na podlagi pravnomočne sodne odločbe.

Zaplemba na mednarodni ravni

Na mednarodni ravni obstaja več pravnih aktov, ki spodbujajo zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Resnični mejnik pri spodbujanju zaplembe premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je Strasbourška konvencija iz leta 1990, ki jo je ratificiralo vseh 27 držav članic EU. Njen namen je spodbujati mednarodno sodelovanje pri odkrivanju, sledenju, zamrznitvi in zaplembi premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem. Ta konvencija je bila dopolnjena in posodobljena z Varšavsko konvencijo iz leta 2005.

Zaplemba v Evropski uniji

Evropska unija že dolgo poudarja pomen zaplembe premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Za zagotovitev skupnega pristopa k zaplembi v EU je bilo v zadnjih letih sprejetih več zakonodajnih aktov. EU se zdaj osredotoča na pravilno izvajanje teh pravnih aktov na nacionalni ravni.

  • Okvirni sklep o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je bil sprejet leta 2001. Namen je bil zagotoviti minimalni skupni pristop držav članic glede tistih kaznivih dejanj, za katera bi morale določiti zaplembo. Splošno pravilo je, da če je za kaznivo dejanje določena več kot enoletna zaporna kazen, mora biti po nacionalni zakonodaji mogoče odrediti zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s tem kaznivim dejanjem. Države članice morajo vzpostaviti sistem zaplembe vrednosti. Vse zahteve, ki prihajajo iz drugih držav članic, je treba obravnavati enako prednostno, kot se obravnavajo taki ukrepi v povsem domačih postopkih.
  • Namen Okvirnega sklepa o zaplembi iz leta 2005 je še bolj približati zakonodaje držav članic o zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
  • Okvirni sklep o vzajemnem priznavanju odredb o zaplembi določa pravila, v skladu s katerimi pravosodni organi ene države članice na svojem ozemlju priznajo in izvršijo odredbo o zaplembi, ki jo izdajo pristojni pravosodni organi druge države članice. Vrednost zasežene lastnine se enakomerno razdeli med državo, ki je izdala odredbo, in državo, ki jo je izvršila.
  • Premoženje se pogosto zamrzne že pred izdajo odredbe o zaplembi. Da bi pristojni pravosodni organi na zahtevo pravosodnih organov druge države članice lahko zasegli premoženje, je bil leta 2003 sprejet Okvirni sklep o zasegu premoženja ali dokazov (glej tudi oddelek Zamrznitev sredstev in zavarovanje dokazov).
  • Da bi bilo praktično sodelovanje med pravosodnimi organi učinkovito, je namen Sklepa Sveta o uradih za odvzem premoženjske koristi graditi na neformalnem sodelovanju, ki poteka med kontaktnimi točkami držav članic, ki delujejo na področju odkrivanja, sledenja in odvzema premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem, v mreži CARIN. Ta sklep od držav članic zahteva, da ustanovijo ali imenujejo „urade za odvzem premoženjske koristi“, katerih naloga je olajšati učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij na področju odvzema premoženjske koristi.
  • Leta 2014 je bila sprejeta direktiva, ki državam EU olajšuje zaseg premoženjske koristi, ki izhaja iz hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Cilj direktive je poenostavitev veljavnih pravil in zapolnitev pomembnih vrzeli, ki jih izkoriščajo združbe organiziranega kriminala. Nova pravila bodo okrepila zmožnost držav EU za zaplembo premoženja, ki je bilo preneseno na tretje osebe; prav tako bo lažje zapleniti premoženje, pridobljeno s kaznivim dejanjem, tudi če je osumljenec pobegnil, pristojni organi pa bodo lahko začasno zamrznili sredstva, pri katerih obstaja tveganje, da bi brez ustreznega ukrepanja izginila.
  • Leta 2018 je bila sprejeta uredba o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu. Uporablja se od 19. decembra 2020. Njen namen je olajšati odvzem premoženjske koristi v čezmejnih zadevah v EU. Uredba se uporablja za sklepe o začasnem zavarovanju in sklepe o odvzemu, ki jih država članica izda v okviru kazenskih postopkov. Določa jasne in kratke roke za vzajemno priznavanje in izvrševanje sklepov o začasnem zavarovanju. Izboljšuje pravice žrtev do povračila in odškodnine v čezmejnih postopkih. Uredba določa jamstva za zagotovitev, da je vzajemno priznavanje sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah. Uporablja se med državami članicami EU (razen Danske in Irske) in nadomešča okvirna sklepa iz let 2003 in 2006.
  • Informacije o pristojnih organih in izjave držav članic so na voljo v okviru Evropske pravosodne mreže.
Zadnja posodobitev: 16/09/2022

Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.