Insolventnost/stečaj

Grčija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Zoper koga je mogoče uvesti postopek v primeru insolventnosti?

Postopek v primeru insolventnosti je mogoče uvesti zoper gospodarske subjekte in združenja oseb s pravno osebnostjo, ki sledijo ekonomskemu cilju.

2 Kateri so pogoji za uvedbo postopka v primeru insolventnosti?

Predlog za začetek postopka mora na prvostopenjskem sodišču (eisangeléas protodikón) vložiti sam dolžnik, upnik s pravnim interesom ali državni tožilec, če za to obstaja javni interes. Pogoji za začetek postopka: (a) kadar predlog vloži upnik, je moral dolžnik ustaviti plačila; (b) kadar vlogo vloži dolžnik, zadostuje verjetnost, da ne bo zmožen poplačati svojih dolgov. Sodišče določi datum ustavitve plačil, ki je največ dve leti pred datumom objave sodbe. Predsednik sodišča lahko na zahtevo katere koli osebe, ki ima pravni interes, odredi kakršen koli ukrep, ki naj bi bil nujen za preprečitev morebitnih sprememb dolžnikovega premoženja v škodo upnikov. Taki ukrepi samodejno prenehajo z izdajo sodbe o razglasitvi insolventnosti.

3 Katero premoženje je sestavni del stečajne mase? Kako se obravnava premoženje, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

Stečajno maso (ptocheutikí periousía) sestavlja vse premoženje – ne glede na njegovo lokacijo –, ki je na datum razglasitve insolventnosti v lasti dolžnika. Ne vključuje (a) morebitnega nezasegljivega premoženja, tj. stvari, ki so neizogibno potrebne za osnovno preživetje dolžnika in njegove družine, in stvari, ki jih dolžnik potrebuje za delo, s katerim se preživlja, ali (b) morebitnega premoženja, ki je izključeno s posebnimi zakonskimi določbami. Prav tako ne vključuje premoženja, ki ga je dolžnik pridobil po razglasitvi insolventnosti.

4 Kakšna pooblastila imata dolžnik in stečajni upravitelj?

Dolžnik z razglasitvijo insolventnosti samodejno izgubi pravico do upravljanja premoženja, tj. da z njim razpolaga in ga odtuji. Kakršen koli dolžnikov posel upravljanja premoženja brez soglasja upravitelja (sýndikos) je neizvršljiv. Premoženje upravlja upravitelj. Dolžnik lahko upravlja svoje premoženje samo v izjemnih primerih, določenih v zakonu. Imenovani upravitelj mora biti odvetnik z vsaj petletnimi izkušnjami. Njegovo delo nadzoruje sodnik poročevalec sodišča (eisigitís dikastís). Za nekatere posle upravljanja upravitelj potrebuje dovoljenje sodišča, ki obravnava zadevo v zvezi z insolventnostjo (stečajno sodišče, ptocheutikó dikastírio). Stečajno sodišče je zadnji nadzornik, pristojen za usmerjanje postopka v primeru insolventnosti.

5 Pod katerimi pogoji je mogoče uveljavljati pobote?

Razglasitev insolventnosti ne vpliva na upnikovo pravico, da uveljavlja pobot zoper nasprotni zahtevek dolžnika, če so bili pogoji za pobot izpolnjeni pred razglasitvijo insolventnosti. Morebitna prepoved pobota velja tudi v postopku v primeru insolventnosti.

6 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na trenutne pogodbe, katerih stranka je dolžnik?

Vse dvostranske pogodbe, ki na datum razglasitve insolventnosti še niso izpolnjene in katerih stranka je dolžnik, ostanejo veljavne, razen če zakonik o insolventnosti določa drugače. Upravitelj ima na podlagi dovoljenja sodnika poročevalca pravico izpolniti obveznosti vseh veljavnih pogodb in od nasprotnih strank zahtevati njihovo izpolnitev. Vse trajne pogodbe ostanejo veljavne, razen če zakon določa drugače. Finančne pogodbe so izključene. Določbe insolvenčnega prava ne vplivajo na pravico do odpovedi pogodbe v skladu z zakonom ali pogodbo. Razglasitev insolventnosti je podlaga za odpoved pogodb osebne narave, katerih stranka je dolžnik. Upravitelj lahko prenese pogodbeno razmerje, v katerem je dolžnik stranka, na tretjo osebo. Delovno razmerje z razglasitvijo insolventnosti preneha.

7 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na postopke, ki so jih sprožili posamezni upniki (razen za pravde v teku)?

Z razglasitvijo insolventnosti se vsi postopki, ki so jih posamezni upniki zoper dolžnika uvedli za poravnavo ali izpolnitev zahtevkov, v okviru insolventnosti samodejno prekinejo, brez poseganja v določbe o zavarovanih upnikih, v zvezi s katerimi prekinitev ne velja za zavarovanje s premoženjem v stečajni masi. Vendar lahko za navedene upnike pod nekaterimi pogoji velja nekajmesečni odlog. Natančneje, z razglasitvijo insolventnosti so prepovedana naslednja dejanja: nadaljevanje izvršbe, vlaganje tožb za izpolnitev ali ugotovitvenih tožb, nadaljevanje takih pravd, vlaganje ali obravnavanje pritožb ter izdajanje upravnih ali davčnih aktov oziroma njihovo izvrševanje v zvezi s premoženjem v stečajni masi.

8 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na nadaljevanje pravd, ki tečejo v trenutku uvedbe postopka v primeru insolventnosti?

Upravitelj nadaljuje vse pravde, ki na datum razglasitve insolventnosti še niso končane, če je dolžnik v njih upnik. Če je dolžnik, se pravde prekinejo, sledi pa postopek prijave in preverjanja terjatev.

9 Katere so glavne značilnosti udeležbe upnikov v postopku v primeru insolventnosti?

Upniki morajo terjatve do dolžnika prijaviti pri sodnem uradniku za stečaje (grammatéas ton ptocheúseon). Vsi upniki, ne glede na prednostne pravice ali zavarovanje, vključno s tistimi, katerih terjatve so pogojne, oblikujejo skupščino upnikov (synéleusi ton pistotón). Prva skupščina se skliče s sodbo, s katero se razglasi insolventnost. Skupščina lahko izvoli tričlanski upniški odbor (epitropí pistotón), ta pa lahko nato imenuje skupnega predstavnika vseh članov. Tričlanski upniški odbor spremlja potek postopka v primeru insolventnosti.

10 Na kakšen način lahko stečajni upravitelj uporablja premoženje iz stečajne mase oziroma razpolaga z njim?

Po popisu dolžnikovega premičnega in nepremičnega premoženja se lahko upravitelj posvetuje s sodnikom poročevalcem in zaprosi za dovoljenje za prodajo blaga ali premičnih predmetov, ki so vključeni v stečajno maso, vendar je namen take prodaje samo kritje tekočih potreb. Šele ko je preverjanje upnikov končano in če ni sprejet ali potrjen načrt reorganizacije podjetja ali če je tako sprejetje ali potrditev preklicana, lahko upravitelj unovči dolžnikovo premoženje in izkupiček razdeli med upnike, pri čemer odproda podjetje kot celoto ali posamezne dele njegovega premoženja. Dolžnikovo nepremično premoženje se lahko odproda samo z dovoljenjem stečajnega sodišča, danim na zahtevo upravitelja in na podlagi poročila sodnika poročevalca.

11 Katere terjatve je treba prijaviti zoper dolžnikovo stečajno maso in kako se obravnavajo terjatve, nastale po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

Terjatve lahko prijavijo in dokumentacijo sodnemu uradniku za stečaje predložijo vsi dolžnikovi upniki, ne glede na to, ali so njihove terjatve prednostne ali ne, in ne glede na to, ali so zavarovane s premoženjem ali ne. V postopek v primeru insolventnosti se vključijo upniki, ki imajo na datum razglasitve insolventnosti pogodbeno denarno terjatev do dolžnika, ki je že nastala in jo je mogoče uveljavljati na sodišču. Terjatev, ki nastanejo po začetku postopka v primeru insolventnosti, ni mogoče prijaviti. Sodni stroški upravitelja, stroški, ki nastanejo pri upravljanju stečajne mase, nagrada upravitelju in morebitne terjatve v zvezi s stečajno maso (omadiká pistómata) se odštejejo vnaprej, po odločitvi za unovčenje stečajne mase, in poplačajo pred razvrstitvijo dolžnikovih upnikov.

12 Katera so pravila o prijavi, preverjanju in priznanju terjatev?

Terjatve je treba pisno prijaviti pri sodnem uradniku za stečaje, pri čemer je treba podrobno navesti vrsto, razlog, datum nastanka itd., v enem mesecu po objavi sodbe o razglasitvi insolventnosti v biltenu sodnih objav odvetniškega sklada (Deltío Dikastikón Dimosieúseon tou Tameíou Nomikón). Če se zgoraj navedeni rok izteče, lahko upnik še vedno vloži ugovor (anakopí) in zahteva, naj stečajno sodišče preveri njegovo terjatev. Za preverjanje velja naslednje: (a) upravitelj ga v navzočnosti sodnika poročevalca opravi tri dni po izteku roka, določenega za prijavo terjatev; (b) upnik, katerega terjatev se preverja, se lahko preverjanja udeleži osebno ali po ustrezno pooblaščeni tretji osebi; (c) preverjanje se opravi tako, da se upnikova dokumentacija primerja z dolžnikovimi knjigami in dokumentacijo; (d) sodnik poročevalec sestavi poročilo o preverjanju upnikov; (e) v primeru dvoma sodnik poročevalec odloči o sprejetju terjatve, ki jo lahko sprejme tudi začasno; (f) med preverjanjem lahko dolžnik, upravitelj in upniki, katerih terjatve so bile že sprejete, podajo ugovore. Posebno spletno mesto, na katerem bi bili objavljeni posebni obrazci za zgoraj navedeni postopek, ne obstaja. So pa posebni obrazci na voljo pri sodnem uradniku za stečaje na prvostopenjskem sodišču (protodikeío).

13 Katera so pravila o razdelitvi iztržkov? Kako se razvrščajo terjatve in pravice upnikov?

Ko je sprejeta odločitev o unovčenju stečajne mase, upravitelj brez nepotrebnega odlašanja sestavi razdelitveni seznam in ga predloži sodniku poročevalcu. Ta razglasi seznam za izvršljiv in ga da razobesiti v svojem uradu. Pri razdelitvi se upoštevajo naslednje splošne prednostne pravice: (i) terjatve, ki izhajajo iz najrazličnejših vrst financiranja za zagotovitev nadaljnjega poslovanja dolžnika; (ii) terjatve za stroške dolžnikovega zdravljenja in pogrebne stroške; (iii) terjatve za preskrbo s potrebno hrano; (iv) terjatve zaposlenih v zvezi z njihovo zaposlitvijo, odvetniški honorarji; (v) terjatve kmetov; (vi) terjatve Helenske države in lokalnih organov; (vii) terjatve jamstvenega sklada (synengyitikó) in posebne prednostne pravice upnikov, tj. prednostne terjatve na določenih dolžnikovih premičninah ali nepremičninah ali znesku denarja. Če se prednostne pravice v primeru izkupička od odprodaje premoženja ali zneska denarja prekrivajo, se smiselno uporabijo ustrezne določbe zakonika o civilnem postopku.

14 Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti (zlasti s poravnavo)?

Dolžnik in upravitelj lahko stečajnemu sodišču predložita načrt reorganizacije. Vključevati mora informacije o finančni zmogljivosti in predlaganem poplačilu upnikov, opis ukrepov, ki naj bi se sprejeli, kot so organizacijske spremembe in poslovni načrti, oblikovanje pravic in splošno razvrstitev vsakega upnika itd. Stečajno sodišče načrt samodejno predhodno prouči v 20 dneh po predložitvi in ga lahko zavrne iz posebnih razlogov, določenih z zakonom. Če sodišče načrta ne zavrne, določi najmanj trimesečni rok, v katerem morajo upniki načrt sprejeti ali ne, in datum, na katerega se morajo sestati. Razprava in glasovanje o načrtu potekata v navzočnosti sodnika poročevalca. Za sprejetje načrta je potrebna posebna večina. Ko upniki sprejmejo načrt reorganizacije, se ta predloži sodišču v potrditev. Ko je izdana pravnomočna sodba o odobritvi načrta, postane ta zavezujoč za vse upnike, ne glede na njihovo razvrstitev in ne glede na to, ali so prijavili terjatve ali ne. Postopek v primeru insolventnosti se konča. Upniki lahko začnejo individualni postopek.

15 Katere so pravice upnikov po končanju postopka v primeru insolventnosti?

Ko se razglasi, da je postopek v primeru insolventnosti končan, se odvzem premoženja dolžniku prekliče, dolžnik spet prevzame razpolaganje s svojim premoženjem in upniki lahko začnejo individualni postopek. Natančneje, postopek v primeru insolventnosti se konča z odprodajo premoženja, upravitelj pa v enem mesecu predloži poročilo.

16 Kdo mora nositi stroške in izdatke, nastale med postopkom v primeru insolventnosti?

Stroški in izdatki, nastali v postopku v primeru insolventnosti, bremenijo stečajno maso.

17 Katera so pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov?

Vsa dejanja dolžnika v obdobju od ustavitve plačil do razglasitve insolventnosti („obdobje izpodbojnosti“, ýpopti períodos), ki so v škodo vseh upnikov, se lahko razveljavijo (dejanja, ki se lahko razveljavijo, práxeis dynitikís anáklisis) ali jih je treba razveljaviti (dejanja, ki se obvezno razveljavijo, práxeis ypochreotikís anáklisis), odvisno od pogojev, določenih z insolvenčnim pravom. Tožbo za razveljavitev lahko pri stečajnem sodišču vloži upravitelj ali pod določenimi pogoji upnik. Vsak, ki je dolžnikovo premoženje pridobil na podlagi razveljavljenega dejanja, ga mora vrniti v stečajno maso.

Zadnja posodobitev: 13/02/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.