Redna sodišča v državah članicah

Redna sodišča – uvod

Po ustavi je naloga sodišč, da izvršujejo sodno oblast ter da splošne in lokalne odločbe in uredbe uporabljajo v skladu z zakoni.

Redna sodišča

Vrhovno sodišče

Na vrhu hierarhije rednih sodišč je vrhovno sodišče (Cour supérieure de Justice), ki obsega kasacijsko sodišče (Cour de cassation), pritožbeno sodišče (Cour d'appel) in generalno državno tožilstvo (Parquet général).

Kasacijsko sodišče je pristojno zlasti za zahteve za razveljavitev ali razglasitev ničnosti odločb različnih oddelkov pritožbenega sodišča in sodb, izdanih na zadnji stopnji, iz pravnih razlogov. Zastopanje po odvetniku je obvezno.

Pritožbeno sodišče je pristojno za civilne, gospodarske in kazenske zadeve ter zadeve, o katerih odločata delovni sodišči v obeh sodnih okrožjih v državi. Zastopanje po odvetniku je obvezno, razen pri kazenskih zadevah in predlogih za izdajo začasne odredbe (référés). Kazenski oddelek pritožbenega sodišča je pristojen za pritožbe zoper sodbe kazenskega oddelka okrožnega sodišča (tribunal d‘arrondissement).

Okrožna sodišča

Država je razdeljena na dve sodni okrožji (arrondissements judiciaires), od katerih ima vsako po eno okrožno sodišče, eno v Luxembourgu in drugo v Diekirchu.

Obe okrožni sodišči sta razdeljeni; pri vsakem okrožnem sodišču obstaja državno tožilstvo, ki ga sestavljajo državni tožilec (Procureur d'Etat) in namestniki (substituts). Preiskovalni sodniki (juges d'instruction) pri vsakem okrožnem sodišču so pristojni za predkazenske preiskave resnejših kaznivih dejanj (affaires criminelles et affaires correctionnelles).

Okrožno sodišče v civilnopravnih in gospodarskih zadevah odloča kot sodišče splošne pristojnosti in je pristojno za vse zadeve, za katere ni izrecno določena pristojnost drugega sodišča zaradi narave ali višine zahtevka.

Pristojno je ratione valoris (glede na vrednost) za zahtevke nad 15 000 EUR.

Ima izključno pristojnost v zadevah, za katere mu jo zakon zaradi njihove narave izrecno podeljuje. Je izključno pristojno za obravnavo vlog za izvršitev tujih sodnih odločb in pravnih instrumentov, ki so jih overili tuji javni uradniki. Okrožni sodišči sta pristojni tudi v nepravdnih postopkih, na primer glede posvojitev, skrbništva, emancipacije itd.

Okrožno sodišče je pristojno za pritožbe zoper sodbe mirovnih sodišč na prvi stopnji, ki imajo sedež v sodnem okrožju sodišča.

Postopek pred okrožnim sodiščem se načeloma začne z vabilom (assignation), ki ga sodni izvršitelj vroči toženi stranki.

Predsedniki okrožnih sodišč ali sodniki, ki jih nadomeščajo, obravnavajo predloge za izdajo začasne odredbe v nujnih civilnih in gospodarskih zadevah.

Okrožni sodišči izvršujeta svojo kazensko pristojnost prek svojih kazenskih oddelkov (chambre criminelle ou correctionnelle). Pristojni sta za obravnavo vseh srednje hudih kaznivih dejanj (délits) in najhujših kaznivih dejanj (crimes), pri katerih jima zadevo predloži predobravnavni senat (Chambre du Conseil) ali predobravnavni senat pritožbenega sodišča. Tožena stranka se mora na sodišču zglasiti osebno, razen če gre za kršitev, ki se kaznuje zgolj z globo; v tem primeru jo lahko zastopa odvetnik.

Načeloma je zastopanost po odvetniku pred okrožnim sodiščem obvezna, čeprav zakon dovoljuje nekatere izjeme, na primer v gospodarskih zadevah in glede predlogov za izdajo začasne odredbe, pri katerih se lahko stranke zastopajo same.

Mirovni sodniki

Obstajajo tri mirovna sodišča (justices de paix): eno v Luxembourgu, eno v Esch-sur-Alzettu (sodno okrožje Luxembourg) in eno v Diekirchu (sodno okrožje Diekirch).

Na civilnem in gospodarskem področju je mirovni sodnik pristojen za vse zadeve, za katere mu je pristojnost podeljena z novim zakonikom o civilnem postopku ali z drugo zakonodajo; na zadnji stopnji je pristojen za zahtevke v višini do 2 000 EUR, na stopnji, zoper katero je mogoče vložiti pritožbo, pa do 15 000 EUR.

Pristojen je za določena področja, na primer za rubeže plač, pokojnin in rent pri dolžnikovem dolžniku ter za razdelitev zaseženih zneskov ne glede na vrednost terjatve.

Načeloma se tožba vloži pri mirovnem sodniku z izdajo poziva (citation), ki ga vroči sodni izvršitelj. Nekatere zadeve se vložijo z vložitvijo vloge pri sodnem tajništvu (greffe). Stranke pred mirovnim sodnikom nastopajo osebno ali prek zastopnika. Zastopniki so lahko odvetnik, zakonec, krvni sorodnik ali sorodnik v svaštvu v ravni črti oziroma krvni sorodnik ali sorodnik v svaštvu v stranski črti do vključno tretjega kolena, ali oseba, ki dela izključno za stranko ali pri njenem podjetju.

V kazenskih postopkih opravljajo mirovna sodišča tudi funkcije sodišč za prekrške. V tej vlogi obravnavajo prekrške (contraventions ali infractions), ki se kaznujejo z globo od 25 do 250 EUR, ter srednje huda kazniva dejanja (délits), pri katerih jim zadevo predloži predobravnavni senat (Chambre du Conseil).

Poleg tega obravnavajo prekrške, ki se kaznujejo z višjimi kaznimi, kot običajno veljajo za pristojnost sodišča za prekrške, kadar jim tako pristojnost priznava zakon. Zoper sodbe sodišča za prekrške je vedno mogoče vložiti pritožbo. Rok za vložitev napovedi pritožbe je 40 dni in začne teči od izreka sodbe ali, če gre za zamudno sodbo, od dneva njene vročitve zadevni osebi ali na naslov zadevne osebe. Pritožbo obravnava okrožno sodišče (Tribunal d'Arrondissement).

Vsi mirovni sodniki so pristojni za delovne spore ter za spore, ki se nanašajo na pogodbe o zaposlitvi in vajeništvu. Pritožba v takih zadevah se vloži pri vrhovnem sodišču.

Pravne zbirke podatkov

Ali je dostop do podatkovne zbirke brezplačen?

Da, dostop do podatkovne zbirke je brezplačen.

Kratek opis vsebine

Več informacij je na voljo na spletišču rednih sodišč.

Več informacij je na voljo na spletišču upravnih sodišč.

Sorodne povezave

Ministrstvo za pravosodje