Vrste pravniških poklicev

Sodniki

Organizacija

V Franciji so poklicni sodniki (magistrats) poklicni sodniki, ki sorazdeljeni na sodnike, ki odločajo v sodnih postopkih, in na uradnike, ki delajo v državnem tožilstvu (ministère public ali parquet). Sodniki, ki odločajo, se pogosto imenujejo „sodniki senata“ (magistrats du siège), sodni uradniki, ki delajo v državnem tožilstvu, pa so znani kot „stalni sodniki“ ali „sodniki vrtine sodišča“ (magistrats du parquet).

Sodniki odločajo o sporih, ki so jim predloženi; vloga državnega tožilstva je zastopanje javnega interesa in zagotavljanje pravilne uporabe prava. Status sodnikov ureja odlok št. 58–1270 z dne 22. decembra 1958 o vzpostavitvi sistemskega zakona o statusu sodstva. V skladu s členom 1 tega sklepa so lahko sodniki imenovani za sodnike ali v državno pravobranilstvo v različnih fazah njihove kariere. načelo enotnosti sodstva (člen 1) je potrdil Ustavni svet, zlasti v svoji odločbi z dne 11. avgusta 1993. Vsi visoki pravosodni uradniki so del pravosodja, ki mora po členu 66 ustave ščititi posamezne svoboščine. Kljub temu obstajajo številne razlike v pravilih, ki jih urejajo: sodniki niso odvisni od navodil višjega organa in uživajo varnost zaposlitve, saj jim ni mogoče dodeliti nove napotitve brez njihovega soglasja. Poleg tega se pogoji za njihovo imenovanje razlikujejo, ker so sodniki na sedežu imenovani na podlagi privolitve vrhovnega sodnega sveta, sodnikov na sedežu vrhovnega kasacijskega sodišča, prvih predsednikov pritožbenega sodišča in predsednikov sodišč, ki nazadnje izvajajo disciplinska pooblastila v zvezi z vsemi sodniki na sedežu. Tožilci pa so imenovani po posvetovanju z Vrhovnim sodnim svetom, pri čemer minister za pravosodje imenuje kandidate in izvršuje disciplinske pristojnosti.

Večina sodnikov se zaposli na podlagi natečaja (concours). Za uspešno izvedbo „prvega natečaja“, odprtega za študente, morajo kandidati imeti diplomo, ki potrjuje usposabljanje, ki traja vsaj štiri leta po magistrskem študiju (= magisterij). Uspešni kandidati so imenovani za sodnike pripravnike (auditeurs de justice), vsi pa so deležni enakega usposabljanja, ki ga organizira francoski nacionalni pravosodni kolegij (École nationale de la magistrature – ENM). Obstajajo pa tudi možnosti neposredne zaposlitve v pravosodju. Sodniški pripravniki so po končanem usposabljanju na ENM z dekretom (décret) imenovani na delovno mesto pri sodišču ali tožilstvu.

Poleg sodnih funkcij imajo vodje sodišč ( predsednik in državni svetovalec ali prvi predsednik in glavni državni svetovalec, odvisno od sodišča) tudi upravne naloge, na primer v zvezi z načrtovanjem obravnav.

1. januarja 9126 so delali sodniki, od katerih jih je 8524 delalo na sodiščih ali v državnem tožilstvu.

Vrhovni sodni svet

Vrhovni sodni svet (Conseil supérieur de la magistrature – CSM) je določen v členu 65 ustave. Z ustavnim zakonom z dne 23. julija 2008 je bila spremenjena sestava Vrhovnega sodnega sveta in njegove pristojnosti v zvezi z imenovanjem, določena pa je bila tudi možnost, da se nanj obrnejo posamezniki. Predsednik republike tako ni več član tega sveta.

Senatu, pristojnemu za sodnike, predseduje prvi predsednik kasacijskega sodišča. Vključuje tudi pet sodnikov, enega odvetnika v državnem tožilstvu, enega člana državnega sveta (Conseil d’État), ki ga imenuje državni svet, enega odvetnika (avocat) in šestih usposobljenih oseb, ki ne pripadajo zakonodajnemu organu, rednim sodiščem ali upravnim sodiščem. Predsednik republike, predsednik spodnjega doma parlamenta (Assemblée nationale) in predsednik senata imenujejo po dve usposobljeni osebi.

Senatu sveta, ki je pristojen za uslužbence državnega tožilstva, predseduje generalni državni svetovalec (procureur général) na kasacijskem sodišču. Vključuje tudi pet uradnikov državnega tožilstva in enega sodnika, ki odloča, ter člana državnega sveta, odvetnika in šestih že navedenih usposobljenih oseb.

Oddelek sveta, pristojen za sodnike, predlaga imenovanje sodnikov na kasacijskem sodišču, prvih predsednikov pritožbenih sodišč (cours d’appel) in predsednikov okrožnih sodišč (tribunaux de grande instance). Drugi sodniki so lahko imenovani samo z njegovo privolitvijo.

Ta oddelek deluje kot disciplinska komisija za razsojanje sodnikov. V tej funkciji vključuje sodnika, ki odloča v senatu, ki je pristojen za uslužbence državnega tožilstva.

Oddelek sveta, pristojen za tožilce, poda mnenje o imenovanjih tožilcev. Poleg tega poda tudi mnenje o disciplinskih ukrepih za tožilce. V tej funkciji poleg članov iz člena 65, tretji odstavek, vključuje tudi sodni tajnik državnega tožilstva, ki zaseda v oddelku sveta, ki je pristojen za sodnike.

Urad državnega tožilstva

Organizacija

Uradniki državnegatožilstva morajo delovati v interesu družbe, ki jo zastopajo pri iskanju uporabe prava.

Razen državnega tožilstva pri kasacijskem sodišču, ki ima ločen kraj, je državno tožilstvo v Franciji hierarhična piramida „pod vodstvom ministra za pravosodje pečatov“. Člen 30 zakonika o kazenskem postopku določa, da minister za pravosodje vodi kazensko politiko, ki jo določi vlada. Zagotovi, da se dosledno uporablja na celotnem ozemlju [Francoske] republike. V ta namen lahko tožilcem daje splošna navodila v zvezi s kazensko politiko.

Na vsakem sodnem sodišču državni tožilec vodi državno tožilstvo, sestavljeno iz več sodnikov, ki so jim podrejeni. Tožilstvo upravlja tako, da razporeja naloge in storitve med pomočnike tožilca (procureurs adjoints), nižje tožilce (vice-procureurs) in namestnike tožilcev (substituts). Državni tožilec deluje pod nadzorom in vodstvom generalnega državnega tožilca.

Kljub tej hierarhični strukturi se urad državnega svetovalca obravnava kot nedeljiva enota: pomočnik za ukrepanje ne potrebuje pooblastila nadrejenega, vsa njegova dejanja pa zavezujejo urad državnega svetovalca kot celoto.

Vloga in funkcije

Tožilstvo je pristojno zlasti za kazenske zadeve. Usmerja preiskave in sama sprejema vse potrebne ukrepe za pregon kaznivih dejanj ali pa meni, da so v ta namen sprejeti ukrepi. Prav tako ocenjuje ukrepe, ki jih je treba sprejeti v kazenskih zadevah na podlagi načela smotrnosti pregona (npr.: začetek sodne preiskave, predložitev zadeve sodišču prve stopnje ali razrešitev). Udeležiti se mora sodne obravnave, na kateri tožilec ustno predstavi stališča (o dejstvih, lastnostih obtožene osebe in kazni), ki se mu zdi naj primernejša za ustrezno zagotovitev dobrega delovanja pravosodja. Državno tožilstvo zagotavlja tudi izvrševanje kazni.

Odgovoren je tudi za zaščito ogroženih mladoletnikov in ima nekatera civilna pooblastila, kot je status oseb (npr.: sprememba zakonskega stanu osebe), upravna (npr. v primeru prodajnih mest za pitje, periodičnih časopisov, akvizitov itd.) in poslovnih prostorov (npr.: v primeru kolektivnih postopkov).

Vloga in naloge sodnikov so pojasnjene na strani o splošnih sodiščih.

Sodniki porotniki (juges non professionnels)

Začasni sodniki

Za približanje pravice državljanu se lahko oseba iz civilne družbe zaposli kot sodnik, ki začasno dela (MTT) in začasno sodeluje pri delovanju sodne institucije v skladu s členi 41–10 in naslednjimi odloka št. 58–1270 z dne 22. decembra 1958 o sistemskem zakonu o statusu sodstva, kakor je bil spremenjen.

Posebna značilnost te funkcije začasnega sodnika je, da omogoča opravljanje nalog sodnika za pravdne postopke in zaščito, policije ali sodnika, ki je odgovoren za potrjevanje kazenskih sestav, in/ali ocenjevalca v kolegijskih sestavah sodišč, senatih in okrožnih kazenskih sodiščih na začasni podlagi ter pri poklicni dejavnosti, ki je združljiva s sodnimi funkcijami.

Sistemski zakon št. 2016–1090 z dne 8. avgusta 2016, ki je začel veljati 1. julija 2017, je združil statut okrajnega sodišča in družbo MTT.

Začasno imenovani sodniki porotniki se redno zaposlujejo na podlagi prijavne dokumentacije (in ne na podlagi natečaja).

Pogoji za imenovanje začasno imenovanih nepoklicnih sodnikov

Imeti morajo francosko državljanstvo, biti stari od 35 do 75 let, uživati vse državljanske pravice, biti dobrega značaja, izpolnjevati zahteve nacionalnega službenega kodeksa in biti fizično sposobni za opravljanje nalog zaradi možnosti nadomestila za invalidnost.

Kandidati morajo izpolnjevati tudi enega od naslednjih pogojev:

• imeti diplomo, ki potrjuje zaključeno izobraževanje in usposabljanje, ki traja vsaj štiri leta po maturi (ali dokazilo o vsaj enakovredni kvalifikaciji), in vsaj sedem (7) let delovnih izkušenj, s katerimi je usposobljen zlasti za opravljanje sodniške funkcije;
• biti direktor sodne pisarne in predložiti dokazilo o sedmih (7) letih dejanske delovne dobe v tej enoti.
• biti uradnik razreda A na ministrstvu za pravosodje in imeti najmanj 7 let dejanske delovne dobe v tej funkciji;
• dokazati, da že vsaj pet let opravlja ali je v preteklosti vsaj pet let opravljal pravniški ali pravosodni poklic, ki je reguliran ali katerega naziv je zaščiten.

Status začasno imenovanih nepoklicnih sodnikov

Oddelek vrhovnega sodnega sveta, ki je pristojen za sodnike, poda mnenje o kandidatih, ki jih predlaga minister za pravosodje.

Za začasno imenovane nepoklicne sodnike, ki jih z dekretom (décret) imenuje predsednik Republike, veljajo pravila, ki veljajo za poklicne sodnike.

Imenovan je za obdobje petih let z možnostjo enkratnega podaljšanja in ne sme opravljati svojih nalog po 75. letu starosti.

Poleg sodniške funkcije lahko opravljajo tudi svojo poklicno dejavnost, če ta ni vključena na seznam dejavnosti iz obrazca za prijavo, nezdružljivih s sodniško funkcijo.

Usposabljanje začasno imenovanih nepoklicnih sodnikov

MTT opravi 10-dnevno teoretično usposabljanje na nacionalni šoli za sodstvo.

Po izbiri vrhovnega sodnega sveta zanj velja poskusna doba od 40 do 80 dni v šestmesečnem šestmesečnem obdobju na sodišču ali 40-dnevni tečaj usposabljanja sodišča, iz katerega se lahko izvaja v zelo izjemnih primerih ali katerega trajanje se lahko skrajša glede na poklicne izkušnje kandidata.

Odškodnina za začasne sodnike

Začasno imenovani nepoklicni sodniki so plačani za opravljene storitve glede na časovno enoto opravljanja funkcije.

Stopnja prostih delovnih mest na enoto znaša 111,02 EUR bruto (sklic na vrednost indeksne točke v javni upravi na dan 1. 2022), število prostih delovnih mest pa ne sme presegati 300 na leto.

Razdelitev števila plačanih stopenj za počitnice glede na naloge, ki jih začasno opravljajo mirovni sodniki, je določena z odlokom z dne 28. junija 2017, kakor je bil spremenjen.

MTT ne prejema nobenih potnih stroškov med njegovim družinskim domom in delovnim sodiščem.

Častni odvetniki, ki opravljajo sodno funkcijo (AHFJ)

Častni odvetniki so lahko imenovani za opravljanje sodniške funkcije kot ocenjevalci na okrožnih kazenskih sodiščih.

Ta možnost je del poskusa, ki se je od 1. januarja 2023 izvajal tri leta v okrožju 20 okrožnih kazenskih sodišč.

Pogoji za opravljanje častnega odvetnika

Da bi lahko opravljal to funkcijo, mora imeti francosko državljanstvo, biti mlajši od 75 let, uživati vse državljanske pravice in biti dobrega značaja ter ne sme biti omenjen v Biltenu št. 2 kazenske evidence. Dokaz, da je pridobil naziv častnega odvetnika, ki ga je podelil svet odvetniške zbornice, in da vsaj pet let ni opravljal odvetniškega poklica na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, na katero je razporejen.

Častni odvetnik lahko opravlja poklicno dejavnost vzporedno z opravljanjem nalog ocenjevalca, če ta dejavnost ne ogroža dostojanstva položaja in njegove neodvisnosti.

Vendar pa ne sme:

• opravljati vsako dejanje svobodnega pravnega in sodnega poklica, ki ima zakonodajni status ali katerega naziv je zaščiten;
• biti zaposleni pri osebi, ki opravlja tak poklic
• opravljanje nalog pravosodja, arbitraže, strokovnega znanja, sprave ali mediacije v pristojnosti pritožbenega sodišča, kateremu ste dodeljeni.

Poleg tega opravljanje nalog častnega odvetnika, ki opravlja sodno funkcijo, ni združljivo z opravljanjem naslednjih funkcij: Član vlade, ustavnega sveta ali vrhovnega sodnega sveta; Član državnega sveta ali Računskega sodišča, sodnik na upravnih sodiščih; Generalni sekretar vlade ali ministrstva, direktor centralne uprave, član prefekturnega organa (člen 3 IV sistemskega zakona z dne 22. decembra 2021 o zaupanju v sodno institucijo)

Status častnega odvetnika, ki opravlja sodno funkcijo

Oddelek vrhovnega sodnega sveta, ki je pristojen za sodnike, poda mnenje o kandidatih, ki jih predlaga minister za pravosodje.

AHFJ se imenuje z odlokom predsednika republike za čas trajanja poskusa ob upoštevanju starostne omejitve 75 let.

Usposabljanje častnega odvetnika, ki opravlja sodne funkcije

AHFJ mora pred nastopom dela opraviti dvodnevno obvezno usposabljanje, ki ga organizira nacionalna šola za sodstvo.

Odpravnina častnega odvetnika, ki opravlja sodno funkcijo

Nadomestilo se izplača pavšalno in ob počitnicah. Regres je enak trem cenam na enoto na občinstvo.

Stopnja prostih delovnih mest na enoto znaša 111,02 EUR bruto (sklic na vrednost indeksne točke v javni upravi na dan 1. 2022), število prostih delovnih mest pa ne sme presegati 300 na leto.

Častni sodniki, ki opravljajo sodne funkcije (MHFJ)

Častni sodnik, ki opravlja sodno funkcijo, je sodnik v sodstvu, ki je uveljavljal svoje pokojninske pravice in želi nadaljevati svojo dejavnost tako, da svoje izkušnje in strokovno znanje da na voljo ministrstvu za pravosodje.

Z sistemskim zakonom št. 2016–1090 z dne 8. avgusta 2016 o zakonskih jamstvih, etičnih obveznostih in zaposlovanju sodnikov ter vrhovnim sodnim svetom so bili vstavljeni členi 41–25 in naslednji odloka št. 58–1270 z dne 22. decembra 1958 o statutu sodstva, ki določa zaposlitev častnih sodnikov za opravljanje sodnih funkcij (MHFJ).

Funkcije

Od sistemskega zakona št. 2021–1729 z dne 22. decembra 2021 o zaupanju v sodno institucijo se lahko sodnika imenuje za MHFJ, da po imenovanju vodje sodišča:

• Vlogaocenjevalca v kolegijskih sestavah sodišč in pritožbenih sodiščih (civilni in kazenski postopki). Spise lahko vrne na obravnavo;
• Vloga sodnika v sporih v zvezi z zaščito;
• Dolžnosti sodnika policijskega sodišča;
• Dolžnosti sodnika, pristojnega za potrjevanje kazenskih sestav;
• izvajati omejen delež materialnih pooblastil, ki se lahko z uredbo prenesejo na lokalne zbornice;
• Funkcije namestnika državnega tožilca na sodnih sodiščih ali funkcije namestnika generalnega tožilca pri pritožbenih sodiščih.

Od 1. januarja 2019^ga lahko imenuje prvi predsednik pritožbenega sodišča, ki predseduje senatu, ki odloča o socialnih sporih sodišč in pritožbenih sodišč, posebej imenovanih za odločanje o tem sporu.

Od 1. junija²⁰¹⁹ ga lahko v okviru poskusa do leta 2022 imenuje tudi prvi predsednik pritožbenega sodišča, da bo ocenjevalec med sejo, pa tudi na kazenskem sodišču.

Sodnik, mlajši od 72 let, lahko zaprosi za delovno mesto MHFJ.

Zaposlovanje visokofrekvenčnih delovnih mest poteka v datoteki po stopnji dveh premikov na leto.

Vodje sodišč preučijo zadevo in s kandidatom opravijo razgovor. Nato pošljejo obrazloženo poročilo direktoratu pravosodne službe.

Direktorat za pravosodne službe – Poddirektorat za človeške vire v pravosodju – opravi nadaljnjo obravnavo vloge, preden predlog za imenovanje posreduje v mnenje vrhovnemu sodnemu svetu.

Po pozitivnem ali odobrenem mnenju se MFHJ imenuje z odlokom predsednika republike. Mandat, ki traja največ pet let, se ne more podaljšati in se v nobenem primeru konča dan pred 72. obletnico častnega sodnika.

Mandat se lahko konča tudi na zahtevo častnega sodnika (odstop) ali če mu je bila izrečena kazen (člen 41–30 zakonskega odloka).

Častni sodniki, ki opravljajo izvensodne funkcije (MHFNJ)

Sistemski zakon št. 2016–1090 z dne 8. avgusta 2016 o zakonskih jamstvih, etičnih obveznostih in zaposlovanju sodnikov ter vrhovni sodni svet je uvedel člene 41–25 in naslednje odloka št. 58–1270 z dne 22. decembra 1958 o statusu sodstva, organizaciji izvajanja sodnih funkcij in izvensodnih dejavnostih častnih sodnikov.

Odlok z dne 22. decembra 958 v členih 41–32 določa možnost, da častni sodnik opravlja izvensodne dejavnosti upravne narave ali pomaga pri odločitvi.

Cilj je vedno omogočiti upokojenim častnim sodnikom, ki želijo še naprej delati v sodni instituciji, da to storijo, tako da se jim omogoči, da svoje strokovno znanje in izkušnje posredujejo pravosodju, izvajajo upravne dejavnosti ali pomagajo pri odločanju.

Zadevne osebe so sodniki sodnega sistema v smislu člena¹ zgoraj navedenega sklepa, ki so upokojeni, mlajši od 75 let, ki so upravičeni do častne funkcije in so pripravljeni še naprej delati v sodni instituciji.

Njihove naloge se lahko nanašajo le na dejavnosti upravne narave ali pomoč pri odločanju.

Misije na sedežu lahko vključujejo:

• izvajanje analiz in sinteze spisov, raziskovanje sodne prakse in izvajanje pravnih študij,
• pomoč pri spremljanju priprave zapletenih civilnih zadev,
• pomoč sodnikom za usklajevanje ali vodji oddelka,
• pripravo obravnave vlog sodnih izvedencev,
• reorganizacija storitev, pomoč vodjem sodišč pri izvensodnih nalogah, sodelovanje pri dejavnostih komuniciranja ali usklajevanja,
• usposabljanje novih sodnikov v okviru tečajev usposabljanja, ki jih organizira sodišče.

Na državnem tožilstvu so naloge lahko naslednje:

• zagotavljanje pravnega nadzora na področju kazenskega prava in kazenskega postopka
• statistično spremljanje dejavnosti državnega tožilstva
• sodelovati pri organizaciji kriminalne politike, ki jo je uvedel vodja sodišča
• priprava analitičnih listov o kazenskih zadevah ali spisih prekrškov (povzetek zapisnikov),
• pomaga državnemu tožilstvu, pristojnemu za predstavnike državnega tožilca,
• pripraviti sopredstavitev.

Častni sodnik, ki opravlja izvensodne dejavnosti, ne more neposredno sodelovati pri obravnavi postopka v realnem času.

Člani delovnih sodišč

Delovna sodišča so bila ustanovljena leta 1806 in so prvostopenjska razsodišča, specializirana za reševanje individualnih sporov, ki nastanejo med delavci oziroma vajenci in delodajalci v zvezi s pogodbami iz takega razmerja. Sodniki (člani) takih sodišč izhajajo iz gospodarstva.

Sistem teh sodišč temelji na predpostavki, da so delovna razmerja zapletena in posebna, zato zahtevajo sodnika, ki ima izkušnje s takimi razmerji, bodisi kot delavec bodisi kot delodajalec.

Delovna sodišča torej nujno vključujejo enako število predstavnikov delavcev in delodajalcev (združeni senati). Člani sodišča so razdeljeni v dva kolegija (zaposlene in delodajalce) in pet specializiranih oddelkov (industrija, trgovina, kmetijstvo, razne dejavnosti in upravljanje).

Institucija Prud’homale ima 14512 lokalnih sedežev svetovalcev za moške v 211 okrajnih svetih (203 v celinski Franciji, vsaj en na departma in 8 v čezmorskih departmajih in skupnostih, vključno s CPH Mamoudzou, ustanovljenim 1. januarja 2022). Tribunal prud’homale obravnava približno 100000 zadev na leto.

Njihova primarna naloga je doseči poravnavo med strankami, če to ni mogoče, pa odločiti v sporu med njimi.

1.^januarja 2023:

12960 moških svetovalcev na položaju: 6404 ženske in 6556 moških

6785 svetovalcev za moške s plačano zaposlitvijo

6175 svetovalec za moške delodajalce

Način imenovanja

Od reforme, ki izhaja iz odloka z dne 31. marca 2016 in odloka z dne 11. oktobra 2016, so bili svetovalci Prud’hommes imenovani na predlog sindikatov in poklicnih organizacij, odvisno od velikosti sindikata in občinstva delodajalca, za štiriletni mandat.

Ta postopek imenovanja je sestavljen iz dveh faz:

Razdelitev sedežev med sindikate in organizacije delodajalcev vsaka štiri leta. Za to fazo sta skupaj odgovorna ministrstvo za delo in ministrstvo za pravosodje.

— Predložitev in spremljanje prijav za delovno mesto preudarnega človeškega svetovalca s strani ministrstva za pravosodje, katerega rezultat je imenovanje preudarnih homalnih sodnikov.

Ta faza se konča z objavo odloka o imenovanju obeh ministrov na delovna mesta preudarnih moških svetovalcev.

Direktorat za pravosodne službe opravi dodatna imenovanja (od enega do dveh na leto), da zapolni prosta mesta in zamenja svetovalce, ki jim mandat poteče.

Njihovo usposabljanje

Z zakonom z dne 6. avgusta 2015 o rasti, dejavnostih in enakih gospodarskih možnostih je bila uvedena obveznost začetnega usposabljanja za preudarne moške svetovalce. Usposabljanje je zdaj razdeljeno na naslednji način:

Začetno petdnevno usposabljanje, ki ga financira ministrstvo za pravosodje. Izvede ga N.M. in je razdeljen na dve fazi: 3 dni učenja na daljavo, ki jima sledita dva zaporedna dneva usposabljanja v živo na skupino.

Takšno usposabljanje je obvezno, sicer se za člane, ki niso nikoli opravljali mandata, šteje, da so odstopili. Rok zanjo je 15 mesecev. Od njegove ustanovitve je za skoraj 10000 svetovalcev veljala nova zahteva po začetnem usposabljanju, manj kot 2 % novih svetovalcev pa te obveznosti ne izpolnjuje in zanje se šteje, da so odstopili od prvega predsednika pritožbenega sodišča, ki ga je direktorat za pravosodne službe vnaprej obvestil.

Stalno usposabljanje, ki traja 6 tednov za vsak mandat. To ni obvezno, vendar ga trenutno zagotavljajo združenja sindikatov, organizacije delodajalcev in zavodi za zaposlovanje, ki jih je akreditiral in financiral Generalni direktorat za delo. Odlok št. 2021–562 z dne 6. maja 2021 določa, da lahko svetovalci začnejo nadaljevalno usposabljanje, tudi če še niso začeli začetnega usposabljanja.

Njihova etika in disciplina

Da bi se okrepila neodvisnost, nepristranskost in integriteta preudarnih svetovalcev, so bila z zakonom z dne 6. avgusta 2015 spremenjena pravila poklicne etike in discipline, ki se uporabljajo za preudarne svetovalce, uvedena pa je bila tudi opredelitev etičnih obveznosti CPH, ki je bila preoblikovana v vodnik po etiki, ki ga je pripravil Conseil supérieur de la prud’homie (Conseil supérieur de la prud’homie), izdan 7. avgusta 2018, potem ko ga je sprejel Conseil supérieur de la prud’homie (Conseil supérieur de la prud’homie).

Na podlagi zakona z dne 6. avgusta 2015 je bil z odlokom z dne 28. decembra 2016 spremenjen disciplinski postopek, ki se uporablja za preudarne svetovalce. Ustanovljena je bila nacionalna disciplinska komisija svetovalcev Prud Men (CNDCPH).

Njihov status

Poklicni svetovalci so zajeti v odloku št. 2015–1869 z dne 30. decembra 2015 o vključitvi oseb, ki občasno opravljajo naloge javne službe, v splošni sistem socialne varnosti. Za opravljanje svojih nalog prejmejo nadomestilo.

Poleg tega imajo zaposleni aktivno zaposleni svetovalci varovani status delavca, pri čemer jim prepovedujejo odpoved pogodbe o zaposlitvi brez predhodnega dovoljenja inšpektorata za delo in dovoljenja za odsotnost med delovnim časom.

Taka odsotnost se šteje za dejanski čas dela; nadomestilo zanj plača delodajalec, ki dobi tak znesek povrnjen iz socialnega zavarovanja. Zaradi opravljanja dela pri delovnem sodišču med delovnim časom oseba torej ne izgubi plače ali dodatkov. Delodajalcu država povrne tako izplačilo plače.

Predstavniki delodajalcev in delavci pri sodišču, ki ne spadajo v zgoraj navedeno kategorijo (iskalci zaposlitve, upokojenci, člani sodišča, ki delo opravljajo zunaj svojega delovnega časa), so za svoje delo pri sodišču plačani v skladu s postavko, določeno v zakonodajnem dekretu (décret).

Povrnejo se jim lahko tudi potni stroški.

Sodniki pri gospodarskih sodiščih

Gospodarsko pravosodje na prvi ravni sestavlja 134 gospodarskih sodišč v celinski Franciji, razen Alzacije-Mozele (kjer so postopki v pristojnosti senata sodišča na podlagi izjeme po lokalnem pravu, več sedmih sodišč z gospodarskimi zbornicami, ki so v pristojnosti pritožbenega sodišča v Colmarju in Metzu) in 9 mešanih gospodarskih sodišč na čezmorskih ozemljih.

Gospodarska sodišča so pristojna za:

• spore v zvezi z obveznostmi med trgovci, obrtniki, kreditnimi institucijami, finančnimi družbami ali med njimi;
• tiste, ki se nanašajo na gospodarske družbe;
• ki se nanašajo na gospodarske posle med vsemi osebami.

Gospodarska sodišča sestavljajo sodniki iz civilne družbe, ki jih izvolijo njihovi kolegi, in sodni register, ki ga zagotavlja sodni tajnik gospodarskega sodišča z javnim in ministrskim uradom.

Sodniki teh sodišč, znani tudi kot konzularni sodniki, so trgovci ali zastopniki gospodarskih družb, ki so vpisani v trgovinski register, in obrtniki, vpisani v poslovni register. Prihajajo iz vseh sektorjev dejavnosti vseh velikosti podjetij (osebnih, mikro, malih in srednjih podjetij ali skupin).

Člani gospodarskega sodišča svoje naloge opravljajo prostovoljno.

1.^januarja 2023 je bilo od 3513 sedežev 3343 konzularnih sodnikov.

Izvolitev

Z zakonom PACTE št. 2019–486 z dne 22. maja 2019 je bila preoblikovana izvolitev sodnikov gospodarskih sodišč.

Z njim je bila učinkovita uporaba člena 94 zakona z dne 18. novembra 2016 o posodobitvi pravosodja za 21. stoletje, ki je določal vključitev obrtnikov v kolegij za volitve konzularnih sodnikov. Izvedbena uredba o njenem izvajanju je bila objavljena 12. februarja 2021 (Uredba št. 2021–144 z dne 11. februarja 2021).

Reforma volitev je bila dopolnjena z zakonoma št. 2021–1317 z dne 11. oktobra 2021 in št. 2022–1348 z dne 31. oktobra 2022, zlasti s ponovno vzpostavitvijo avtonomne upravičenosti vodstvenih delavcev do volitev.

Od 1. januarja 2022, ko so začele veljati določbe o konzularnih sodnikih zakona z dne 22. maja 2019 o rasti in preoblikovanju podjetij (PACTE), sodnike gospodarskih sodišč izvoli kolegij, ki ga sestavljajo sodniki in nekdanji konzularni sodniki ter izvoljeni člani gospodarskih in industrijskih zbornic ter obrtnih zbornic v pristojnosti sodišča (člen L.723–1 trgovinskega zakonika).

Sestava volilnega kolegija se določi v prvih dveh mesecih leta po izvolitvi članov gospodarske in industrijske zbornice ter obrtne zbornice in se posodobi vsako leto najpozneje do 15. julija.

Letne volitve potekajo vsako leto v prvi polovici oktobra na vseh sodiščih, kjer je treba zapolniti sedeže.

Za volitve so pristojne prefekture, povezane z odborom kanclerja. V ta namen direktorat pravosodne službe pripravi praktični vodnik, ki jim ga vsako leto pošlje direktorat za pravosodje;

Izvajanje njihovega mandata

Število nalogov na istem sodišču je omejeno na pet, starostna meja pa je določena na 75 let.

Prvi mandat sodnika gospodarskega sodišča traja dve leti (L. 722–6 trgovinskega zakonika). Naslednji mandati so štiri leta na istem sodišču ali katerem koli drugem gospodarskem sodišču (L. 722–6 trgovinskega zakonika). Ta pogoj se oceni na dan izvolitve.

V skladu s spremenjenim členom R. 722–7 trgovinskega zakonika se mandat konzularnih sodnikov začne 1. januarja koledarskega leta po izvolitvi in konča 31. decembra koledarskega leta po izvolitvi naslednika.

Ob prevzemu funkcije morajo zapriseči, zavezuje pa jih enak kodeks ravnanja kot poklicne sodnike.

Sodniki gospodarskih sodišč so zastopani v nacionalnem svetu gospodarskih sodišč, katerega sekretariat zagotavlja direktorat za pravosodne storitve.

Začetno in nadaljnje usposabljanje

Od 1. novembra 2018 je obvezno osemdnevno obvezno začetno usposabljanje za novoizvoljene sodnike, ki mora biti opravljeno v 20 mesecih po volitvah, sicer se šteje, da so odstopili.

Ocenjevalci kolegijskih tečajev usposabljanja, pristojnih za spore v zvezi s socialno varnostjo in socialno pomočjo

Zakonik o sodni organizaciji določa sodelovanje ocenjevalcev, imenovanih v odbore iz členov L.218–1 in L. 311–16 zakonika o sodni organizaciji.

Ocenjevalci socialnih centrov opravljajo svoje naloge v kolegijski sestavi sodišča, ustanovljenega z zakonom št. 2016–1547 z dne 18. novembra 2016, ki je zdaj pristojno za odločanje o sporih, ki so jih doslej obravnavala sodišča za socialno varnost (TASS), sodišča za spore v zvezi z nezmožnostjo za delo (TCI) in del pristojnosti departmajskih odborov za socialno pomoč (CDAS). Poleg poklicnega sodnika sta dva ocenjevalca, od katerih eden zastopa zaposlene, drugi pa delodajalce in samozaposlene.

Ocenjevalci socialnih centrov tako rešujejo spore v zvezi s socialno varnostjo in del sporov v zvezi z dostopom do socialne pomoči.

Člani senata sodelujejo pri obravnavah in posvetovanjih. Po drugi strani pa ne pripravljajo osnutkov sklepov.

Te ocenjevalce za obdobje treh let imenuje prvi predsednik prizivnega sodišča po posvetovanju s predsednikom sodišča s seznama, ki ga v okviru pristojnosti vsakega sodišča sestavi upravni organ na predlog najbolj reprezentativnih zadevnih strokovnih organizacij.

Od 1. januarja 2023 je bilo imenovanih 3013 ocenjevalcev.

Zakon št. 2016–1547 z dne 18. novembra 2016 o posodobitvi pravosodja za 21. stoletje določa, da se morajo novoimenovani ocenjevalci v socialnih centrih sodišč in senatu sodnikov Cour d’appel d’Amiens (pritožbeno sodišče v Amiensu), ki je pristojno za odločanje o sporih v zvezi z zaračunavanjem nezgod pri delu, udeležiti začetnega enodnevnega usposabljanja, ki ga organizira Ecole Nationale de la Magistrature (nacionalna sodna šola). Ocenjevalec, ki nikoli ni opravljal mandata, lahko zaseda le, če dokaže, da je opravil obvezno začetno usposabljanje.

Ocenjevalci prejmejo odškodnino za zaslišanje in odškodnino za izgubo plače ali zaslužka v skladu s členom R. 218–1 zakonika o sodni organizaciji.

Ocenjevalci pred sedanjem zaprisežejo. Zanje veljajo določbe člena L. 218–5 zakonika o sodni organizaciji, ki določa, da „ocenjevalci svoje naloge opravljajo popolnoma neodvisno, nepristransko, dostojanstveno in pošteno ter ravnajo tako, da je v zvezi s tem izključen vsak upravičen dvom. Zlasti se vzdržijo vseh javnih dejanj ali ravnanj, ki so nezdružljiva z njihovimi dolžnostmi. Zavezuje jih tajnost postopka.“

Zavrnejo se lahko pod pogoji, določenimi v poglavju II naslova X knjige 1 zakonika o civilnem postopku (člen R. 218–10).

Prisedniki pri sodiščih za mladoletnike

Zakonik o sodni organizaciji določa, da otrokom sodiščem predseduje sodnik iz pravosodnega sistema, ki ga spremljajo nepoklicni ocenjevalci. Število ocenjevalcev na sodišče je sorazmerno s številom sodnikov otrok, od katerih ima vsak dva popolna ocenjevalca in štiri nadomestne ocenjevalce.

Kandidati morajo biti francoski državljani, stari vsaj 30 let in morajo imeti poseben interes za zadeve v zvezi z mladoletniki, v kakršni koli vlogi.

Predsednik sodišča sestavi seznam oseb, ki želijo postati ocenjevalci in ki so izrazile zanimanje za zadeve v zvezi z otroštvom in njihova pooblastila. Za vsakega kandidata se zahteva mnenje pristojnih oseb na tem območju (sodnik za usklajevanje na sodišču, sodnik za otroke, svetovalec za zaščito otrok itd.). Predsednik sodišča nato seznam posreduje upravitelju pečatov, ki jih imenuje za obdobje štirih let.

Ocenjevalci sodišč za otroke prejmejo odškodnino za vsak dan obravnave, katere znesek je določen z zakonikom o sodni organizaciji.

Prisedniki pri sodiščih za kmetijska zemljišča

Imenuje jih prvi predsednik prizivnega sodišča za obdobje šestih let po posvetovanju s predsednikom skupnega sodišča s seznama, ki ga sestavi prefekt v okviru pristojnosti vsakega skupnega sodišča na podlagi predloga najbolj reprezentativnih poklicnih organizacij ali, kjer je to primerno, organizacij lastnikov na podeželju.

Vključujejo najemodajalce, ki niso tudi najemniki, in najemnike, ki niso tudi najemodajalci, ki so po potrebi razdeljeni na dva dela skupnega sodišča, eno vključuje najemodajalce in najemnike na podlagi najemnih pogodb, drugo pa najemodajalce in najemnike na podlagi delniških pogodb.

Kandidati morajo biti francoski državljani, stari 26 let ali več, ne smejo jim biti odvzete državljanske, državljanske ali poklicne pravice in morajo biti najemodajalci ali najemniki na podlagi pogodbe o najemu ali delnem kmetijstvu najmanj pet let.

Ekipa okrog sodnika

Sodni pomočniki

S členom 24 zakona št. 2016–1547 z dne 18. novembra 2016 o posodobitvi pravosodja^za 21. stoletje je bilo v naslov II^knjige 1 zakonika o sodni organizaciji (COJ) vključeno poglavje IIIa o pravnih asistentih.

To je nova kategorija zaposlenih na sodiščih. Imenovani so za sodnike sodnih in pritožbenih sodišč ter kasacijskega sodišča, pomagajo pri pripravljalnem delu sodnikov.

Njihov status

Določena je v tem zakonu, s katerim je bil uveden člen L.123–4 COJ, in se izvaja z uredbo št. 2017–11618 z dne 28. novembra 2017, katere namen je določiti podrobna pravila za uporabo zgoraj navedenega člena L.123–4.

Pravni asistenti so pogodbeni uslužbenci kategorije A, ki morajo imeti ob zaposlitvi visoko pravno izobrazbo: imajo eno leto delovnih izkušenj (pred zakonom št. 2021–1729 z dne 22. decembra 2021 o zaupanju v pravosodno institucijo so zahtevane delovne izkušnje znašale dve leti) pod pogojem, da imajo diplomo, ki potrjuje vsaj petletno visokošolsko pravno izobrazbo po maturi; ali brez delovnih izkušenj, če imajo doktorat iz prava. Pred prevzemom dolžnosti zaprisežejo.

Člen L. 123–4 COJ določa njihovo zaposlitev za obdobje treh let z možnostjo enkratnega podaljšanja.

Poleg tega lahko ti odvetniki takoj, ko so upravičeni do treh let službovanja, zaprosijo za vključitev v sodstvo v skladu s členom 5 sistemskega zakona št. 2016–1090 z dne 8. avgusta 2016 o reformi sodnega statuta.

Njihove odgovornosti

Pravni pomočniki s svojim strokovnim znanjem prispevajo k analizi tehničnih ali zapletenih spisov, ki jim jih v kazenskih in civilnih zadevah predložijo sodniki. Slednjim tako omogočajo, da se preusmerijo na svojo pisarno: odločanje in vodenje postopka. V ta namen za pravne pomočnike velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti in imajo lahko dostop do postopkovnih spisov za opravljanje nalog, ki so jim zaupane.

Njihove poklicne izkušnje na pravnem področju so ključnega pomena za učinkovito izvajanje sodne oblasti, bodisi kot odvetnik ali odvetnik.

Od 1. januarja 2023 poddirektorat za človeške vire v pravosodju upravlja 935 pravnih pomočnikov.

Uradniki

Sodni tajniki (greffiers) so strokovnjaki za pravni postopek, ki visokim pravosodnim uradnikom pomagajo sestavljati sodne listine, odgovorni pa so tudi za potrjevanje aktov sodišča, kadar zakon tako določa.

Sodni tajniki sodelujejo z visokimi pravosodnimi uradniki, pomagajo jim pri pripravi in obravnavi zadev ter opravljajo pravne raziskave. Po navodilih visokih pravosodnih uradnikov pripravljajo odločbe in pritožbe. V okviru zagotavljanja informacij in pomoči javnosti se jim lahko zaupa tudi zagotavljanje informacij, usmerjanje ali pomoč uporabnikom pri izpolnjevanju sodnih formalnosti ali sodelovanju v postopkih. Zaupajo se jim lahko tudi naloge poklicnega usposabljanja.

Večina nalog sodnega uradnika se opravlja v različnih uradih sodišč. Sodni tajniki lahko glede na pomen sodišča in njegove organizacije opravljajo funkcije srednjega vodstva, zlasti kot vodja oddelka, vodja enotne službe za sprejem strank ali celo namestnik vodje sodnega tajništva.

Oddelek ministrstva za pravosodje za človeške vire v sodnih registrih je 1. januarja 2023 upravljal 11978 zaposlenih, od katerih jih je bilo 10416 dodeljenih sodiščem.

Pravniki

Odvetniki (avocats) so uradniki sodišča in člani samostojnega samostojnega poklica. Status odvetnikov izhaja predvsem iz zakona št. 71–1130 z dne 31. decembra 1971 o reformi nekaterih pravosodnih in pravniških poklicev in odloka št. 91–1197 z dne 27. novembra 1991 o organizaciji odvetniškega poklica.

Odvetniki v vsakdanjem poslovanju opravljajo dve funkciji: prvi za pomoč in zastopanje strank na sodišču (sodna funkcija), drugi pa za pravno svetovanje in pripravo pravnih instrumentov (pravna funkcija).

V skladu z določbami člena 4(1) zakona z dne 31. decembra 1971 so odvetniki prejeli kvazimonopol na področju pomoči in zastopanja strank, postulacije in zagovorništva pred sodišči in sodnimi ali disciplinskimi organi. Lahko se ukvarjajo tudi s konkurenčnimi dejavnostmi, kot so skrbnik pri nepremičninskih transakcijah ali zavarovalni posredniki.

Ne obstaja nobeno nacionalno združenje odvetnikov, saj odvetniki želijo, da so vse zbornice pošteno zastopane. Odvetniki spadajo v 165 metropolitanskih in čezmorskih odvetniških zbornic, ustanovljenih na sodiščih, pri čemer vsako odvetniško zbornico „predseduje“ predsednik, upravlja pa svet odvetniške zbornice. Naloga slednjega je obravnavati vse zadeve v zvezi z opravljanjem poklica ter zagotoviti spoštovanje dolžnosti odvetnikov in varstvo njihovih pravic.

Državni svet odvetniških zbornic (CNB) je institucija javnega interesa s statusom pravne osebe, katere naloga je zastopanje odvetniškega poklica pred javnimi organi, kar zagotavlja usklajevanje in poenotenje pravil in praks tega poklica.

CNB ima spletno mesto, ki vsakomur omogoča brezplačen dostop do informacij o organizaciji poklica, aktualnih vprašanjih v zvezi z njim in imeniku vseh odvetnikov, registriranih pri francoskih odvetniških zbornicah. Večina večjih odvetniških zbornic ima svoja spletišča, ki so brezplačna in dostopna vsem, njihovi naslovi pa so navedeni v imeniku odvetniških zbornic na spletnem mestu Nacionalnega sveta odvetniških zbornic.

CNB izda nacionalni poslovnik (NIR) s sklepi normativne narave, ki so objavljeni v Uradnem listu in se neposredno uporabljajo za odvetnike.

Odvetniki pred vrhovnimi upravnimi in sodnimi sodišči (Conseil d’Etat in Cour de cassation)

Odvetniki na dveh vrhovnih sodiščih Francije, tj. državnem svetu in kasacijskem sodišču, tvorijo ločen poklic: so sodni uradniki, ki so na podlagi odredbe ministra za pravosodje imenovani za opravljanje svojih nalog. Imajo monopol zastopanja pred vrhovnimi sodišči, kjer je to obvezno. Njihov status je v bistvu posledica odloka z dne 10. septembra 1817 o ustanovitvi odvetniške zbornice državnega sveta in kasacijskega sodišča ter odloka št. 91–1125 z dne 28. oktobra 1991 o pogojih za dostop do tega poklica.

Odvetniki na vrhovnih sodiščih so ločeni odvetniški zbornici ali odredbi, ki jo vodi predsednik, ki mu pomaga svet odvetniške zbornice 14 članov. Ta redni organ je odgovoren za zastopanje poklica.

Več informacij je na voljo na spletišču reda odvetnikov pri državnem svetu in kasacijskem sodišču.

Notarji

Organizacija

Notar (notaire) je javni pravni uradnik, imenovan z odredbo ministra za pravosodje (arrêté). Vendar je njihov poklic svobodni poklic. Njihov status izhaja predvsem iz zakona 25 Ventôse An XI, odloka št. 45–2590 z dne 2. novembra 1945 in odloka št. 45–0117 z dne 19. decembra 1945 o organizaciji notarjev, dekreta št. 73–609 z dne 5. julija 1973 o poklicnem usposabljanju in pogojih dostopa do notarjev ter odloka št. 78–262 z dne 8. marca 1978 o določitvi tarif za notarje.

Poklic predstavljajo:

• notarske zbornice na ravni departmajev,
• deželni sveti notarjev na ravni pritožbenih sodišč,
• visoki notarski svet (CSN) na nacionalni ravni.

Z odstopanjem od te organizacijske strukture poklica se lahko z odlokom ustanovijo medresorski senati, ki zajemajo več oddelkov ali medregionalnih notarskih svetov, ki so pristojni za več pritožbenih sodišč. Vrhovni notarski svet je edini organ, pooblaščen za zastopanje celotnega poklica pri javnih organih. Kot temelj notarske institucije določa splošno politiko poklica, prispeva k razvoju notarjev in zagotavlja storitve skupnosti notarjem.

V odnosih z javnimi organi prispeva k razmisleku o pravnem razvoju in daje svoje mnenje o osnutkih zakonov ali besedil, ki so v pripravi. Opravlja delo za presojo zakona. Vrhovni notarski svet ima brezplačno spletno stran, na kateri so navedene glavne značilnosti poklica in ki vsebuje imenik notarjev ter njihovih zbornic in svetov v departmajih in regijah.

Vloga in funkcije

Notarji so javni uslužbenci in javni uslužbenci.

• Naloga notarjev kot javnega funkcionarja je zagotoviti verodostojnost dokumentov, ki jih sestavijo, in jih hraniti. Avtentikacija dokumenta mu daje visoko stopnjo pravne varnosti, katere lastnosti so končni datum, dokazna vrednost in izvršljivost. Javna listina je v celoti verodostojna glede datuma in vsebine, kar zadeva elemente, ki jih je navedel in ugotovil notar, in je po samem zakonu izvršljiva na enak način kot sodna odločba.

• Notarji imajo kot javni uslužbenec funkcijo, ki jo dodeli država, in monopol za opravljanje svojih nalog, kar je naloga javne službe. Pristnost, ki jo notar podeli listinam, ki jih prejme, izhaja iz pooblastila javne oblasti, ki mu ga podeli država.

Med nalogami notarjev so nekatere dejavnosti, ki jih izvajajo v obliki monopola (pogodbe, ki so predmet oglaševanja zemljišč, delitve, avtentičnih oporok itd.), druge pa se izvajajo kot monopol, ki si ga delijo ali konkurirajo drugim pravnim ali nepremičninskim strokovnjakom (pogajanja, ocenjevanje in upravljanje nepremičnin, pravno svetovanje itd.).

Drugi pravni poklici

Komisarji za pravosodje

Poklic komisarja za pravosodje se je začel 1. julija 2022 z združitvijo poklicev sodnega izvršitelja in uradnega dražitelja. Ustanovljen je bil z zakonom št. 2015–990 z dne 6. avgusta 2015 o rasti, dejavnosti in enakih gospodarskih možnostih. Od 1. julija²⁰²⁶ bodo sodni izvršitelji in sodni dražitelji, ki niso opravili posebnega usposabljanja, potrebnega za prevzem naziva komisar za pravosodje, prenehali opravljati poklic.

Status komisarja za pravosodje ureja odlok št. 2016–728 z dne 2. junija 2016. Komisar za pravosodje opravlja poklic, ki je reguliran v svobodni funkciji, ter ima status javnega in ministrskega funkcionarja, takoj ko ga imenuje inšpekcija za pravosodje, tj. pečat. V tej funkciji lahko opravlja:

• monopolistične dejavnosti: to pomeni, da se izvršilnim sodiščem naložijo odločbe in izvršljive listine ali listine, da se sestavijo popisi, pozivi in javna prodaja premičnin v stvareh ali pravicah, predpisanih z zakonom ali sodno odredbo, vročanje listin in izkoriščanje, pošiljanje obvestil, predpisanih z zakoni in drugimi predpisi, če način vročitve ni določen, izvajanje zaščitnih ukrepov po uvedbi dedovanja, zagotavljanje storitev sodnih obravnav na sodiščih;

• konkurenčne dejavnosti: to pomeni, da je treba doseči sporazumno ali sodno izterjavo vseh terjatev, če jih vloži sodišče ali na zahtevo posameznikov, da bi prišli do povsem vsebinskih ugotovitev ali da bi bili imenovani za likvidacijskega upravitelja v nekaterih stečajnih postopkih;

• pomožne dejavnosti, kot so dejavnosti upravitelja zapuščine, zavarovalnega zastopnika ali mediatorja, ki ga imenuje sodišče, ali na podlagi dogovora;
• nazadnje, komisar za pravosodje lahko pod določenimi pogoji opravlja prostovoljne prodajne dejavnosti.

Da bi strokovnjak lahko delal kot komisar za pravosodje, mora izpolnjevati določene pogoje, kot so državljanstvo (francosko ali evropsko), ugled in kvalifikacije (magistrski študij prava, izpit za dostop, pripravništvo in preizkus usposobljenosti).

Strokovnjak, ki izpolnjuje splošne pogoje primernosti, je imenovan za komisarja za pravosodje z odredbo ministra za pravosodje Seal Guarda.

Pravosodni pooblaščenec lahko svoj poklic opravlja samostojno ali kot del subjekta, ki je pravna oseba, z izjemo pravnih oblik, ki svojim partnerjem podeljujejo status trgovca.

Organizacija poklica je strukturirana na dveh ravneh:

• na nacionalni ravni nacionalni komisarji za pravosodje zastopajo poklic v razmerju do javnih organov. Ima brezplačno spletno mesto, na katerem so opisane glavne značilnosti poklica, vključno z imenikom strokovnjakov, ki opravljajo poklic.
• v pristojnosti vsakega pritožbenega sodišča regionalni senat. Zastopa vse komisarje za pravosodje na tem področju ter zagotavlja njihove skupne pravice in interese. Medregionalni senati se lahko ustanovijo v okviru pristojnosti več kot enega pritožbenega sodišča.

Drugi uradniki sodišča

Uradniki gospodarskih sodišč

Uradniki gospodarskih sodišč so javni in ministrski uradniki, za razliko od drugih uradnikov, ki so javni uslužbenci. Njihov status je opredeljen v trgovinskem zakoniku (člen L.741–1 in naslednji ter člen R.741–1 in naslednji).

Sodni tajnik gospodarskega sodišča opravlja vse naloge, ki so običajno dodeljene sodnemu tajništvu. Pomaga sodnikom na obravnavi in v vseh primerih, določenih z zakonom, pomaga predsedniku gospodarskega sodišča pri vseh njegovih upravnih nalogah. Pripravlja in formalizira sodne odločbe, vodi zapisnike, izdaja pošiljke in kopije, pripravlja sodne uradnike in sprejema javnost.

Zagotavlja tudi vodenje registrov, ki so bistveni za delovanje podjetij, vključno z registrom gospodarskih družb, določenim v členu L. 123–1 trgovinskega zakonika. Akti in izjave, ki so mu predloženi, so predmet temeljitega pregleda. To zagotavlja visoko raven zanesljivosti informacij iz tega registra in s tem izvlečkov Kbis, ki jih sodni tajnik izda vsaki osebi, ki to zahteva.

Sodni tajnik gospodarskega sodišča opravlja tudi širše zakonsko predpisane naloge obveščanja. Namen spletnega portala gospodarskih interesnih združenj Infogreffe je zagotoviti, da so te naloge v celoti vidne in dostopne uporabniku.

Nacionalni svet sodnih tajnikov gospodarskih sodišč (CNGTC), ki je pravna oseba in zastopa poklic pred javnimi organi, je odgovoren za obrambo kolektivnih interesov uradnikov gospodarskih sodišč. Kot tak je odgovoren za štiri glavne naloge: zastopanje zaposlenih v poklicu, informacije za javnost in poklic, usposabljanje uradnikov in referentov, nadzor in disciplina. Več informacij o tem je na voljo na spletišču Nacionalnega sveta sodnih tajnikov gospodarskih sodišč.

Uradniki gospodarskih sodišč   (366 Kb) 

Uradniki gospodarskih sodišč s   pogodbo o zaposlitvi(366 Kb)  

Pravni svetovalci/pravniki v podjetjih

Poklic pravnega svetovalca je bil z zakonom št. 90–1259 z dne 31. decembra 1990 združen z odvetnikom.

Za odvetnike(pravnike), ki ne opravljajo dejavnosti kot neodvisni odvetniki (avocats), temveč delajo interno za podjetja, ne velja nobena posebna poklicna ureditev. Delujejo v skladu s členom 58 zakona št. 71–1130 z dne 31. decembra 1971.