Začetno usposabljanje sodnikov in tožilcev v Evropski uniji

Splošni opis

V Grčiji obvezno začetno usposabljanje sodnikov in tožilcev izvaja nacionalna šola za sodnike, ki je bila ustanovljena leta 1995 v Solunu kot javni subjekt pod nadzorom ministra za pravosodje. Obstajajo štiri kategorije pripravnikov:

1. upravni sodniki (državni svet, računsko sodišče, upravna sodišča),
2. civilni/kazenski sodniki,
3. tožilci,
4. mirovni sodniki.

Veljavna zakonska podlaga za usposabljanje sta člen 88 ustave in zakon št. 4871/2021, ki je bil sprejet pred kratkim (10. decembra 2021) in s katerim je bila spremenjena prejšnja zakonodaja. Število pripravnikov v vsaki kategoriji (eni na leto) se spreminja glede na število sodnikov, ki naj bi se upokojili v naslednjem letu. Običajno se na razred (leto) usposablja 130–200 pripravnikov vseh kategorij.

Dostop do začetnega usposabljanja

Vsako leto se organizirajo trije različni sprejemni izpiti, eden za upravne sodnike, eden za tožilce in eden za sodnike rednih sodišč (skupni izpit za civilne/kazenske sodnike in mirovne sodnike). Na izpit se lahko prijavijo:

1. pravniki, ki so najmanj dve leti opravljali pravniški poklic, razen če imajo doktorat iz prava; v tem primeru je potrebno le eno leto opravljanja pravniškega poklica;
2. sodni uradniki, ki imajo diplomo iz prava in so vsaj tri leta delali na sodiščih;
3. člani državne pravne službe;
4. mirovni sodniki (za katero koli drugo kategorijo).

Vsi kandidati morajo biti stari od 28 do 40 let (v letu izpita) in ne smejo biti vpisani v kazensko evidenco.

Vsak izpit vodi petčlanska komisija (šestčlanska za upravne sodnike), ki jo večinoma sestavljajo višji sodniki in tožilci. Izpit vključuje pisne in ustne izpite. Pisni izpiti potekajo v dveh fazah. V prvi fazi kandidati opravljajo izpit iz tujega jezika (izbirajo lahko med angleščino, francoščino, nemščino in italijanščino). Kandidati, ki uspešno opravijo to fazo, se uvrstijo v drugo fazo, ki vključuje štiri preizkuse na različnih področjih nacionalnega prava, ki so pomembna za vsako kategorijo. Vsi pisni izpiti potekajo v Solunu. Kandidati, ki so uspešno opravili pisne izpite, se udeležijo ustnih izpitov, ki se opravljajo iz istih predmetov kot pisni (in prava EU) in potekajo javno pred ustrezno komisijo. Ustni izpiti potekajo v državnem svetu (za upravne sodnike) ter na vrhovnem civilnem in kazenskem sodišču (za vse druge kategorije).

Trenutno ni drugih možnosti za dostop do pravosodnega poklica.

Oblika in vsebina začetnega usposabljanja

Usposabljanje traja 16 mesecev in se izvaja v dveh fazah. Prva faza (deset mesecev) vključuje predvsem teoretično usposabljanje na nacionalni šoli za sodnike. To obdobje je nadalje razdeljeno na dva dela. V prvih petih mesecih poteka splošno usposabljanje, v drugih petih mesecih pa se pripravniki iz vsake kategorije specializirajo za področje sodišč, na katerih bodo delali (na podlagi ocene sprejemnega izpita in povprečne ocene prvega dela prve faze), in opravljajo zaključne izpite. Druga faza (šest mesecev) vključuje praktično usposabljanje na določenih sodiščih, odvisno od kategorije pripravnikov.

Cilji usposabljanja so obvladovanje vodenja zadev in upravljanja časa, seznanjenost z najnovejšo (nacionalno in EU) zakonodajo in sodno prakso ter vprašanji informacijske tehnologije (vključno z umetno inteligenco), sposobnost dela v mednarodnem okolju ter razvoj pomembnih mehkih veščin, kot so neodvisnost in spoštovanje temeljnih načel republike in sodniške etike, primerno vedenje do sodelavcev, sodnega osebja, odvetnikov in strank, veščine komuniciranja in sodelovanja itd. Ti cilji se dosegajo na primer z jezikovnim usposabljanjem, sodelovanjem – pod vodstvom izkušenih predavateljev – na simuliranih sojenjih in razpravah, delavnicah, v delovnih skupinah, na izobraževalnih obiskih, v dejavnostih EJTN/ERA, programih izmenjave itd. Predavatelji so večinoma sodniki, glede na temo pa so lahko vključeni tudi akademiki in strokovnjaki. V drugi fazi usposabljanja (praktično usposabljanje) so predavatelji sodniki, ki delajo na zadevnih sodiščih, nadzoruje pa jih višji sodnik.

Zaključek začetnega usposabljanja in postopka pridobivanja kvalifikacij

V prvi fazi začetnega usposabljanja pripravnike oceni sedem predavateljev. Ob koncu prve faze uspešni pripravniki (tisti, ki dosežejo povprečno oceno 8/15) opravljajo zaključni pisni izpit, ki ga vodi komisija treh sodnikov. Ta izpit zajema tri preizkuse, ki se nanašajo na tri hipotetične zadeve (najnižja povprečna ocena za uspešno opravljen izpit je 8/15).

Razvrstitev v vsaki kategoriji ob koncu prve faze temelji na:

1. oceni, doseženi pri sprejemnem izpitu, ki predstavlja 30 % končne ocene;
2. oceni ocenjevanja v prvi fazi, ki predstavlja 30 % končne ocene, in
3. oceni zaključnega izpita, ki predstavlja 40 % končne ocene.

Razvrstitev na tej stopnji je še posebno pomembna za upravne sodnike, saj se pripravniki glede na njihovo razvrstitev, prosta delovna mesta na posameznem sodišču (državni svet in upravna sodišča) in njihovo izbiro dodelijo na različna sodišča za drugo fazo začetnega usposabljanja (praktično usposabljanje).

Ocenjevanje v drugi fazi usposabljanja se opravi tako, da se vsak pripravnik razvrsti v eno od štirih skupin, odvisno od njegove uspešnosti. Pripravnikom, uvrščenim v prvo skupino, se njihova ocena iz prve faze poveča za 1,2 točke, pripravnikom, uvrščenim v drugo skupino, se poveča za 1,15 točke, pripravnikom, uvrščenim v tretjo skupino, za 1,1 točke, pripravnikom, uvrščenim v četrto skupino, pa se ne poveča.

Tako se izračuna končna ocena in določi končna razvrstitev.

Končna razvrstitev je pomembna za poznejše imenovanje sodnikov upravnih sodišč, sodnikov rednih sodišč in tožilcev na sodiščih prve stopnje in mirovnih sodiščih po vsej državi za poskusno obdobje desetih mesecev (preden so imenovani dosmrtno). Vsa imenovanja se formalno opravijo s predsedniškim odlokom na podlagi sklepa vrhovnega sodnega sveta (člen 90 ustave, člena 67 in 78 zakona št. 1756/1988). Svet je pri imenovanju sodnikov in tožilcev vezan na zgoraj navedeno razvrstitev.