Pravni viri

Vrste pravnih aktov – opis

Avstrijsko pravo je predvsem zapisano (gesatztes) pravo.

V skladu z avstrijsko zvezno ustavo poleg zveznega (ustavnega) prava v devetih zveznih deželah obstaja ločen (ustavni) zakon. Deželno ustavno pravo ne sme biti v nasprotju z zveznim ustavnim pravom in mu je zato podrejeno. Takšno razmerje prednosti pa načeloma ne obstaja med zveznimi in deželnimi zakoni. Od leta 1988 lahko dežele v zadevah, ki spadajo v njihovo pristojnost, sklepajo mednarodne pogodbe. Vendar ima v zunanjih zadevah še naprej vodilno vlogo zvezna vlada.

Status običajnega prava in sodna praksa

Običajno pravo ima zelo omejeno vlogo.

Sodbe najvišjih sodišč zagotavljajo dragocene smernice za uporabo prava in so zelo pomembne, Vendar pravo sodstva ni uradno priznano kot pravni vir.

Pravni akti organov

Država načeloma obsega akte suverenosti – akte javnih organov, ki izdajajo odredbe – zakone (zakonodajne akte), upravne akte (zakonodajne akte) in sodne odločbe (sodne akte).

V zakonih se določijo upravni akti, za katere so upravni organi pooblaščeni. To je lahko na primer izdajanje obvestil (posamezni akti) ali sprejetje uredb (splošne pravne določbe). Obravnavajo se lahko tudi dejanja neposrednega upravnega organa in prisile, če je na primer v primeru policijskih operacij potrebno takojšnje uradno posredovanje, da se preprečijo nevarnosti.

Mednarodni pravni viri in pravo Evropske unije

Avstrijska ustava določa, da so splošno priznana pravila mednarodnega prava del avstrijskega zveznega prava in da se mednarodne pogodbe vključijo v avstrijski pravni sistem (s posebno zakonodajo ali brez nje). Pravna moč določb mednarodne pogodbe v domačem pravnem sistemu je odvisna od njene vsebine.

Za odobritev mednarodnih pogodb, ki spreminjajo ali dopolnjujejo ustavo, v Nationalratu (spodnji dom avstrijskega parlamenta) so potrebne enake kvalificirane večine kot za zvezne ustavne zakone. Za mednarodne pogodbe, ki spreminjajo ali dopolnjujejo zakonodajo, so potrebni enaki kvorumi kot za zakone.

Zvezni predsednik načeloma sklepa državne pogodbe na zahtevo zvezne vlade ali zveznega ministra, ki ga ta pooblasti. Politične pogodbe in mednarodne pogodbe, ki spreminjajo ali dopolnjujejo zakonodajo, mora predhodno potrditi Nationalrat. Zvezni predsednik lahko pooblasti zvezno vlado ali pristojne člane zvezne vlade, da sklenejo nekatere vrste mednarodnih pogodb, ki niso politične in ne spreminjajo ali dopolnjujejo zakonodaje.

Od pristopa Avstrije k Evropski uniji 1. januarja 1995 avstrijsko ustavno pravo ne določa več upoštevnega temeljnega pravnega reda, ampak tudi prava Evropske unije (ustavnost). V skladu s prevladujočimmnenjem ima pravo Unije prednost pred nacionalnim pravom in torej tudi nad preprostim zveznimustavnim pravom, ne pa temeljnih načel zvezne ustave.

Temeljni akti

Civilno pravo

V civilnih zadevah pristojnost na prvi stopnji običajno izvajajo okrožna in regionalna sodišča. Zunaj Dunaja okrajna in okrožna sodišča obravnavajo tudi gospodarske zadeve. Poleg tega so regionalna sodišča plačana za delovne zadeve in zadeve s področja socialne varnosti. Samo Dunaj ima svoje okrožno sodišče za gospodarske zadeve, gospodarsko sodišče ter delovno in socialno sodišče.

Pristojnost je načeloma razdeljena med sodišča glede na naravo tožbe (objektivna pristojnost) in se določi na podlagi zneska spora za vse zadeve, ki niso tako ločene od okrajnih ali deželnih sodišč. Vrsta zadeve ima vedno prednost pred merilom vrednosti.

Okrožna sodišča so pristojna na podlagi narave zahtevka, npr. v večini družinskopravnih ali najemnih sporov. Regionalna sodišča so pristojna glede na naravo zahtevka, kot so spori na podlagi zakona o jedrski odgovornosti, zakona o uradni odgovornosti, zakona o varstvu podatkov, konkurenčnega in avtorskega prava. Okrajna sodišča so pristojna za zadeve, v katerih vrednost zahtevka ne presega 15 000 EUR, regionalna sodišča pa so pristojna v primerih, ko vrednost zahtevka presega 15 000 EUR.

Vsakdo ima splošno pristojnost zaradi svoje osebne povezave s sodnim okrožjem. Zahtevki se običajno vložijo pri rednem sodišču tožene stranke. Običajno pristojnost fizične osebe se običajno določi glede na kraj, kjer ima stalno ali običajno prebivališče; oseba ima lahko več kot eno običajno sodišče. Običajno pristojnost pravne osebe se običajno določi glede na kraj, v katerem ima ta pravna oseba statutarni sedež.

Gospodarskega prava

Samo Dunaj ima specializirana civilna sodišča za gospodarske zadeve, in sicer Bezirksgericht für Handelssachen (okrožno sodišče za gospodarske zadeve) in Handelsgericht Wien (gospodarsko sodišče na Dunaju) ter specializirano civilno sodišče za delovne in socialne zadeve, in sicer Arbeit- und Sozialgericht Wien (delovno in socialno sodišče na Dunaju). V vseh drugih okrožjih gospodarske zadeve in zadeve v zvezi z delovnim pravom in pravom socialne varnosti obravnavajo redna sodišča. Krajevno pristojnost v gospodarskih zadevah in zadevah, ki se nanašajo na delovno pravo in pravo socialne varnosti, običajno urejajo splošna pravila civilnega postopka.

Upravno pravo

Upravno pravo v širšem smislu ureja „javno“ pravo, organizacijo upravnih organov in procesno pravo upravnih organov, pa tudi odnose med državo in njenimi državljani, obveznosti ravnanja naslovnikov zakonodaje in vsebinska merila odločanja za javno upravo. Na številnih posebnih področjih upravnega prava primeri vključujejo državljanstvo in tuje državljane, policijo in gradbeno pravo.

Poleg ravnanja, ki ga kaznuje sodišče, upravno kazensko pravo ureja tudi to, kaj po upravnem kazenskem pravu pomeni upravni prekršek.

Druga podpodročja upravnega prava vključujejo določbe o upravnem postopku in (upravnem) pravnem varstvu. Odločbe upravnih organov, npr. odločbe, se lahko izpodbijajo pred upravnimi sodišči s pritožbo.

Hierarhija predpisov

Zvezni ustavni standard zahteva dvotretjinsko večino glasov v državnem svetu, pri čemer je prisotna vsaj polovica članov.

Poleg tega mora biti tako oblikovana zakonodaja izrecno poimenovana kot „ustavni zakon“ ali „ustavna določba“.

Nasprotno pa se za veljavni sklep o zveznem zakonskem predpisu zahtevata navzočnost vsaj ene tretjine poslancev Nationalrata in absolutna večina oddanih glasov.

1. Vodilna načela ustave

Vodilna načela (temeljna načela) avstrijske ustave so glavni temelji avstrijskega pravnega reda:

• demokratično načelo;
• načelo delitve oblasti;
• načelo pravne države
• republikansko načelo;
• zvezno načelo in
• liberalno načelo.

Ta vodilna načela kot celota tvorijo ustavni red.

Imajo velik ustavni pomen. Če sprememba zvezne ustave opusti eno od vodilnih načel ali bistveno spremeni razmerje med načeli, se to šteje za splošno spremembo in zahteva referendum.

2. Primarna in sekundarna zakonodaja EU

Pristop Avstrije k Evropski uniji 1. januarja 1995 je pomenil celovito spremembo avstrijske ustave. Avstrijsko ustavno pravo od pristopa ne določa več upoštevnega temeljnega pravnega reda, temveč tudi pravo Evropske unije (ustavnost). V skladu s prevladujočimmnenjem ima pravo Unije prednost pred nacionalnim pravom in torej tudi nad preprostim zveznim ustavnim pravom, ne pa temeljnih načel zvezne ustave.

3. „Splošno“ zvezno ustavno pravo

Ustavno pravo določa „pravila igre“ za politično dejavnost, tako da opredeljuje:

• zakonodajni postopek
• status najvišjih organov v državi
• razmerje med zvezno vlado in deželami v zvezi z zakonodajno in izvršilno dejavnostjo ter
• nadzor sodišč javnega prava nad ravnanjem države.

4. Zvezni zakoni

Temeljno načelo pravne države v ustavi določa, da je zakonodaja zavezujoča za javno upravo in sodstvo. Z ustavo so zakonodajne pristojnosti razdeljene med zvezno vlado in dežele.

Predpisi

Uredbe (Verordnungen) so splošne pravne določbe, ki jih sprejmejo upravni organi in so zavezujoče za vse osebe, za katere velja zakon. Za izdajanje izvedbenih uredb, ki podrobneje določajo izvajanje določb iz splošnejših pravnih predpisov, običajno zakonov, je v ustavi določeno splošno pooblastilo. Za predpise, ki spreminjajo ali dopolnjujejo zakon, je potrebna izrecna ustavna odobritev.

6. Odločitve

Odločbe (Bescheide) so najpogosteje izvršilni upravnopravni akti, ki veljajo le za osebe, imenovane v njih.

Zakonodajni postopki

Zakonodajna pobuda

Predloge zakonov lahko Nationalratu predložijo:

Poleg tega je treba v obravnavo Nationalratu predložiti tudi državljansko pobudo, če jo podpiše 100000 volilnih upravičencev ali ena šestina volilnih upravičencev v treh deželah.

V praksi večino zakonodajnih pobud vloži zvezna vlada. Predloge zakonov zvezne vlade mora soglasno potrditi zvezna vlada (v svetu ministrov). Pred tem se osnutek zakona, ki ga pripravi pristojni zvezni minister, objavi v obravnavo drugim organom (Länder, interesnim skupinam).

Sprejetje zakona

Po sprejetju predloga zakona v Nationalratu ga mora potrditi tudi Bundesrat. (Predlogov zveznih zakonov o financah ni treba predložiti Bundesratu – zvezna suverenost Nationalrata.) Zvezni kancler nato predlog zakona predloži zveznemu predsedniku v overitev.

Nationalrat lahko razpiše referendum o predlogu zakona. Izvedbo referenduma lahko zahteva tudi večina njegovih poslancev. V takem primeru mora biti predlog zakona, ki ga je Nationalrat že potrdil, potrjen tudi na referendumu, preden se lahko overi.

Referendum je treba razpisati tudi za vsako celovito spremembo ustave.

Zvezni predsednik s podpisom potrdi, da je bil zakon sprejet v skladu z ustavo. Tako overjeni zakon mora nato sopodpisati zvezni kancler.

Zakon se lahko razveljavi bodisi izrecno (formalna derogacija) bodisi s sprejetjem novega zveznega zakona, katerega vsebina ni skladna s prejšnjim predpisom (materialna derogacija), ne da bi bilo v njem formalno navedeno, da prejšnji predpis ni več veljaven (lex posterior derogat legi priori). Posebni zakon ima prednost pred splošnim zakonom (lex specialis derogat legi generali). Poleg tega je lahko veljavnost zakona že od začetka omejena.

Razglasitev, objava in začetek veljavnosti

Zvezni zakon se objavi v zveznem uradnem listu, ko ga podpiše zvezni predsednik (za potrditev ustave) in sopodpis zveznega kanclerja.

Če zakon (retroaktivnost ali Legisvakanz) ne določa drugače, začne zakon veljati ob koncu dneva razglasitve v Zveznem uradnem listu.

Sredstva za reševanje sporov med različnimi pravnimi viri

Ustavno sodišče je kot izraz temeljnega načela pravne države pristojno za presojo ustavnosti zakonov in zakonitosti predpisov (t. i. sodni nadzor).

Ustavno sodišče odloča tudi o „nasprotjih o pristojnosti“, npr. med sodišči in upravnimi organi ter pokrajinskimi in zveznimi organi, ki zahtevajo ali zavrnejo pristojnost v isti zadevi.

Ustavno sodišče v okviru svoje „pristojnosti za določitev pristojnosti“ sprejme tudi zavezujočo odločitev o tem, ali zakonodajni akt ali izvršilni akt spada v pristojnost zvezne vlade ali zveznih dežel.

Uporaba hierarhično višjega prava v vsakem posameznem primeru nima prednosti.

Pravne zbirke podatkov (z ustreznimi povezavami)

Ali je posvetovanje brezplačno?

Da. Zakonodaja in sodna praksa sta brezplačno dostopni na spletu prek zveznega pravnega informacijskega sistema (RIS) na naslovu https://www.ris.bka.gv.at/.

V katerih jezikih je podatkovna zbirka na voljo?

Načeloma je podatkovna zbirka na voljo le v nemščini. Nekatere splošne informacije in izbor zakonodaje so na voljo v angleščini na vstopni strani v angleškem jeziku (glej povezavo: Pravni informacijski sistem RIS (bka.gv.at)).

Kateri iskalni kriteriji so na voljo?

Podatkovna zbirka, na kateri temelji zvezni pravni informacijski sistem (RIS), je razdeljena na različne aplikacije, npr. „Zvezno pravo prečiščeno“, „prečiščeno deželno pravo“, „Zvezni uradni list, ki je verodostojen od leta 2004“,„Staat- und Bundesgesetzblatt 1945–2003“ in druge. RIS poleg zagotavljanja informacij o pravu Republike Avstrije (npr. prečiščeno zvezno in regionalno pravo, sodna praksa) služi tudi kot pravno zavezujoča objava med drugim zveznih uradnih listov (od leta 2004) in deželnih uradnih listov (od 2014/15).

Za vsako vlogo je na voljo ločen obrazec za iskanje z možnostmi iskanja, prilagojenimi zadevni aplikaciji. Na primer, pri najpogosteje uporabljeni uporabi „Zvezno pravo, konsolidirano“ je mogoče iskanje omejiti med drugim s sklicevanjem na merila „iskalna beseda“, „naslov, kratica“, „organ za publikacije“, „vrsta zakonodaje“, „številka indeksa“, datum veljavnosti in časovno področje uporabe. V celotnem naboru podatkov je mogoče iskati tudi celotno besedilo (če je to v nemščini).

V razdelku „Pomoč/Kontakt“ so na voljo različni priročniki za podaplikacije. Priročnik za poizvedbe RIS (glej povezavo HandbuchBgblAuth.pdf (bka.gv.at))na primer podpira iskanje zveznih uradnih listov v pravno zavezujoči („verodostojni“) različici.