Vročanje listin

---

Člen 2(1) - Agencije pošiljateljice

Organ za pošiljanje sodnih pisanj je sodišče, ki opravlja vročitev (člen 1069(1)(1) zakona o civilnem postopku – ZPO).

Organ za pošiljanje zunajsodnih pisanj je okrajno sodišče (Amtsgericht), na območju katerega ima oseba, ki opravlja vročitev, stalno ali običajno prebivališče; v primeru notarsko overjene listine tudi okrajno sodišče, na območju katerega ima zadevni notar svoj sedež; v primeru pravnih oseb je to okrajno sodišče, na območju katerega je sedež pravne osebe. Deželne vlade lahko z uredbo določijo, da naloge organa za pošiljanje opravlja eno okrajno sodišče za območja več okrajnih sodišč (člen 1069(1)(1) ZPO).

Člen 2(2) - Agencije prejemnice

Za vročitve v Zvezni republiki Nemčiji je nemški organ za sprejem v smislu člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1393/2007 okrajno sodišče, na območju katerega je treba pisanje vročiti. Deželne vlade lahko z uredbo določijo, da naloge organa za sprejem opravlja eno okrajno sodišče za območja več okrajnih sodišč.

Člen 2(4)(c) - Razpoložljivi načini sprejemanja pisanj

Na voljo so naslednja komunikacijska sredstva:

– za sprejem in odpošiljanje: pošta in zasebne službe za vročanje, telefaks,

– za neformalna sporočila: telefon in elektronska pošta.

Člen 2(4)(d) - Jeziki, v katerih se lahko izpolni standardni obrazec iz Priloge I

Standardni obrazec se lahko izpolni v nemščini ali angleščini.

Člen 3 - Osrednji organ

Naloge osrednjega organa v vsaki zvezni deželi opravlja organ, ki ga določi deželna vlada. To je običajno deželna pravosodna uprava ali višje deželno sodišče zadevne zvezne dežele.

Kot poštni naslov se najprej navede – kadar je na razpolago – ulica in hišna številka, drugače – po potrebi dodatno – pa poštni predal.

Za nujne in paketne pošiljke (vključno z majhnimi paketi) se navede samo ulica in hišna številka.

Kliknite spodnjo povezavo za prikaz vseh pristojnih organov v zvezi s tem členom.
Seznam pristojnih organov

Člen 4 - Pošiljanje pisanj

Standardni obrazec iz Priloge I (zaprosilo) se lahko izpolni v nemščini ali angleščini.

Člena 8(3) in 9(2) - Roki za vročitev pisanj, določeni z nacionalno zakonodajo

Z vidika prosilca, ki je v okviru členov 8(3) in 9(2) edini vidik, je v nemškem pravu točen datum vročitve le redko pomemben za izračun roka, saj praviloma zadostuje, da pisanje v roku pride na sodišče, če se nato opravi vročitev (člen 167 ZPO). Če je v posameznem primeru točen datum vročitve pomemben, se uporablja člen 222(2) ZPO v povezavi s členom 187 in naslednjimi civilnega zakonika (BGB).

Člen 10 - Potrdilo o vročitvi in izvod vročenega pisanja

Standardni obrazec iz Priloge I (potrdilo) se lahko izpolni v nemščini ali angleščini.

Člen 11 - Stroški vročitve

Stroški iz člena 11(2) lahko v normalnih okoliščinah znašajo do 20,50 EUR. Zaračunajo se v skladu z zakoni o sodnih stroških glede na vrsto zahtevane vročitve.

Člen 13 - Vročanje po diplomatskih ali konzularnih predstavnikih

Vročanje po diplomatskih ali konzularnih predstavnikih v smislu člena 13(1) na ozemlju Zvezne republike Nemčije ni dovoljeno, razen če je treba pisanje vročiti državljanu države članice, iz katere pisanje izvira.

Člen 15 - Neposredno vročanje

V skladu s členom 15 se lahko na ozemlju Zvezne republike Nemčije vročijo samo pisanja, za katera tudi nemško civilno procesno pravo izrecno dovoljuje takšno neposredno vročitev (člen 166(2) ZPO). Tožbe ni mogoče vročiti na ta način. Neposredna vročitev je dovoljena na primer v primeru izvršilnega naslova v skladu s členom 750 ZPO, izvršljivih listin v skladu s členom 794(1)(5) in členom 797 ZPO, sklepov o zavarovanju (Arrestbeschlüsse) v skladu s členom 922(2) ZPO ter začasnih odredb v skladu s členoma 935 in 936 ZPO. Podrobnosti dovoljenega neposrednega vročanja so urejene v členu 191 in naslednjih ZPO.

Člen 19 - Primeri, ko se toženec ne spusti v postopek

Če so izpolnjeni pogoji iz člena 19(2), lahko nemška sodišča izrečejo sodbo, če je bilo pisanje, na podlagi katerega se začne postopek, ali enakovredno pisanje javno vročeno v Zvezni republiki Nemčiji.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje v smislu člena 19(4) se ne more več vložiti po preteku enega leta od konca zamujenega roka.