Vrste pravniških poklicev

Češka

V tem razdelku je na voljo pregled pravniških poklicev na Češkem.

Vsebino zagotavlja
Češka

Pravniški poklici – uvod

Pravniški poklici zajemajo sodnike, državne tožilce, odvetnike, notarje in sodne izvršitelje.

Državni tožilci

Organizacija

Državni tožilci so pravni strokovnjaki, ki delajo na tožilstvu. Državna tožilstva so javni organi, ki zastopajo državo pri zaščiti javnega interesa v točno določenih zadevah. Državni tožilci obravnavajo primere, ki spadajo v pristojnost državnega tožilstva. V področje njihovega delovanja ne sme posegati noben drug organ ali posameznik, prav tako jih nihče ne sme zamenjati ali zastopati pri izvajanju njihovih dolžnosti.

Tožilstvo je organizirano tako kot sodni sistem (okrajna, okrožna in vrhovna raven). Vodi ga vrhovno državno tožilstvo s sedežem v Brnu, ki je urad generalnega državnega tožilca in nadzira delo tožilstva. Generalnega državnega tožilca imenuje in razreši vlada na predlog ministra za pravosodje.

Poklicno združenje

Združenje tožilcev Češke republike (Unie státních zástupců České republiky) je prostovoljno poklicno združenje, ki tožilstvom pomaga pri opravljanju njihovih nalog ter spodbuja vladavino prava in popolnoma neodvisno odločanje. Dejavno je tudi pri usposabljanju tožilcev in tožilskih pripravnikov ter zastopa interese državnih tožilcev.

Poklic ureja kodeks poklicne etike državnih tožilcev.

Seznam državnih tožilcev po uradih, katerim so dodeljeni, je na voljo na spletni strani ministrstva za pravosodje: Ministrstvo za pravosodje.

Vloga in dolžnosti državnih tožilstev

Državni tožilci so javni uslužbenci, njihovo delo pa je zastopanje države pri zaščiti javnega interesa, zlasti z vlaganjem obtožnih aktov v kazenskih zadevah in zagotavljanjem zakonitosti pri priporu, zaporu, varstvu v zdravstvenem zavodu, ukrepih vzgojnega zavoda ali prevzgojnega doma, preprečevanju kaznivih dejanj ter nudenju pomoči žrtvam kaznivih dejanj.

Pristojnosti v kazenskem postopku

Državni tožilci so pristojni, da delujejo kot organi kazenskega pregona v vseh fazah kazenskega postopka. Javni tožilec ima določene procesne pravice in ustrezne procesne dolžnosti.

Državno tožilstvo deluje v skladu z Zakonom št. 283/1993. Pristojno je zlasti za vlaganje obtožnih aktov in določene druge naloge na podlagi zakonika o kazenskem postopku. Prav tako nadzira skladnost z zakoni v zvezi s priporom, zaporom, varstvom v zdravstvenem zavodu, varnostnim pridržanjem, varnostnimi ukrepi ali varstvom v zavodih in v drugih primerih, kadar zakon dovoljuje omejevanje osebne svobode. Sodeluje tudi v nekaterih nekazenskih postopkih in izvaja druge s posebnim zakonom določene naloge.

Državni tožilci zagotavljajo spoštovanje zakonov v predkazenskem postopku. V skladu zakonikom o kazenskem postopku (Zakon št. 141/1961) so nekateri ukrepi v tej fazi v izključni pristojnosti državnega tožilca.

Pred začetkom kazenskega pregona mora biti državni tožilec obveščen o dejstvih, ki kažejo na to, da je bilo storjeno kaznivo dejanje (§ 158(2) zakonika o kazenskem postopku).

Državni tožilec vloži formalni obtožni akt (priporočilo o kaznovanju), s katerim se začne postopek pred ustreznim sodiščem. Državni tožilci morajo prisostvovati glavni obravnavi, na kateri z branjem obtožnega akta začnejo postopek in ga s sklepno besedo končajo.

Državni tožilci imajo tudi pooblastila pri dogovarjanju o krivdi in kaznovanju.

Državni tožilec se lahko pritoži na podlagi napačne izrečene sodbe. Pritoži se lahko v korist ali v škodo obtoženca.

Generalni državni tožilec lahko vloži dodatno pritožbo.

Državni tožilec lahko predlaga tudi ponovno sojenje v korist ali v škodo obtoženca.

Med postopki zoper mladoletne osebe mora biti državni tožilec vedno prisoten – ne samo na glavni obravnavi, temveč tudi na javnih obravnavah (Zakon št. 218/2003 o sodnih postopkih zoper mladoletne osebe).

Med izključne pristojnosti odločanja državnega tožilca spadajo tudi odločitve o alternativnem reševanju sporov v predsodni fazi.

Ukrepi tožilstva v nekazenskih primerih

Državno tožilstvo lahko predlaga tudi začetek civilnega postopka ali intervenira v civilnem postopku, ki že poteka, če zakon to dopušča.

Podlaga za udeležbo državnega tožilstva v civilnih postopkih je člen 80 češke ustave, ki določa, da lahko državno tožilstvo poleg vlaganja obtožnih aktov opravlja tudi druge z zakonom določene naloge. V skladu z zakonom o državnem tožilstvu lahko državno tožilstvo sodeluje ne le v kazenskih zadevah, temveč tudi v drugih postopkih. Ta pooblastila so podrobneje obravnavana v zakoniku o civilnem postopku, ki določa, kdaj lahko državno tožilstvo intervenira v civilnem postopku, ki že poteka.

Poleg možnosti, da postane stranka v civilnem postopku, lahko državno tožilstvo predlaga, naj generalni državni tožilec začne postopek, na primer pri izpodbijanju očetovstva v skladu z družinskim zakonikom.

Kvalifikacije in druge zahteve za državne tožilce

Državni tožilci so na funkcijo imenovani. Imenuje jih minister za pravosodje na predlog generalnega državnega tožilca, in sicer za nedoločen čas. Državni tožilec priseže pred ministrom za pravosodje.

Na mesto državnega tožilca so lahko imenovani samo češki državljani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

  • so poslovno sposobni,
  • niso vpisani v kazensko evidenco,
  • so ob imenovanju dopolnili vsaj 25 let,
  • so pridobili magisterij iz prava na češki univerzi,
  • so uspešno opravili zaključni izpit,
  • imajo moralne odlike, ki zagotavljajo pravilno izvajanje te funkcije, ter
  • sprejmejo imenovanje na mesto državnega tožilca in dodelitev v urad državnega tožilstva.

Državni tožilci so imenovani za nedoločen čas, vendar jih lahko minister za pravosodje razreši s funkcije. Njihov mandat poteče, ko dopolnijo 70 let, v primeru smrti ali če so razglašeni za mrtve, če izgubijo poslovno sposobnost ali jim je ta omejena, če odklonijo prisego, izgubijo češko državljanstvo, sprejmejo funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo državnega tožilca, če so spoznani za krive kaznivega dejanja, če je ugotovljeno, da niso sposobni opravljati svoje funkcije, ali če jim to onemogočajo dolgotrajne zdravstvene težave. Mandat jim poteče tudi, če so s funkcije odstranjeni z disciplinskim ukrepom ali če z nje odstopijo.

Proračun tožilstva določi minister za pravosodje. Status državnega tožilca je urejen z Zakonom št. 283/1993.

Nezdružljive funkcije

Državni tožilec ne more nastopati kot razsodnik ali mediator pri reševanju pravnih sporov, ne sme zastopati strank v sodnih postopkih ali biti pooblaščenec vložnikov ali strank v sodnih ali upravnih postopkih, razen kadar zakon to dovoljuje. Državni tožilci razen funkcije državnega tožilca, vrhovnega državnega tožilca ali namestnika vrhovnega državnega tožilca ter dolžnosti, ki izhajajo iz začasne dodelitve na ministrstvo ali v sodni svet, ne smejo opravljati nobene druge plačane funkcije ali pridobitne dejavnosti, razen upravljanja lastnega premoženja, poučevanja, akademskega, literarnega, novinarskega ali umetniškega dela, lahko pa delujejo v svetovalnih organih ministrstva ali vlade in v parlamentarnih delovnih telesih.

Plačilo

Plačilo državnih tožilcev določa zakon. Plačuje jih država.

Poklicna odgovornost

V skladu s posebnim zakonom je za škodo in izgube, ki izhajajo iz nezakonitih odločitev državnih tožilcev ali njihovih napak v postopku, odgovorna država.

Državni tožilci so odgovorni tudi, če storijo disciplinski prekršek.

Sodniki

Organizacija

Osnovna določba, ki ureja funkcijo sodnikov, je člen 82(1) češke ustave, ki določa, da so sodniki pri opravljanju svojih funkcij neodvisni in da ne sme nihče ogrožati njihove nepristranskosti. Nadaljnje določbe so v Zakonu št. 6/2002 o sodiščih in sodnikih.

Imenovanje in mandat

Če izpolnjujejo vse pogoje, sodnike imenuje predsednik republike, funkcijo pa nastopijo s prisego. Nihče ni samodejno upravičen do imenovanja na mesto sodnika.

Priprave na sodniško službo vključujejo triletno sodniško pripravništvo na sodišču. Pripravniki po končanem pripravništvu opravljajo poseben sodniški izpit.

Sodniki so imenovani za nedoločen čas, lahko pa jih minister za pravosodje začasno razreši njihovih dolžnosti. Sodnikom mandat poteče konec leta, v katerem dopolnijo 70 let, v primeru smrti ali če so razglašeni za mrtve, če so uradno razglašeni za nesposobne opravljanja funkcije ali če odstopijo.

Kvalifikacije in druge zahteve za sodnike

Za sodnike so lahko imenovane osebe, ki:

  • so češki državljani,
  • so poslovno sposobne,
  • niso vpisane v kazensko evidenco,
  • so dopolnile najmanj 30 let,
  • so pridobile magisterij iz prava na češki univerzi,
  • so uspešno opravile posebni sodniški izpit,
  • imajo izkušnje in moralne odlike, ki zagotavljajo pravilno izvajanje te funkcije, ter
  • sprejmejo imenovanje na mesto sodnika in dodelitev na določeno sodišče.

Sodniki porotniki so imenovani izmed članov splošne javnosti (če niso vpisani v kazensko evidenco). Zaprisežejo pred predsednikom sodišča, funkcijo pa opravljajo štiri leta.

Nezdružljive funkcije

Sodniki razen funkcije predsednika ali namestnika predsednika sodišča ne smejo opravljati nobene druge pridobitne dejavnosti, razen upravljanja lastnega premoženja, poučevanja, akademskega, literarnega, novinarskega ali umetniškega dela, lahko pa delujejo v svetovalnih organih ministrstva ali vlade in v parlamentarnih delovnih telesih.

Plačilo

Višina sodniškega plačila je določena z zakonom.

Vloga in dolžnosti

Poglavitna pravica in dolžnost sodnikov je, da so pri opravljanju nalog neodvisni. Vezani so samo na zakon, ki ga razlagajo v skladu s svojim znanjem in vestjo. Ne smejo dopustiti, da bi nanje kaj vplivalo, na primer interesi političnih strank, javno mnenje ali mediji. Prepovedano je izpodbijati ali ogrožati neodvisnost in nepristranskost sodnikov.

Sodniki izdajajo odločbe v razumnem času brez nepotrebnega odlašanja. Strankam v postopku in njihovim zastopnikom morajo omogočiti uveljavljanje njihovih pravic, vendar se z njimi ne smejo pogajati o vsebini zadeve in procesnih vprašanjih, ki bi lahko vplivala na zadevo.

Sodniki tudi po prenehanju funkcije ne smejo razkriti zadev, za katere so izvedeli med opravljanjem dela. Te dolžnosti so lahko razrešeni samo izjemoma.

Seznam sodnikov in sodišč, na katerih so zaposleni, je na voljo na spletni strani ministrstva za pravosodje: Ministrstvo za pravosodje.

Zveza sodnikov (Soudcovská unie) ne zastopa vseh sodnikov, saj je članstvo prostovoljno. Njena generalna skupščina je sprejela kodeks ravnanja sodnikov, ki določa etična načela za usmerjanje delovanja sodstva.

Kategorije in specializacija sodnikov

Sodniki lahko poleg odločanja v zadevah opravljajo tudi dolžnosti predsednikov ali podpredsednikov sodišč. Te imenujeta predsednik republike (za vrhovno sodišče in vrhovno upravno sodišče) ali minister za pravosodje (za višja, okrožna in okrajna sodišča). Med njihove glavne naloge spada upravljanje sodišč.

Sodnik je lahko imenovan tudi za predsedujočega kolegiju vrhovnega sodišča ali vrhovnega upravnega sodišča ali za predsedujočega senatu sodišča.

Okrajna, okrožna in višja sodišča so glede na zadeve, ki jih obravnavajo, notranje organizirana na kazenske, civilne in upravne oddelke.

Poklicna odgovornost sodnikov

Za škodo in izgube, ki izhajajo iz napačnih sodb, pridržanj, izrekov kazni ali varnostnih ukrepov ter iz procesnih nepravilnosti, je odgovorna država. Sodnik je odškodninsko odgovoren samo, če se ugotovi, da je kriv disciplinske kršitve ali kaznivega dejanja. Sodniki so odgovorni za vestno opravljanje svojih dolžnosti.

Drugo pravosodno osebje

Pomočnik sodnika / pomočnika tožilca  PDF (374 Kb) en

Pripravnik  PDF (422 Kb) en

Višji sodni uradnik / višji uradnik na tožilstvu  PDF (372 Kb) en

Notarji

Organizacija

Poklic in naloge notarja so urejeni z Zakonom št. 358/1992 o notarjih in njihovih nalogah (zakonik o notariatu).

Notarji morajo biti člani notarske zbornice (Notářská komora), ki je odgovorna za urejanje poklica. Zbornica tudi organizira poklicno usposabljanje in preizkuse znanja za notarske pripravnike. Seznam notarjev po regijah je na voljo na spletni strani notarske zbornice.

Imenovanje in mandat

Notarje po opravljenem izbirnem preizkusu na delovno mesto imenuje minister za pravosodje na predlog zbornice. Notar nastopi funkcijo z vpisom v register notarjev, ki ga vodi notarska zbornica.

Notarski pripravnik se za poklic pripravlja s praktičnim delom pri notarju. Ko pripravnik opravi najmanj tri leta pripravništva in notarski izpit, pridobi status notarskega kandidata, ki je naslednja stopnja pri pripravi na poklic.

Notarjev mandat ni časovno omejen, lahko pa se prekine. Mandat jim poteče, ko dopolnijo 70 let, v primeru smrti ali če so razglašeni za mrtve, če so mandata razrešeni, če izgubijo češko državljanstvo ali poslovno sposobnost, odklonijo prisego ali če jim zdravstvene težave dolgoročno onemogočajo opravljanje poklica.

Število notarskih uradov na območju posameznega okrajnega sodišča določi minister za pravosodje po posvetovanju z notarsko zbornico.

Notarji so pri opravljanju svojega dela neodvisni. Vezani so samo na zakon. Če zakon ne določa drugače, opravljanje notarskega poklica ni združljivo z nobeno drugo pridobitno dejavnostjo.

Kvalifikacije in druge zahteve za notarje

Za notarje so lahko imenovane osebe, ki:

  • so češki državljani,
  • so poslovno sposobne,
  • niso vpisane v kazensko evidenco,
  • imajo univerzitetno diplomo,
  • so opravile najmanj pet let notarske prakse,
  • so opravile notarski izpit.

Osebe morajo za opravljanje notarskega poklica:

  • biti imenovane za notarja,
  • priseči pred ministrom za pravosodje (če prisega še ni bila opravljena),
  • pridobiti uradni notarski žig,
  • skleniti zavarovanje odgovornosti za morebitno škodo ali izgubo, ki bi nastala pri opravljanju njihovega poklica.

Nezdružljive funkcije

Notarji ne smejo opravljati nobene druge pridobitne dejavnosti, razen upravljanja lastnega premoženja. Vendar lahko za plačilo poučujejo, objavljajo, tolmačijo in opravljajo akademsko, strokovno ali umetniško delo.

Plačilo

Notarji v skladu z zakonikom o notariatu opravljajo delo za plačilo, ki zajema zlasti nagrado, nadomestilo za porabljeni čas in povračilo stroškov. Za plačilo je zavezana oseba, ki uporablja notarske storitve. Notarji lahko za nagrado in stroške zahtevajo razumno predplačilo. Podrobna pravila o plačilu notarjev so določena s posebno zakonodajo.

Vloga in dolžnosti notarjev

Notarji morajo pri opravljanju dolžnosti ravnati v skladu z zakoni in drugimi splošnimi pravnimi predpisi. Pri nudenju pravne pomoči so vezani tudi na navodila stranke. Zahtevo stranke lahko zavrnejo samo, če bi bila ta v nasprotju s katerim od veljavnih zakonov, če so v zadevo vpleteni sami ali njihovi bližnji, če so v isti zadevi že nudili pravno pomoč stranki z nasprotnimi interesi ali če oseba, ki potrebuje njihovo pomoč, brez tehtnega razloga ne poravna razumnega predplačila. Notar lahko pogodbo s stranko ali osebo, ki je prišla na posvet, razdre, če med njima ni več medsebojnega zaupanja.

Notarji ne smejo razkriti zadev, za katere so izvedeli med opravljanjem dela in ki bi lahko vplivale na zakonite interese njihovih strank ali oseb, ki so prišle na posvet. Te dolžnosti jih lahko razrešijo samo zadevne osebe.

Pravne in druge storitve notarjev vključujejo:

  • opravljanje nalog sodnih komisarjev, tj. sodnih odposlancev v zapuščinskih zadevah,
  • pripravo notarskih zapisov – uradnih zapisov pravnih aktov, letnih generalnih skupščin in skupščin pravnih oseb ali drugih aktov in situacij,
  • pripravo pogodb,
  • hrambo pri notarju,
  • pripravo izvršljivih notarskih listin,
  • pripravo in hrambo oporok,
  • pripravo predporočnih pogodb (ki morajo biti v obliki notarskega zapisa), poroštvenih pogodb in poroštvenih izjav,
  • potrjevanje pristnosti dokumentov.

Izdajajo tudi izpise iz češke zemljiške knjige in opravljajo druge storitve.

Poklicna odgovornost notarjev

Notarji so strankam, osebam, ki so prišle na posvet, in drugim zadevnim osebam odgovorni za morebitno škodo in izgube, ki jih povzročijo pri opravljanju dela. Tudi svojim zaposlenim so odgovorni za morebitno škodo in izgube, ki jih ti utrpijo pri opravljanju dela. Za te primere morajo imeti sklenjeno ustrezno zavarovalno polico.

Notarji so tudi disciplinsko odgovorni.

Državni nadzor nad notarji je v pristojnosti ministrstva za pravosodje, češke notarske zbornice in posameznih notarskih zbornic.

Poklicno združenje

Vsi notarji so glede na svoj sedež vključeni v ustrezne notarske zbornice, ki so ustanovljene z zakonom ter pokrivajo območja posameznih okrožnih sodišč in praško okrajno sodišče. Notarska zbornica je pravna oseba z lastnimi prihodki in organi.

Češka notarska zbornica (Notářská komora ČR) je osrednja samoupravna poklicna organizacija, sestavljena iz posameznih notarskih zbornic. Je pravna oseba z lastnimi prihodki in organi. Med njene naloge spada vodenje in vzdrževanje centralnega registra oporok, ki je nejavna elektronska zbirka oporok, razdedinjenj in aktov o njihovem preklicu ter zapisov o imenovanju in razrešitvi izvršiteljev oporok. Češka notarska zbornica vodi tudi register poroštev.

Organizacija pravniških poklicev: pravosodni delavci in sodelavci

Odvetniki

Odvetniki morajo biti člani Češke odvetniške zbornice (Česká advokátní komora), ki je osrednja samoupravna nevladna organizacija, zadolžena za urejanje odvetniškega poklica.

Storitve odvetnikov so urejene z Zakonom št. 85/1996 o pravniškem poklicu.

Zahteve za odvetnike

Za opravljanje odvetniškega poklica mora biti oseba vpisana v register odvetnikov, ki ga vodi Češka odvetniška zbornica. Za vpis je treba vložiti pisno zahtevo, oseba pa:

V Češki republiki obstaja samo ena vrsta odvetnikov. Posamezni odvetniki se šele med opravljanjem poklica specializirajo za določena pravna področja.

Pravice in dolžnosti odvetnikov

Odvetnik nastopi službo z vpisom v register.

Odvetniški pripravnik se za poklic pripravlja s pripravništvom pri odvetniku.

Registracija ni časovno omejena, lahko pa odvetniku po zakonu ali z odločitvijo Češke odvetniške zbornice začasno preneha pravica do opravljanja odvetniškega poklica.

Pravica do opravljanja odvetniškega poklica preneha odvetniku, ki je v skladu z zakonom izbrisan iz registra, na primer zaradi smrti ali če je razglašen za mrtvega, če izgubi poslovno sposobnost ali se mu ta omeji, če mu je izrečen disciplinski ukrep izbrisa iz registra, če je iz njega izbrisan zaradi stečaja ali na lastno zahtevo. Odvetnik je lahko iz registra izbrisan tudi po odločitvi Češke odvetniške zbornice.

Nezdružljive funkcije

V skladu z zakonom odvetnik, ki opravlja svoj poklic, razen poučevanja na univerzi ne sme biti sočasno zaposlen ali imeti druge podobne funkcije niti ne sme opravljati dejavnosti, ki niso združljive z odvetniško dejavnostjo.

Plačilo

Odvetniki načeloma opravljajo storitve za nagrado, ki jo plača stranka. Odvetnik lahko zahteva razumno predplačilo. Metoda določanja višine nagrad za odvetniške storitve, povračil stroškov in nadomestil za porabljeni čas je določena s splošnim zavezujočim predpisom. Praviloma je višina nagrade za odvetniške storitve določena v pogodbi s stranko (pogodbena nagrada). Če ni, se določi v skladu s tarifami za nepogodbene nagrade odvetnikom. Nagrado odvetnika, ki mu je opravljanje odvetniških storitev dodeljeno, plača država.

Poklicno združenje

Češka odvetniška zbornica s sedežem v Pragi in izpostavo v Brnu je samoupravno poklicno združenje vseh odvetnikov. Ima lastne organe in izdaja zavezujoča poklicna pravila za odvetnike, ki se objavljajo v uradnem listu Češke odvetniške zbornice.

Ta vključujejo pravila poklicne etike in konkurenčna pravila za odvetnike v Češki republiki.

Poklicna odgovornost

Odvetniki so strankam odgovorni za morebitno škodo in izgube, ki jih pri opravljanju poklica povzročijo sami, njihovi zaposleni ali njihovi predstavniki. Za te primere morajo biti zavarovani.

Odvetniki so odgovorni tudi za disciplinske kršitve, ki vključujejo hude ali ponavljajoče se kršitve njihovih obveznosti.

Zbirka podatkov o odvetnikih

Seznam odvetnikov je na voljo na spletni strani Češke odvetniške zbornice. Na njej lahko iščete odvetnike ne le po kraju, temveč tudi po specializaciji in znanju jezikov.

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Da, dostop do te zbirke podatkov brezplačen

Gospodarski odvetniki/pravno svetovanje

V Češki republiki obstaja samo ena vrsta odvetnikov.

Drugi pravniški poklici

Sodni izvršitelji

Sodni izvršitelji so neodvisni pravni strokovnjaki, ki opravljajo izvršbe v skladu z zakonikom o izvršbi. Vsi sodni izvršitelji morajo biti člani samoupravne zbornice sodnih izvršiteljev.

Njihov poklic ureja Zakon št. 120/2001 o sodnih izvršiteljih in izvršbi (zakonik o izvršbi).

Sodne izvršitelje imenuje minister za pravosodje.

V Češki republiki so sodni izvršitelji javni uslužbenci, njihove dolžnosti pa veljajo za dejanja sodišč.

Na mesto sodnega izvršitelja so lahko imenovani samo češki državljani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

Imenovanje in mandat

Sodne izvršitelje po prisegi na delovno mesto imenuje minister za pravosodje na podlagi javnega natečaja. Ob imenovanju postanejo člani zbornice sodnih izvršiteljev. Priprave za opravljanje poklica sodnega izvršitelja se začnejo s pripravniškim delom pri sodnem izvršitelju. Naslednja stopnja je status kandidata za sodnega izvršitelja. Kandidati morajo opraviti najmanj triletno prakso in izpit za sodnega izvršitelja, da so lahko vpisani v register.

Imenovanje ni časovno omejeno, minister za pravosodje pa lahko sodnega izvršitelja začasno odstavi. Med obdobjem odstavitve sodni izvršitelj ne sme opravljati tega poklica, imenuje pa se nadomestni sodni izvršitelj, tako kot v drugih primerih, ko sodni izvršitelj ne more opravljati svojega dela (npr. zaradi bolezni, dopusta).

Oseba preneha biti sodni izvršitelj, ko ji preneha članstvo v zbornici sodnih izvršiteljev. To se zgodi ob smrti ali če je oseba razglašena za mrtvo, zaradi razrešitve, izgube češkega državljanstva ali izgube ali omejitve poslovne sposobnosti.

Nezdružljive funkcije

Sodni izvršitelji ne smejo opravljati nobene druge pridobitne dejavnosti, razen upravljanja lastnega premoženja. Vendar lahko za plačilo poučujejo, objavljajo, tolmačijo in opravljajo akademsko, strokovno ali umetniško delo.

Plačilo

Sodni izvršitelji opravljajo izvršbe in druge dejavnosti za plačilo, ki ga sestavljajo zlasti honorar sodnega izvršitelja, povračilo stroškov, plačilo za porabljeni čas in nadomestilo za vročanje sklepov. O višini honorarja se lahko sodni izvršitelj in zadevna oseba dogovorita. Če takega dogovora ni, se honorar določi v skladu s splošno veljavnim pravnim predpisom. Sodni izvršitelji lahko zahtevajo razumno predplačilo stroškov izvršbe.

Poklicna odgovornost

Sodni izvršitelji so odgovorni za morebitno škodo in izgube, ki jih pri opravljanju izvršbe povzročijo sami ali njihovi zaposleni. Sklenjeno morajo imeti zavarovanje odgovornosti.

Sodni izvršitelji in kandidati za sodne izvršitelje so tudi odgovorni za disciplinske kršitve, med drugim za kršitve zakonskih dolžnosti ali hudo ali ponavljajoče se škodovanje ugledu poklica.

Več informacij je na voljo na spletni strani zbornice sodnih izvršiteljev.

Organizacije, ki nudijo pravne storitve pro bono (brezplačno)

Javno pravno pomoč na različnih področjih nudijo številne nevladne organizacije, kot sta: Okoljske pravne storitve in organizacija luridicum remedium.

V nekaterih posebnih primerih nudi brezplačno pravno svetovanje tudi Češka odvetniška zbornica.

Češka zbornica sodnih izvršiteljev nudi brezplačne pravne nasvete glede izvršbe.

Zadnja posodobitev: 10/01/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.