Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Stroški

Francija

V tem razdelku boste našli pregled stroškov postopka, ki se uporabljajo v Franciji. Natančnejše podatke o stroških postopka boste našli v študijah primerov: Družinsko pravo – Razveza zakonske zveze Družinsko pravo – Varstvo in vzgoja otrok Družinsko pravo – Preživnine Gospodarsko pravo – Pogodbe Gospodarsko pravo – Odgovornost

Vsebino zagotavlja
Francija

Predpisi o plačilu za storitve zaposlenih v pravniških poklicih

Tarife so sestavljene iz fiksnega in spremenljivega honorarja (pogosto v odstotku vrednosti spora).

Treba je razlikovati med:

  • pravnimi strokovnjaki (odvetniki, sodni upravitelji), katerih plačilo je samo delno določeno s cenikom. Večinoma se o honorarjih sami dogovorijo s stranko;
  • javnimi in sodnimi uslužbenci, katerih plačilo francoska vlada določi s cenikom v okviru svoje zakonodajne pristojnosti.

Zagovorniki pred pritožbenim sodiščem

Dekret št. 80-608 z dne 30. julija 1980 določa tarife zagovornikov pred pritožbenimi sodišči. Pravni strokovnjaki/odvetniki

Uredbeni akti določajo tarife odvetnikov za zastopanje strank na prvi stopnji (dekreta št. 72-784 z dne 25. avgusta 1972 in št. 75-785 z dne 21. avgusta 1975).

Sodni izvršitelji

Tarife sodnih izvršiteljev za sodne pozive in vročitve tožb in sodnih odločb so določene v dekretu št. 96-1080 z dne 12. decembra 1996.


Fiksni sodni stroški

Fiksni stroški v civilnem postopku

Fiksni stroški strank v civilnem postopku

V civilnih zadevah so stroški, ki so zakonsko nujni za potek postopka in katerih višina je določena z uredbo ali sodno odločbo. Ti stroški se imenujejo sodni stroški.

Zajemajo:

  1. dajatve, takse, pristojbine ali honorarje, ki jih prejmejo sekretariati sodišč ali davčna uprava. Te dajatve in takse so redke, saj je bilo z zakonom št. 77-1468 z dne 30. decembra 1977 uvedeno načelo brezplačnosti sodnih aktov na civilnih in upravnih sodiščih;
  2. stroške prevajanja aktov, kadar je to potrebno po zakonu ali zaradi mednarodne obveznosti;
  3. povrnitev stroškov pričam;
  4. plačilo specialistov;
  5. izdatke po ceniku (tarifa sodnih izvršiteljev, zagovornikov pred pritožbenim sodiščem, odvetnikov);
  6. honorarje javnih ali sodnih uslužbencev;
  7. plačilo odvetnikov, če je zakonsko urejeno, skupaj s stroški zagovora;
  8. stroške, nastale zaradi vročitve akta v tujini;
  9. stroške tolmačenja in prevajanja, potrebnega zaradi preiskave, opravljene v tujini na zahtevo sodišč v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in kazenskih zadevah;
  10. stroške preiskav, odrejenih v družinskih zadevah in zadevah, povezanih s pravnim varstvom polnoletnih in mladoletnih oseb;
  11. plačilo osebe, ki jo sodnik določi za zaslišanje mladoletnega otroka.

Faza civilnega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške

Stroški civilnega postopka zajemajo vse zneske, ki jih plačajo ali dolgujejo stranke pred in med postopkom.

To so na primer pred začetkom postopka stroški posvetovanja s pravniki in specialisti ter potni stroški.

Med postopkom so to lahko stroški postopka, ki se plačajo pravnim strokovnjakom in sodnim uslužbencem, takse, ki jih pobere država, in honorarji pravnih svetovalcev.

Po postopku gre lahko za stroške izvršitve odločbe.

Sodni stroški v ustavnih zadevah

Fiksni stroški strank v ustavnem postopku

Ker v sedanjem stanju francoskih postopkov možnost, da posameznik predloži zadevo Ustavnemu svetu, ni predvidena, na to vprašanje ni treba odgovoriti.


Katere predhodne informacije lahko dobimo pri pravnem zastopniku (odvetniku)?

Informacije o pravicah in obveznostih strank

Pravni strokovnjaki morajo v skladu z etičnim kodeksom svojim strankam dati primerne informacije o njihovih pravicah in obveznostih.

Viri informacij o sodnih stroških

Kje najti informacije o sodnih stroških v Franciji?

Na spletnih mestih Ministrstva za pravosodje in različnih poklicev.

V katerih jezikih so informacije o sodnih stroških v Franciji?

Informacije so v francoskem jeziku.

Kje najti druge informacije o stroških?

Spletne strani, na kateri bi bili objavljeni stroški postopkov, ni.

Davek na dodano vrednost (DDV)

Kje najti informacije o tem davku? Kakšne davčne stopnje se uporabljajo?

Tarife so navedene brez davkov. Vedno se uporablja 19,6-odstotna stopnja DDV, razen za storitve, opravljene za upravičence do pravne pomoči (5,5 %).

Pravna pomoč

Kakšen je prag dohodkov za upravičenost do pravne pomoči v civilnih zadevah?

Pri pravni pomoči ni razlikovanja glede na področje, tj. med civilnimi in kazenskimi zadevami, in naravo spora. Odobritev ali zavrnitev pomoči je odvisna samo od sredstev prosilca.

Tako lahko vse fizične osebe, ki so francoski državljani in državljani držav članic Evropske unije, in nepridobitne pravne osebe, ki želijo uveljavljati svoje pravice pred sodiščem in nimajo zadostnih sredstev, zaprosijo za pravno pomoč.

Do pravne pomoči so v civilnih zadevah upravičene tudi osebe, ki so tuji državljani ter redno in zakonito prebivajo v Franciji. Ta pogoj o zakonitem prebivanju se vseeno ne zahteva v kazenskih zadevah. Pogoj ne velja za mladoletne osebe ne glede na postopek, v katerem so stranke (civilni, upravni ali kazenski).

 

Upoštevajo se povprečni mesečni dohodki prosilca za pravno pomoč v zadnjem koledarskem letu in po potrebi dohodki oseb, ki običajno prebivajo v istem gospodinjstvu. V tem primeru se zgornje meje za upravičenost do pomoči zvišajo s korekcijskimi koeficienti za vzdrževane družinske člane.

Vendar prejemnikom nekaterih osnovnih socialnih prejemkov (dodatni prejemek iz nacionalnega solidarnostnega sklada, zajamčeni minimalni dohodek) ni treba dokazati, da nimajo zadostnih sredstev.

Poleg tega se v dohodkih ne upoštevajo nekateri socialni prejemki (družinski dodatki, prejemki socialne varnosti, stanovanjske dajatve).

Pravna pomoč je glede na sredstva lahko popolna ali delna. Zgornje meje dohodkov za odobritev pomoči se vsako leto spremenijo z zakonom o javnih financah. Za leto 2009 morajo biti povprečni mesečni dohodki, prejeti v letu 2008, za samsko osebo:

  • največ 911 EUR za popolno pravno pomoč;
  • med 912 in 1367 EUR za delno pravno pomoč.

Te zgornje meje se zvišajo za 164 EUR za vsako od prvih dveh vzdrževanih oseb, ki živijo s prosilcem (otroci, zakonec, nezakonski partner, partner v okviru civilnega solidarnostnega pakta, prednik …), in nato za 104 EUR za vsako naslednjo vzdrževano osebo.

Ali obstajajo drugi pogoji, da oseba kot oškodovanec pridobi pravno pomoč?

Načeloma se status stranke v postopku (npr. oškodovanec ali obtoženec) ne upošteva. Oškodovanci, obtoženci, tožeče stranke ali tožene stranke se pri odločitvi o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči ne obravnavajo različno.

Vendar so se s sistemskim zakonom o pravosodju z dne 9. septembra 2002 izboljšali pogoji dostopa do pravnega varstva za žrtve najtežjih kaznivih dejanj, zlasti naklepnega kaznivega dejanja zoper življenje ali osebno integriteto (težja kazniva dejanja, opredeljena in kaznovana v skladu s členi 221-1 do 221-5, 222-1 do 222-6, 222-8, 222-10, 222-14(1) in (2), 222-23 do 222-26, 421-1(1) in 421-3(1) do (4), kazenskega zakonika), in njihove vzdrževance, da lahko vložijo zasebno odškodninsko tožbo zaradi kaznivega dejanja zoper osebo, saj jim za pridobitev pravne pomoči ni treba dokazati, kakšne dohodke imajo. Ta določba se uporablja predvsem za žrtve posilstva ali fizičnega nasilja nad osebo, mlajšo od 15 let, ali posebno ranljivimi osebami, ki se je končalo s smrtjo ali trajno invalidnostjo.

Poleg tega se lahko izjemoma odstopa od pogoja o zadostnih sredstvih, ne glede na status prosilca za pomoč v postopku (tožeča/tožena stranka, oškodovanec/obtoženec), vsakič ko ima njegov položaj poseben interes z vidika predmeta spora ali predvidljivih stroškov postopka.

Ta določba se lahko uporablja predvsem za žrtev kaznivega dejanja zaradi okoliščin, v katerih je bilo to dejanje storjeno.

Ali obstajajo drugi pogoji, da oseba kot obtoženec pridobi pravno pomoč?

Načeloma noben poseben pogoj ne ureja pogojev za odobritev pravne pomoči toženim strankam v postopku. Vendar je v primeru vložitve pravnega sredstva (pritožba, ugovor, kasacijska pritožba) položaj nasprotne stranke boljši, kadar so že deležne pravne pomoči. Te osebe namreč avtomatično ohranijo pravico do te pomoči pri svoji obrambi.

Vendar je treba opozoriti na splošno pravilo, ki velja za tožečo stranko in tudi za toženo stranko v postopku, in sicer da se pravna pomoč ne odobri, kadar se stroški, ki jih ta pomoč pokriva, krijejo iz zavarovanja pravne zaščite ali enakovrednega sistema varstva.


Ali so nekateri postopki oproščeni sodnih stroškov?

Strankam pred sodnikom za spore majhne vrednosti in lažja kazniva dejanja in okrajnim sodiščem ni treba pooblastiti odvetnika. Kadar je vrednost zahtevka manjša od 4 000 EUR, se zadeva lahko predloži tem sodiščem po poenostavljenem postopku, v katerem strankam ni treba uporabiti sodnega izvršitelja.

Predlogi za revizijo ukrepov o izvajanju starševske odgovornosti, zahtevkov na področju posvojitev, če je bil otrok sprejet pred dopolnjenim 15. letom starosti, ukrepov po razvezi zakonske zveze in zahtevkov za preživnino se lahko vložijo brez pomoči odvetnika, to je samo z vlogo.

Kot velja za vse postopke pred civilnimi sodišči, ta sodišča ne zaračunavajo stroškov za začetek postopka ali izdajo odločbe.

Kdaj mora stranka, ki je izgubila, plačati sodne stroške stranke, ki je uspela?

V civilnih zadevah mora vsaka sodna odločba ali sodba, s katero se konča postopek, vsebovati odločitev o tem, kdo bo nosil stroške, nastale v postopku.

Načeloma sodne stroške (stroške po ceniku, glej zgoraj) nosi stranka, ki je izgubila. Vendar lahko sodnik z obrazloženim sklepom odloči, da del ali vse stroške nosi druga stranka.

Stranka lahko še predlaga, da nasprotna stranka nosi vse ali del stroškov, ki jih je priglasila in niso vključeni v sodne stroške. To so predvsem honorarji njenega odvetnika, stroški sodnega izvršitelja in potni stroški. V tem primeru sodnik stranki, ki mora plačati stroške, ali če te ni, stranki, ki je izgubila, naloži, da drugi stranki plača znesek, ki ga določi, za priglašene stroške, ki niso vključeni v sodne stroške. Sodnik pri tem upošteva načelo pravičnosti ali ekonomski položaj stranke, ki ji je naloženo plačilo. Sodnik lahko – celo po uradni dolžnosti – iz razlogov, ki temeljijo na istih premislekih, odloči, da ni razlogov za naložitev takega plačila.

Nagrade izvedencem

V civilnih zadevah se plačilo izvedencev, ki jih imenuje sodnik, določi v sodni odločbi.

Kadar sodnik zaupa nalogo izvedencu, določi znesek vnaprej plačanega honorarja, ki se odšteje od plačila izvedenca. Višina vnaprej plačanega honorarja je čim bližje predvidenemu končnemu plačilu. Sodnik določi stranko ali stranke, ki bodo morale položiti ta honorar v sodni pisarni sodišča.

Sodnik po predložitvi poročila izvedenca določi njegovo plačilo predvsem glede na opravljena potrebna dejanja, upoštevanje določenih rokov in kakovost opravljenega dela. Izvedencu dovoli, da zahteva izročitev zneskov, položenih v sodni pisarni, in po potrebi odredi, da se izvedencu nakažejo dodatni zneski, pri čemer navede stranko ali stranke, ki morajo plačati te zneske.

Sodnik s sodno odločbo ali sodbo, s katero se konča postopek, odloči, kdo nosi stroške plačila izvedenca. Načeloma plačilo nosi stranka, ki je izgubila, razen če sodnik z obrazloženim sklepom ne odloči, da vse te stroške ali njihov del nosi druga stranka.

Nasprotno pa se o honorarjih izvedencev, ki jih ne imenuje sodnik, svobodno dogovorita izvedenec in njegov naročnik. Ta honorar ni vključen v sodne stroške. Stranka lahko od sodnika zahteva, da stranki, ki je izgubila, ali če te ni, stranki, ki ji je bilo naloženo plačilo sodnih stroškov, naloži, naj ji povrne stroške tako nastalih honorarjev. Sodnik odloči na podlagi načela pravičnosti ali ekonomskega položaja stranke, ki ji je naloženo plačilo.


Nagrade prevajalcem in tolmačem

Te stroške nosi stranka, ki ni uspela, razen če sodnik z obrazloženim sklepom ne naloži plačila vseh stroškov ali njihovega dela drugi stranki.

Sorodni dokumenti

Poročilo Francije o Študiji o preglednosti stroškov PDF (1312 Kb) en

Zadnja posodobitev: 08/11/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.