Razveza in ločitev

Madžarska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kakšni so pogoji za razvezo zakonske zveze?

Sodišče ugodi vlogi za razvezo zakonske zveze, ki jo vloži eden izmed zakoncev ali oba, če je njuna zakonska zveza postala popolnoma in trajno nevzdržna. Ob ugoditvi vlogi za razvezo zakonske zveze je treba upoštevati predvsem koristi skupnih mladoletnih otrok zakoncev.

2 Kakšni so razlogi za razvezo zakonske zveze?

Razlog za ugoditev vlogi za razvezo zakonske zveze je lahko popolna in trajna nevzdržnost zakonske zveze. Sodišče v zvezi s tem pridobi dokaze. Pridobitev potrebnih dokazov lahko odredi tudi na svojo pobudo. Dokončna in skupna izjava volje (sporazum) za razvezo zakonske zveze, ki jo zakonca predložita svobodno in brez nedopustnega vplivanja, je dokaz o popolni in trajni nevzdržnosti njune zakonske zveze. Popolno in trajno nevzdržnost zakonske zveze je mogoče ugotoviti predvsem, če zakonca ne živita več skupaj kot par ter – glede na razloge za prenehanje življenjske skupnosti in trajanje ločenega življenja – njuna ponovna združitev ni verjetna.

Skupna in dokončna izjava volje za razvezo zakonske zveze, ki jo zakonca predložita svobodno in brez nedopustnega vplivanja, se šteje kot zadosten dokaz za razvezo zakonske zveze. Če je predložena taka skupna izjava, ni potrebe po podrobni proučitvi navedenih razlogov za prenehanje življenjske skupnosti.

Odločitev zakoncev se lahko šteje za dokončno, če sta se sporazumela o izvajanju starševske odgovornosti za skupne otroke, ohranjanju stikov med staršem, ki nima pravice do varstva in vzgoje, in otrokom, o preživnini, uporabi družinskega prebivališča ter – če se zahteva – preživnini za zakonca (njun sporazum mora potrditi sodišče). Če se starša sporazumeta o skupnem izvajanju starševske odgovornosti, se jima ni treba dogovoriti o pogojih ohranjanja stikov z otrokom, morata pa določiti otrokovo stalno prebivališče. Obseg vprašanj, o katerih se morata dogovoriti zakonca, ki želita doseči sporazumno razvezo zakonske zveze, je torej odvisen od tega, ali se odločita za skupno izvajanje starševske odgovornosti ali ne.

Treba je opozoriti, da v nasprotju s prej veljavno zakonodajo sporazum med zakoncema o delitvi skupnega premoženja ni več urejen v civilnem zakoniku.

3 Katere so pravne posledice razveze, kar zadeva:

Zakonska zveza preneha z razvezo zakoncev. Po razvezi zakonske zveze se pravica do varstva in vzgoje ter preživljanja skupnega otroka, stiki med staršem in otrokom, preživnina za enega izmed zakoncev, uporaba družinskega prebivališča in (ob skupnem izvajanju starševske odgovornosti) stalno prebivališče otroka uredijo s sodno poravnavo, če se stranki lahko sporazumeta (izpolnita zakonske zahteve), ali – če stranki ne dosežeta sporazuma – s sodno odločbo. Sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja ni pogoj za to, da sodišče ugodi vlogi za razvezo zakonske zveze.

3.1 osebne odnose med zakoncema (na primer priimek);

Po razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze nekdanja zakonca še naprej uporabljata ista priimka kot v času zakonske zveze. Če imata drugačne želje, lahko po razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze o tem seznanita višjega sodnega uradnika. Vendar nekdanja soproga v nobenem primeru ne sme uporabljati priimka svojega nekdanjega moža s pripono, ki nakazuje, da je poročena, če njegovega priimka ni uporabljala v času zakonske zveze. Sodišče lahko na zahtevo nekdanjega soproga njegovi nekdanji soprogi prepove uporabo njegovega priimka v obliki, ki omogoča njegovo prepoznavo, če je bila soproga obsojena na zaporno kazen za naklepno kaznivo dejanje. Če se nekdanja soproga ponovno poroči, ji ni več dovoljeno uporabljati priimka nekdanjega soproga s pripono, ki nakazuje, da je poročena. Te pravice ne more ponovno pridobiti niti, če se znova razveže.

3.2 razdelitev premoženja zakoncev;

Ob razvezi zakonske zveze nekdanja zakonca nimata več skupnega premoženja in kdor koli izmed njiju lahko zaprosi za razdelitev skupnega premoženja. Zahtevata lahko nadomestilo za vložke iz skupnega premoženja v njuno ločeno premoženje ali vložke iz njunega ločenega premoženja v skupno premoženje ter za stroške upravljanja in vzdrževanja. Nadomestila za stroške ni mogoče zahtevati, če sta se zakonca odrekla pravicam do zadevnih sredstev. Nadomestilo za porabljena ločena sredstva ali sredstva, ki so bila v celoti porabljena med trajanjem zakonske zveze, se lahko dodeli samo v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih. Delež, ki ga imata nekdanja zakonca v skupnem premoženju ob razvezi, jima je po možnosti treba dodeliti v naravi. Tudi ločeno premoženje, ki ga imata ob razvezi, je treba dodeliti v naravi. Če zaradi katerega koli razloga to ni mogoče ali če bi to pomenilo precejšnjo izgubo vrednosti premoženja, v primeru spora metodo delitve določi sodišče. Nadomestila ni mogoče zahtevati za manjkajoče skupno ali ločeno premoženje, če ob razvezi zakonske zveze zakonca nimata skupnega premoženja in tudi dolžnik nima ločenega premoženja.

Če se skupno premoženje razdeli na podlagi pogodbe, sklenjene med zakoncema, je taka pogodba veljavna samo, če je sestavljena kot javna ali zasebna listina, ki jo je s podpisom potrdil odvetnik. Ta določba ne velja za delitev premičnega premoženja, ki spada v skupno premoženje zakoncev, če je bila delitev opravljena z izvršbo.

Če zakonca nista sklenila pogodbe o delitvi skupnega premoženja ali če s sklenjeno pogodbo niso urejeni vsi zahtevki, ki lahko izhajajo iz razveze zakonske zveze, lahko delitev skupnega premoženja zakoncev in poravnavo zahtevkov zahteva sodišče. Sodišče mora zagotoviti, da se ob poravnavi premoženjskih zahtevkov nobenemu izmed zakoncev ne dodelijo neupravičene finančne koristi.

3.3 mladoletne otroke zakoncev;

Starša morata z mladoletnimi otroki deliti sredstva, ki jih imata na voljo za svoje vzdrževanje, tudi v svojo škodo. To pravilo ne velja, če lahko otrok svoje razumne potrebe krije z zaslužkom od dela, ki ga opravlja, ali z dohodki iz svojega premoženja ali če ima otrok sorodnika v ravni črti, ki je morda zavezan plačevanju preživnine. Starš, ki ima pravico do varstva in vzgoje, otroka preživlja v naravi, starš, ki te pravice nima, pa v glavnem z denarjem (preživnino).

Če se preživnina dodeli z odločbo sodišča, je treba določiti znesek preživnine. Sodišče lahko v odločbi določi, da je treba znesek preživnine vsako leto samodejno prilagoditi indeksu cen življenjskih potrebščin, ki ga enkrat na leto objavi madžarski glavni statistični urad, in sicer od 1. januarja naslednjega leta.

Če je to izvedljivo, morata starša o zadevah v zvezi z izvajanjem starševske odgovornosti do otroka odločati sporazumno.

Če se starša o teh zadevah ne moreta sporazumeti, sodišče podeli pravice do varstva in vzgoje staršu, ki lahko po oceni sodišča bolje spodbuja otrokov telesni, duševni in moralni razvoj. Če namestitev otroka h kateremu koli od staršev ne bi bila v otrokovo korist, lahko sodišče pravico do varstva in vzgoje podeli tretji osebi, če si taka oseba sama prizadeva za pravico do varstva in vzgoje otroka.

Otrok ima pravico do neposrednih osebnih stikov s staršem, ki nima pravice do varstva in vzgoje. Tak starš ima pravico in dolžnost, da ima redne osebne in neposredne stike z otrokom (pravica do stikov). Starš ali druga oseba, ki ima pravico do varstva in vzgoje, te pravice do stikov ne sme kršiti.

Starš, ki ima pravico do varstva in vzgoje, in starš, ki te pravice nima, morata med seboj sodelovati (ob spoštovanju družinskega življenja nasprotne stranke in njene pravice do miru), da otroku omogočita uravnotežen razvoj. Starš, ki ima pravico do varstva in vzgoje, mora starša, ki te pravice nima, redno obveščati o razvoju, zdravju in šolanju otroka ter takih informacij ne sme odreči, če jih starš, ki nima pravice do varstva in vzgoje, zahteva.

Starša, ki živita ločeno, svoje pravice uveljavljata skupaj, kar zadeva bistvena vprašanja o otrokovi prihodnosti, tudi če je pravica do varstva in vzgoje enemu izmed njiju podeljena na podlagi njunega skupnega dogovora ali odločbe sodišča, razen če sodišče staršu, ki te pravice nima, omeji ali odvzame starševsko odgovornost. Bistvena vprašanja o otrokovi prihodnosti vključujejo uporabo ali spremembo imena mladoletnega otroka, njegovo stalno prebivališče (ki ni stalno prebivališče, kjer živi skupaj s staršem, ki ima pravico do varstva in vzgoje), njegovo stalno prebivališče ali namestitev v tujini ter otrokovo državljanstvo, šolanje in poklicno pot.

3.4 obveznost plačevanja preživnine drugemu zakoncu?

Zakonec lahko po prenehanju življenjske skupnosti od drugega zakonca zahteva preživnino, ob razvezi zakonske zveze pa lahko preživnino od nekdanjega zakonca zahteva, če jo potrebuje, vendar ne po svoji krivdi, razen če (nekdanji) zakonec, ki zahteva preživnino, do nje ni več upravičen zaradi svojega ravnanja v zakonski zvezi. Plačevanje preživnine nikakor ne sme ogroziti preživetja nekdanjega zakonca, ki je dolžan plačevati preživnino, in oseb(-e), ki jih(-jo) mora ta preživljati skupaj z nekdanjim zakoncem, ki zahteva preživnino. Obveznost plačevanja preživnine lahko velja za določeno obdobje, če je mogoče domnevati, da je stranka, ki zahteva preživnino, po izteku takega obdobja ne bo več potrebovala.

Če zakonec ali nekdanji zakonec zaradi poslabšanja svojega položaja zahteva preživnino več kot pet let po prenehanju življenjske skupnosti, se njegovi zahtevi ugodi samo izjemoma na podlagi načela pravičnosti. Če sta zakonca kot par živela skupaj manj kot eno leto in v zakonski zvezi nista imela skupnih otrok, je nekdanji zakonec upravičen do preživnine samo za obdobje, ki je enako trajanju njunega skupnega življenja. Sodišče lahko na podlagi načela pravičnosti izjemoma odredi plačevanje preživnine tudi za daljše obdobje.

4 Kaj pravni izraz „prenehanje življenjske skupnosti“ dejansko pomeni?

Prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pomeni prenehanje njunega skupnega zakonskega življenja. Po njegovem prenehanju se lahko od sodišča med drugim zahteva delitev skupnega premoženja.

5 Kakšni so pogoji za prenehanje življenjske skupnosti?

Začetek in prenehanje skupnega življenja zakoncev kot para ter posledično obdobje, v katerem sta imela skupno premoženje, sodišče določi po prosti presoji. Pri tem mora vzeti pod drobnogled različne vidike življenja zakoncev kot poročenega para (spolno razmerje, ekonomsko soodvisnost, skupni dom in gospodinjstvo, izraze enovitosti para, otroke, ki sta jih skupaj vzgojila, sorodnike, skrb za otroka drugega zakonca itd.). Tako ugotovi, ali se skupno življenje zakoncev kot poročenega para nadaljuje ali je prenehalo, in sicer na podlagi skupne analize vseh medsebojno povezanih ekonomskih, družinskih in čustvenih dejavnikov ter želja. Dejstvo, da nekateri izmed teh dejavnikov manjkajo, ne pomeni nujno, da je skupno življenje zakoncev kot poročenega para prenehalo, zlasti če za tako pomanjkanje dejavnikov obstaja objektiven razlog.

6 Katere so pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti?

Zakonca lahko na podlagi prenehanja življenjske skupnosti, ki označuje konec njunega skupnega zakonskega življenja, zahtevata delitev skupnega premoženja. Na tej točki zakonska zveza še ni pravno razveljavljena, vendar lahko zakonca odslej pridobivata premoženje samostojno, razen skupnega premoženja, ki je obstajalo že prej. O tem lahko zakonca odločata samo skupaj, saj domneva soglasja več ne velja. Če imata zakonca skupne otroke, se morata sporazumeti o delitvi starševske odgovornosti.

7 Kaj izraz „razveljavitev zakonske zveze“ dejansko pomeni?

Zakonska zveza se šteje za razveljavljeno samo, če je bila razveljavljena z odločbo, ki jo je sodišče izdalo v postopku razveljavitve. Odločitev o razveljavitvi zakonske zveze velja za vse vpletene osebe. Pravne posledice razveljavitve zakonske zveze so določene z zakonodajo.

8 Kakšni so pogoji za razveljavitev zakonske zveze?

Zakonska zveza je neveljavna, če še vedno velja prejšnja zakonska zveza ali registrirano partnerstvo katere izmed strank. Neveljavna je tudi, če sta zakonca sorodnika v ravni črti oziroma brat in sestra, če je eden izmed zakoncev neposredni potomec brata ali sestre drugega zakonca ali če je eden izmed zakoncev posvojil drugega zakonca. Če ena izmed strank ob sklenitvi zakonske zveze ni bila poslovno sposobna, ker ji je bila poslovna sposobnost odvzeta, zakonska zveza ni veljavna. Zakonska zveza je neveljavna tudi, če zadevni stranki ob sklenitvi zakonske zveze ni bila odvzeta poslovna sposobnost, vendar nikakor ni bila poslovno sposobna. Zakonska zveza je neveljavna, če zakonca nista bila skupaj navzoča pri razglasitvi namere o sklenitvi zakonske zveze. Če je eden izmed zakoncev mladoletna oseba, je zakonska zveza neveljavna. Izjemoma lahko mladoletne osebe sklenejo zakonsko zvezo ob predhodnem soglasju organa za skrbništvo in zaščito otrok. Organ za skrbništvo in zaščito otrok lahko tako soglasje izda samo v ustrezno utemeljenih primerih in samo če je zadevna mladoletna oseba starejša od 16 let.

9 Katere so pravne posledice razveljavitve zakonske zveze?

Če sta oba zakonca sklenila zakonsko zvezo, ki je bila pozneje razveljavljena, v dobri veri, so pravne posledice zakonske zveze v premoženjskem smislu enake kot pri veljavni zakonski zvezi. Ob razveljavitvi zakonske zveze lahko zakonca uveljavita svoje premoženjske zahtevke na podlagi enakih pravil, kot veljajo ob razvezi zakonske zveze pri sodišču. Če je samo eden izmed zakoncev sklenil zakonsko zvezo v dobri veri, ta pravila veljajo samo na njegovo zahtevo.

Po razveljavitvi zakonske zveze zakonca obdržita priimek, ki sta ga uporabljala v času zakonske zveze. Če imata drugačne želje, lahko po razveljavitvi zakonske zveze o tem seznanita višjega sodnega uradnika. Vendar nekdanja soproga ne sme uporabljati priimka svojega nekdanjega moža s pripono, ki nakazuje, da je poročena, če tega priimka ni uporabljala v času zakonske zveze.

Razveljavitev zakonske zveze ne vpliva na domnevo očetovstva.

10 Ali obstajajo alternativni zunajsodni načini reševanja sporov v zvezi z razvezo zakonske zveze, pri katerih ni treba začeti postopka pri sodišču?

V zadevah, ki se nanašajo na razveljavitev in razvezo zakonske zveze, so pristojna izključno sodišča.

Če se zakonska zveza razveljavi ali se ugodi vlogi za razvezo zakonske zveze, mora sodišče, če je to primerno, odločiti o varstvu in vzgoji ter preživljanju mladoletnih otrok iz zakonske zveze, tudi če niso vloženi ustrezni zahtevki. O dodatnih zadevah (npr. preživnini za zakonce, uporabi družinskega domovanja, delitvi skupnega premoženja zakoncev) sodišče odloči, če se v ta namen vloži zahtevek. Če zahtevka ni, sodišče ne odloči o teh zadevah, saj lahko stranki o njih odločita zunajsodno s pogodbo.

Pred postopkom razveze ali med njim lahko zakonca sama ali na pobudo sodišča zaprosita za mediacijo, da bi se sporazumela o spornih vprašanjih, ki se nanašajo na njuno razmerje in razvezo zakonske zveze. Dogovor, ki ga stranki dosežeta z mediacijo, se lahko vključi v sodno poravnavo.

Sodišče lahko staršema, ki vložita vlogo za razvezo zakonske zveze, po potrebi naloži, da morata dodatna vprašanja rešiti z mediacijo, s čimer zagotovi, da se ustrezno sporazumeta o starševski odgovornosti, in omogoči nujno sodelovanje med njima.

11 Kje je treba vložiti zahtevek (tožbo) za razvezo/prenehanje življenjske skupnosti/razveljavitev zakonske zveze? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente moram priložiti zahtevku?

Za razvezo zakonske zveze mora eden izmed zakoncev zoper drugega zakonca začeti postopek za razvezo. Postopek za razveljavitev zakonske zveze mora začeti eden izmed zakoncev zoper drugega zakonca, oziroma tožilec ali druga tretja oseba (ki je upravičena začeti postopek) zoper oba zakonca. Če stranka, zoper katero je bil začet postopek, ni več živa, je treba postopek začeti zoper izvršitelja oporoke, ki ga določi sodišče.

Postopek se začne z vložitvijo vloge, v kateri morajo biti navedeni: pristojno sodišče; imena, stalno prebivališče in procesni položaj strank ter njunih morebitnih zastopnikov; pravica, ki se uveljavlja, in dejstva, podprta z dokazi, ki so podlaga za tako pravico; podatki, na podlagi katerih je mogoče določiti stvarno in krajevno pristojno sodišče; ter izrecna zahteva (zahtevek) za izdajo sodbe sodišča. Vloga za začetek postopka razveze mora vsebovati podatke o zakonski zvezi, rojstvu še živečih otrok, rojenih v zakonski zvezi, in po potrebi vse podatke, iz katerih je razvidna upravičenost do vložitve vloge. Vlogi morajo biti priloženi tudi dokazila za navedene podatke, dokument (ali njegova kopija ali izvleček), v katerem so na kratko opisana dejstva, ki jih tožnik navaja kot dokaze, ter dokumenti, iz katerih so razvidni obseg stvarne in krajevne pristojnosti sodišča ter druge okoliščine, ki jih je treba samodejno upoštevati, razen podatkov, ki jih je mogoče preveriti z osebno izkaznico. Te je treba navesti v vlogi.

V skladu s splošnimi pravili o pristojnosti je v postopku razveze pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na stalno prebivališče toženca. Če toženec nima stalnega prebivališča na Madžarskem, se pristojnost določi na podlagi njegovega začasnega prebivališča. Če prebivališče toženca ni znano ali je v tujini, se upošteva njegovo zadnje stalno prebivališče na Madžarskem. Če tega ni mogoče ugotoviti ali če ga toženec ni imel, se pristojnost določi na podlagi stalnega prebivališča tožnika ali, če to ni mogoče, na podlagi njegovega začasnega prebivališča. Poleg tega je v zadevi pristojno tudi sodišče, ki je krajevno pristojno glede na zadnje skupno prebivališče zakoncev. To pomeni, da lahko tožnik vloži vlogo pri sodišču, ki je pristojno v skladu s splošnimi pravili o pristojnosti, ali pri sodišču, ki je pristojno glede na zadnje skupno prebivališče zakoncev.

Če za obravnavo zadeve v zvezi z razvezo zakonske zveze v skladu z navedenimi pravili ni mogoče določiti pristojnega sodišča na Madžarskem, je pristojno osrednje okrožno sodišče v Pešti.

Ko se pred zadevnim sodiščem začne postopek v zakonskem sporu, je to sodišče izključno pristojno za vsak nov postopek, vložen v zvezi z isto zakonsko zvezo v zakonskih sporih glede premoženjskih pravic, ki izhajajo iz razmerja med zakoncema.

12 Ali lahko dobim pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Glej temo „Pravna pomoč“.

13 Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper odločbo v zvezi z razvezo/prenehanjem življenjske skupnosti/razveljavitvijo zakonske zveze?

Zoper odločbo je mogoče vložiti pritožbo. Ni pa mogoče vložiti predloga za sodno presojo ali revizijo odločb o razveljavitvi ali razvezi zakonske zveze v zvezi s samo razveljavitvijo ali razvezo.

14 Kaj je treba storiti, da bo odločba o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici, priznana v tej državi članici?

V skladu s členom 21(1) Uredbe (ES) št. 2201/2003 se sodna odločba, izdana v državi članici, samodejno prizna v drugih državah članicah; za priznanje tako praviloma ni potreben poseben postopek. V skladu s členom 37 Uredbe mora stranka, ki zahteva priznanje, predložiti naslednje dokumente:

  • izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti;
  • potrdilo iz člena 39 Uredbe, ki ga sodišče ali organ države članice, v kateri je bila sodna odločba izdana, izda na obrazcu iz Priloge I k Uredbi;
  • če je bila izdana zamudna sodna odločba, tudi izvirnik ali overjen prepis listine, ki potrjuje, da je bilo nasprotni stranki vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje, ali katero koli drugo listino, ki dokazuje, da se nasprotna stranka s sodno odločbo nedvoumno strinja.

V skladu s členom 38 Uredbe lahko sodišče ali organ, če meni, da razpolaga z zadostnimi podatki, stranko oprosti predložitve zadnjih dveh listin. Sodišče/organ lahko zahteva tudi prevod teh listin, ki ga je treba priložiti navedenim listinam, to zahtevo pa so madžarska sodišča in organi navadno zmožni izpolniti.

V skladu s členom 21(3) Uredbe (ES) št. 2201/2003 lahko vsaka zainteresirana stranka zahteva izdajo odločbe o priznanju sodne odločbe, izdane v drugi državi članici. V takem primeru mora stranka, ki zahteva priznanje, zahtevek in navedene priložene listine predložiti pristojnemu sodišču, tj. okrožnemu sodišču (járásbíróság), ki deluje na sedežu regionalnega sodišča (törvényszék) v kraju stalnega ali začasnega prebivališča nasprotne stranke na Madžarskem (v primeru Budimpešte osrednje okrožno sodišče v Budimu), ali, če nasprotna stranka na Madžarskem nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, okrožnemu sodišču, ki deluje na sedežu okrajnega sodišča v kraju stalnega ali začasnega prebivališča stranke, ki zahteva priznanje, na Madžarskem (v primeru Budimpešte osrednje okrožno sodišče v Budimu). Če stranka, ki zahteva priznanje, na Madžarskem nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, se lahko zahtevek vloži pri osrednjem okrožnem sodišču v Budimu. Sodišče bo v postopku uporabilo določbe členov od 28 do 36 Uredbe, kakor je primerno.

Če je priznanje sodne odločbe potrebno za vpis v madžarski matični register, je treba v skladu s členom 21(2) Uredbe zahtevek za priznanje skupaj z listinami, navedenimi zgoraj, predložiti višjemu sodnemu uradniku.

15 Pri katerem sodišču je treba vložiti zahtevek za izpodbijanje priznanja odločbe o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v teh primerih?

V skladu s členom 21(3) Uredbe (ES) št. 2201/2003 lahko vsaka zainteresirana stranka zahteva izdajo odločbe o nepriznanju sodne odločbe, izdane v drugi državi članici. V tem primeru mora stranka, ki izpodbija priznanje, zahtevku priložiti izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti, in potrdilo iz člena 39 Uredbe, ki ga sodišče ali organ države članice, v kateri je bila sodna odločba izdana, izda na obrazcu iz Priloge I k Uredbi. Pristojno sodišče je okrožno sodišče, ki deluje na sedežu okrajnega sodišča v kraju stalnega ali začasnega prebivališča nasprotne stranke na Madžarskem (v primeru Budimpešte osrednje okrožno sodišče v Budimu), ali, če nasprotna stranka na Madžarskem nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, okrožno sodišče, ki deluje na sedežu okrajnega sodišča v kraju stalnega ali začasnega prebivališča stranke, ki izpodbija priznanje, na Madžarskem (v primeru Budimpešte osrednje okrožno sodišče v Budimu). Če stranka, ki izpodbija priznanje, na Madžarskem nima stalnega ali začasnega prebivališča, se lahko zahtevek vloži pri osrednjem okrožnem sodišču v Budimu. Sodišče bo v postopku uporabilo določbe členov od 28 do 36 Uredbe, kakor je primerno.

16 Katero pravo se uporablja v postopkih razveze zakonske zveze med zakoncema, ki ne prebivata v tej državi članici ali imata različno državljanstvo?

Na Madžarskem se uporablja Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti. V skladu s tem madžarska sodišča v vseh zadevah s tujim elementom uporabijo pravo, določeno v Uredbi. Uredba – v skladu z omejitvami – zakoncema omogoča, da svobodno izbereta pravo, ki se uporabi (členi od 5 do 7), določa pa tudi navezne okoliščine, na podlagi katerih se pravo, ki se uporabi, določi le, če ga veljavno ne izbereta stranki (členi od 8 do 10).

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Your-Europe

Zadnja posodobitev: 15/01/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.