Predložitev zadeve sodišču

Poljska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Alternativa predložitvi zadeve sodišču je postopek mediacije. Mediacija je izvensodni (sporazumni) način reševanja sporov s sodelovanjem neodvisne in usposobljene osebe ali institucije (mediatorja). Postopek mediacije je prostovoljen (stranka v sporu lahko kadar koli prekliče soglasje za mediacijo in odstopi od mediacije) in zaupen (udeleženci ne smejo razkriti informacij, s katerimi se seznanijo med mediacijo), mediatorji pa so nepristranski in neodvisni (ne postavijo se na nobeno stran in načeloma ne predlagajo rešitve spora).

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Na splošno se lahko tožba pri sodišču vloži kadar koli, razen če ni s posebnimi predpisi določen rok za vložitev tožbe. Vendar stranka, ki tožbo vloži po izteku zastaralnega roka za vložitev zahtevka, tvega, da bo izgubila pravdo, če nasprotna stranka trdi, da je tožba zastarala.

V poljskem pravu se uporabljajo prekluzivni roki (terminy zawite). Posebna narava prekluzivnega roka pomeni, da če upravičena stranka določenega dejanja ne opravi v prekluzivnem roku, njena pravica do izvedbe zadevnega dejanja ugasne. Zakonik o civilnem postopku (ZCP, Kodeks postępowania cywilnego) ne vsebuje splošne določbe o prekluzivnih rokih, vendar pa so ti roki navedeni v predpisih, ki se nanašajo na posebne primere.

Ugasnitev pravice zaradi izteka prekluzivnega roka je zavezujoča za stranke v pravnem razmerju, sodišče ali drug organ, ki proučuje zadevo. Organ to upošteva po uradni dolžnosti in ne na zahtevo stranke ali na podlagi vloženega ugovora. Prekluzivni rok se lahko obnovi le izjemoma, če za njegovo neupoštevanje ni kriva stranka.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Da bi ugotovili, ali je sodišče na ozemlju določene države članice pristojno za obravnavo posamezne zadeve, je treba določiti pristojnost zadevnega sodišča.

Splošna pristojnost rednih sodišč na Poljskem za obravnavanje civilnih zadev na ozemlju Poljske se imenuje nacionalna pristojnost in je urejena z ZCP.

Zadeve, ki jih je treba obravnavati, spadajo v nacionalno pristojnost, če ima toženec stalno ali običajno prebivališče ali registrirani sedež na Poljskem.

Poleg tega imajo poljska sodišča nacionalno pristojnost v naslednjih zadevah:

  • v zvezi z zakonsko zvezo (nacionalna pristojnost je izključna, če sta oba zakonca poljska državljana ter imata stalno in običajno prebivališče na Poljskem);
  • v zvezi z razmerjem med starši in otroki (nacionalna pristojnost je izključna, če so vse stranke poljski državljani ter imajo stalno in običajno prebivališče na Poljskem);
  • v zvezi s preživnino in ugotavljanjem starševstva za otroka (spadajo v nacionalno pristojnost, če je tožnik upravičena stranka, ki ima stalno ali običajno prebivališče na Poljskem);
  • v zvezi z delovnim pravom (zadeve, v katerih je tožnik delavec, spadajo v nacionalno pristojnost, če se delo običajno opravlja, se je opravljalo ali ga je bilo treba opraviti na Poljskem);
  • v zvezi z zavarovanjem (zadeve v zvezi z zavarovalnim razmerjem, vložene zoper zavarovalca, spadajo v nacionalno pristojnost, če ima tožnik stalno prebivališče na Poljskem ali če obstaja drug element, iz katerega izhaja krajevna pristojnost sodišč na Poljskem);
  • v zvezi s potrošniki (zadeve, v katerih je potrošnik tožnik, spadajo v nacionalno pristojnost, če ima potrošnik stalno ali običajno prebivališče na Poljskem in je potrebne ukrepe za sklenitev pogodbe izvedel na Poljskem; v takih primerih se druga stranka pogodbe s potrošnikom obravnava kot subjekt s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem na Poljskem, če ima na Poljskem podjetje ali podružnico, pogodba s potrošnikom pa je bila sklenjena kot del dejavnosti navedenega podjetja ali podružnice).

Poljska sodišča imajo tudi izključno nacionalno pristojnost za: zadeve v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičninah in posestjo nepremičnine na Poljskem; zadeve v zvezi z najemom ali zakupom (najem ali dzierżawa) in drugimi razmerji, ki vključujejo uporabo takih nepremičnin (razen za zadeve v zvezi z najemnino in drugimi terjatvami, povezanimi z uporabo ali koriščenjem nepremičnine); druge zadeve, pri katerih se odločba sodišča nanaša na stvarne pravice, posest ali uporabo nepremičnine na Poljskem;

zadeve za prenehanje pravne osebe ali organizacijske enote, ki ni pravna oseba, in razveljavitev ali razglasitev ničnosti sklepov njenih upravnih organov, če ima pravna oseba ali organizacijska enota, ki ni pravna oseba, registrirani sedež na Poljskem.

Če v nacionalno pristojnost spada tožba v postopku v glavni stvari, v to pristojnost spada tudi nasprotna tožba.

Stranke v določenem pravnem razmerju se lahko pisno dogovorijo, da bodo za spore v zvezi s premoženjskimi pravicami, ki izhajajo ali bi lahko izhajali iz navedenega razmerja, pristojna poljska sodišča.

Sodišče v vsaki fazi zadeve po uradni dolžnosti prouči morebitni neobstoj nacionalne pristojnosti.

Če ugotovi neobstoj nacionalne pristojnosti, zahtevek ali vlogo zavrže.

Neobstoj nacionalne pristojnosti je razlog za neveljavnost postopka.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Da bi ugotovili, katero okrajno (sąd rejonowy) ali okrožno sodišče (sąd okręgowy) je pristojno za obravnavo zadeve, je treba upoštevati krajevno pristojnost sodišča. V poljskem pravu se razlikuje med splošno, alternativno in izključno krajevno pristojnostjo.

a. Splošna krajevna pristojnost

Praviloma je treba tožbo vložiti pri sodišču prve stopnje, ki je krajevno pristojno za toženčevo stalno prebivališče (v skladu s civilnim zakonikom je stalno prebivališče fizične osebe mesto/kraj, v katerem oseba prebiva z namenom, da tam ostane za stalno). Če toženec nima stalnega prebivališča na Poljskem, se krajevna pristojnost določi glede na njegov kraj bivanja, če ta kraj ni znan ali ni na Poljskem, pa glede na toženčevo zadnje stalno prebivališče na Poljskem. Tožbo zoper državno zakladnico je treba vložiti pri sodišču, ki je pristojno na območju registriranega sedeža organizacijske enote, ki jo zahtevek zadeva. Tožbo zoper pravno osebo ali drug subjekt, ki ni fizična oseba, je treba vložiti pri sodišču, ki je pristojno na območju registriranega sedeža zadevnega subjekta.

b. Alternativna krajevna pristojnost

Na podlagi predpisov o alternativni krajevni pristojnosti lahko tožniki – po svoji presoji – tožbo vložijo bodisi pri sodišču splošne pristojnosti bodisi pri drugem sodišču, ki je v zakonodaji opredeljeno kot pristojno sodišče. V poljskem civilnem postopku je alternativna krajevna pristojnost predvidena v zadevah, ki se nanašajo na: preživninski zahtevek in zahtevek za ugotavljanje starševstva za otroka; premoženjski zahtevek zoper podjetnika;

spore na podlagi pogodb; odškodninski zahtevek; plačilo zneska, ki ga je treba plačati za vodenje zadeve (nagrada za odvetnika); zahtevek na podlagi najema ali zakupa (najem ali dzierżawa) nepremičnine; menico ali ček.

Tožba za preživninski zahtevek in ugotavljanje starševstva za otroka ter s tem povezane zahtevke se lahko vloži glede na stalno prebivališče upravičenca. Tožba za premoženjski zahtevek zoper podjetnika se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju sedeža ali podružnice zadevnega subjekta, če je zahtevek povezan z dejavnostmi sedeža ali podružnice. Tožba za sklenitev pogodbe, določitev njene vsebine, spremembo pogodbe in ugotovitev njenega obstoja, njeno izpolnitev, odpoved ali razveljavitev ter odškodnino zaradi neizpolnitve ali nepravilnega izvajanja pogodbe se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja izpolnitve pogodbe. V primeru dvomov je treba kraj izpolnitve pogodbe potrditi z dokumentom. Tožba za odškodninski zahtevek se lahko vloži pri sodišču, na območju krajevne pristojnosti katerega se je zgodil dogodek, ki je povzročil škodo. Tožba za plačilo zneska, ki ga je treba plačati za vodenje zadeve, se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja, kjer je pooblaščenec vodil zadevo. Tožba za zahtevek na podlagi najema ali zakupa nepremičnine (najem ali dzierżawa) se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja, v katerem je nepremičnina. Tožba zoper stranko, obvezano na podlagi zadolžnice ali čeka, se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja plačila. Več strank, obvezanih na podlagi zadolžnice ali čeka, je mogoče tožiti skupaj pred sodiščem, ki je pristojno na območju kraja plačila, ali sodiščem splošne pristojnosti za akceptanta ali izdajatelja zadolžnice ali čeka.

c. Izključna krajevna pristojnost

Določbe o izključni krajevni pristojnosti so obvezne. V nekaterih kategorijah zadev izključujejo možnost vložitve tožbe pri sodišču splošne pristojnosti in tudi pri sodišču alternativne pristojnosti ter možnost predložitve zadeve v reševanje drugemu sodišču na podlagi dogovora o pristojnosti sodišča. V primeru izključne pristojnosti je med sodišči iste stopnje za obravnavo določene zadeve pristojno samo eno sodišče. To je lahko posebno okrajno ali okrožno sodišče, odvisno od vrste zadeve.

Tožba glede lastništva ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah ter posesti nepremičnine se lahko vloži le pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja nepremičnine. Če je predmet spora služnostna pravica na nepremičnini, se pristojnost določi glede na kraj obremenjene nepremičnine. Zgoraj navedena pristojnost zajema osebne zahtevke v zvezi s stvarnimi pravicami in pravicami, ki se uveljavljajo skupaj s temi zahtevki zoper istega toženca. Tožba v zvezi z dediščino, nujnim deležem, volili, navodili ali drugimi oporočnimi razpolaganji se lahko vloži le pri sodišču, ki je pristojno na območju zadnjega običajnega prebivališča oporočitelja, in če običajnega prebivališča oporočitelja na Poljskem ni mogoče določiti, pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja dediščine ali njenega dela. Tožba v zvezi s članstvom v zadrugi, partnerstvu, podjetju ali združenju se lahko vloži le pri sodišču, ki je pristojno na območju registriranega sedeža. Tožba v zvezi z zakonsko zvezo se lahko vloži le pri sodišču, na območju krajevne pristojnosti katerega sta zakonca imela zadnje stalno prebivališče, če vsaj eden od njiju še vedno stalno ali običajno prebiva na tem območju pristojnosti. Če take podlage ni, je izključno pristojno sodišče na območju stalnega prebivališča toženca, če tudi take podlage ni, pa sodišče na območju stalnega prebivališča tožnika. Tožba v zvezi z razmerjem med starši in otroki ter med posvojiteljem in posvojencem se lahko vloži le pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča tožnika, če ni razlogov za vložitev tožbe na podlagi določb o splošni pristojnosti.

Če je upravičena pristojnost več sodišč ali če je tožba vložena proti več strankam, za katere so v skladu z zakonodajo o splošni pristojnosti pristojna različna sodišča, pa lahko tožnik izbira med navedenimi sodišči. Enako velja, če je nepremičnina, katere lokacija je podlaga za določitev pristojnosti sodišča, na območjih pristojnosti več sodišč. Če pristojno sodišče zaradi neke ovire ne more obravnavati zadeve ali izvesti drugih ukrepov, njegovo nadrejeno sodišče na seji za zaprtimi vrati določi drugo sodišče. Če v skladu z določbami ZCP krajevne pristojnosti ni mogoče določiti na podlagi okoliščin zadeve, vrhovno sodišče (Sąd Najwyższy) na seji za zaprtimi vrati določi sodišče, pri katerem je treba vložiti tožbo. Stranke se lahko pisno dogovorijo, da bodo že obstoječi spor ali spore, ki bi lahko v prihodnosti nastali iz opredeljenega pravnega razmerja, predložile sodišču prve stopnje, ki v skladu z zakonom ni krajevno pristojno. Navedeno sodišče bo potem imelo izključno pristojnost, razen če se bodo stranke dogovorile drugače ali če bo tožnik vložil zahtevek v elektronskem postopku za plačilni nalog (elektroniczne postępowanie upominawcze, EPU). Stranke lahko s pisnim dogovorom tudi omejijo tožnikovo pravico do izbire med več sodišči, pristojnimi za take spore, ne morejo pa spremeniti izključne pristojnosti.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Stvarna pristojnost rednih sodišč (sądy powszechne) Republike Poljske je urejena z določbami zakonika o civilnem postopku.
V civilnem postopku so sodišča prve stopnje okrajna sodišča in okrožna sodišča, sodišča druge stopnje pa so okrožna sodišča in pritožbena sodišča (sądy apelacyjne).

Civilne zadeve na prvi stopnji praviloma obravnavajo okrajna sodišča, razen če ni pristojnost dodeljena okrožnim sodiščem. Okrožna sodišča so na prvi stopnji pristojna za:

  • nepremoženjske pravice (in premoženjske zahtevke, ki se uveljavljajo skupaj s temi pravicami), razen za zadeve za ugotavljanje ali izpodbijanje starševstva za otroka, zadeve za razveljavitev priznanja očetovstva in razveljavitev odločbe o posvojitvi;
  • varstvo avtorskih pravic in sorodnih pravic ter zadeve v zvezi z izumi, uporabnimi modeli, industrijskimi modeli, blagovnimi znamkami, geografskimi označbami in topografijami integriranih vezij ter zadeve za varstvo drugih pravic na nematerialnih dobrinah;
  • zahtevke na podlagi zakona o tisku;
  • premoženjske pravice, kadar vrednost predmeta spora presega 75 000 PLN (razen za preživninske zadeve, zadeve zaradi kršitve posesti, zadeve za določitev razdelitve premoženja zakoncev, za uskladitev vsebine zemljiške knjige z dejanskim pravnim stanjem in zadeve, obravnavane v elektronskem postopku za plačilni nalog);
  • izdajo sodne odločbe namesto sklepa o delitvi zadruge;
  • razglasitev ničnosti, razveljavitev ali ugotovitev neobstoja sklepov upravnih organov pravnih oseb ali organizacijskih enot, ki niso pravne osebe, vendar jim je bila z zakonom podeljena pravna osebnost;
  • preprečevanje nelojalne konkurence in boj proti njej;
  • odškodnino za škodo, povzročeno z izdajo nezakonite pravnomočne sodne odločbe.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Načeloma lahko stranke in njihovi upravni organi ali zakoniti zastopniki v civilnih postopkih pred sodiščem procesna dejanja opravljajo osebno ali prek pooblaščencev.

Vendar je z ZCP v nekaterih primerih določeno obvezno zastopanje po odvetniku. V postopkih pred vrhovnim sodiščem mora stranke zastopati odvetnik (adwokat) ali pravni svetovalec (radca prawny). V zadevah v zvezi z industrijsko lastnino jih mora zastopati tudi patentni zastopnik. Zahteva glede zastopanja velja tudi za procesna dejanja, povezana s postopkom pred vrhovnim sodiščem in izvedena pred sodiščem nižje stopnje. Zahteva glede zastopanja se ne uporablja, če se postopek nanaša na prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, postavitev odvetnika ali pravnega svetovalca ali če je stranka, njen upravni organ ali zakoniti zastopnik ali pooblaščenec sodnik, tožilec, notar ali profesor prava ali habilitiran doktor pravnih znanosti (doktor habilitowany nauk prawnych), pa tudi če je stranka, njen upravni organ ali zakoniti zastopnik odvetnik, pravni svetovalec ali svetovalec generalnega državnega pravobranilstva (Prokuratoria Generalna Skarbu Państwa).

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Tožbo je treba vložiti pri pristojnem sodišču.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Procesne vloge je treba sodišču predložiti v poljščini ali s priloženim prevodom v poljščino. Tožbeni zahtevek mora biti v pisni obliki. Izjema velja za položaj (na področju delovnega prava in prava socialne varnosti),
v katerem lahko delavec ali zavarovanec, ki deluje brez odvetnika ali pravnega svetovalca, tožbo, vsebino pravnega sredstva in druge procesne vloge ustno poda na zapisnik pri pristojnem sodišču.

V elektronskem postopku za plačilni nalog se lahko procesna vloga vloži tudi prek sistema za prenos podatkov.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Tožbeni zahtevek je treba na uradnih obrazcih vložiti le, če je tako določeno s posebno določbo. Obveznost vložitve tožbenega zahtevka na uradnem obrazcu obstaja v dveh primerih: kadar je tožnik ponudnik storitev ali prodajalec in terjatve uveljavlja na podlagi pogodbe o določenem predmetu (zagotavljanje poštnih in telekomunikacijskih storitev; množični prevoz oseb in prtljage; dobava električne energije, zemeljskega plina in kurilnega olja; oskrba z vodo in odstranjevanje odplak; odlaganje odpadkov in dobava toplotne energije) ter v skrajšanem postopku (postępowanie uproszczone).

Tožbeni zahtevek mora biti v pisni obliki. Izjema od tega pravila so postopki na področju delovnega prava in prava socialne varnosti, v katerih lahko delavec ali zavarovanec, ki deluje brez odvetnika ali pravnega svetovalca, tožbo poda ustno na zapisnik pri pristojnem sodišču.

Tožbeni zahtevek mora vključevati:

  • ime sodišča, pri katerem je vložen; imena strank, njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev;
  • opredelitev vrste vloge;
  • navedbo vrednosti predmeta spora ali vrednosti predmeta pritožbe, če je stvarna pristojnost sodišča, višina takse ali dopustnost pravnega sredstva odvisna od te vrednosti in opredeljeni denarni znesek ni predmet zadeve;
  • opredelitev predmeta spora;
  • stalno prebivališče ali registrirani sedež in naslov strank, njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev;
  • tožnikovo številko iz splošnega elektronskega sistema registra prebivalstva (PESEL) ali davčno identifikacijsko številko (NIP), če je tožnik fizična oseba, ki mora imeti tako številko ali jo ima, ne da bi jo moral imeti, ali tožnikovo številko iz nacionalnega sodnega registra (KRS), če ta ne obstaja, pa tožnikovo številko iz drugega ustreznega registra ali evidence, ali če tožnik ni fizična oseba in mu ni treba biti vpisan v ustrezni register ali evidenco, vendar pa mora imeti številko NIP, tožnikovo številko NIP;
  • podlago za vlogo ali izjavo in dokaze v podporo navedenim okoliščinam;
  • natančno opredelitev zahtevka, v zadevah v zvezi s premoženjskimi pravicami pa tudi navedbo vrednosti predmeta spora, razen če je predmet spora opredeljen denarni znesek;
  • opredelitev dneva zapadlosti zahtevka v primerih, ko se zahteva nalog za plačilo;
  • opis dejanskih okoliščin, ki utemeljujejo zahtevek in po potrebi tudi pristojnost sodišča;
  • navedbo, ali so stranke spor poskušale rešiti z mediacijo ali drugim izvensodnim načinom reševanja sporov, in če tega niso poskušale, navedbo razlogov za to;
  • podpis stranke ali njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;
  • seznam prilog.

Tožbenemu zahtevku je treba priložiti naslednje dokumente:

  • pooblastilo za zastopanje ali njegovo overjeno kopijo (če tožbeni zahtevek vloži pooblaščenec);
  • izvode tožbenega zahtevka in njegovih prilog, ki jih je treba vročiti osebam, udeleženim v postopku, in če izvirniki prilog niso bili predloženi sodišču, en izvod vsake za sodni spis (v elektronskem postopku za plačilni nalog je treba zahtevku, vloženemu prek sistema za prenos podatkov, priložiti elektronsko overjene izvode prilog).

Poleg tega lahko tožbeni zahtevek vključuje: predloge za ukrepe zavarovanja, razglasitev takojšnje izvršljivosti sodne odločbe in obravnavo zadeve v odsotnosti tožnika; vloge za pripravo obravnave (zlasti vloge za vabilo prič in sodnih izvedencev, ki jih navede tožnik, k udeležbi na obravnavi; za izvedbo ogleda; za odreditev tožencu, naj za obravnavo predloži dokument, s katerim razpolaga in ki je potreben za obravnavo dokazov, ali predmet ogleda; za predložitev dokazov, ki jih imajo druga sodišča, uradi ali tretje osebe, za obravnavo).

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Sodni postopki načeloma povzročijo stroške. Sodni stroški vključujejo takse in izdatke.

Obveznost plačila sodnih stroškov nosi stranka, ki pri sodišču vloži procesno vlogo (vključno s tožbenim zahtevkom), za katero je treba plačati takso ali ki povzroči izdatke. Če ustrezna taksa ni plačana, sodišče pozove stranko, naj jo plača v enem tednu, sicer bo procesna vloga vrnjena (če procesno vlogo vloži stranka s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v tujini, ki na Poljskem nima zastopnika, je rok za plačilo najmanj en mesec). Če taksa ni plačana v roku, sodišče procesno vlogo vrne stranki. Vrnjena procesna vloga nima nobenih učinkov, ki so na podlagi zakona povezani z vložitvijo procesne vloge pri sodišču.

Če je s posebno določbo določeno, da se lahko procesna vloga vloži le prek sistema za prenos podatkov (postopek EPU), se taksa plača ob vložitvi procesne vloge.

Procesno vlogo, ki jo vloži odvetnik, pravni svetovalec ali patentni zastopnik (če je zanjo taksa določena v fiksnem ali sorazmernem znesku, izračunanem na podlagi vrednosti predmeta spora, ki ga je navedla stranka), za katero taksa ni bila ustrezno plačana, sodišče vrne stranki, ne da bi jo pozvalo k plačilu takse (člen 1302 ZCP). Stranka lahko ustrezno takso plača v enem tednu. Če je taksa v zahtevanem znesku plačana, ima procesna vloga pravne učinke od datuma, ko je bila prvotno vložena. Tak učinek ne nastopi, če je procesna vloga znova vrnjena iz istega razloga.

Vprašanja v zvezi z nagradami za odvetnika ali pravnega svetovalca (kot je plačilni rok) je treba urediti v dogovoru, sklenjenem med stranko in pooblaščencem.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Za pravno pomoč – postavitev sodnega pooblaščenca za vodenje zadeve (pełnomocnik z urzędu) – lahko zaprosijo fizične in pravne osebe.

Fizične osebe lahko zaprosijo za postavitev odvetnika ali pravnega svetovalca, če predložijo izjavo, iz katere je razvidno, da ne bodo mogle plačati nagrade za odvetnika ali pravnega svetovalca, ne da bi se same ali njihove družine znašle v stiski.

Pravne osebe (ali druge organizacijske enote, ki lahko na podlagi zakona nastopajo kot stranke v postopku) lahko zaprosijo za postavitev odvetnika ali pravnega svetovalca, če dokažejo, da nimajo zadostnih sredstev za plačilo nagrade za odvetnika ali pravnega svetovalca.

Sodišče ugodi prošnji, če meni, da je sodelovanje odvetnika ali pravnega svetovalca v zadevi potrebno.

Vprašanje oprostitve stroškov in postavitve sodnega pooblaščenca v čezmejnih sporih ureja zakon z dne 17. decembra 2004 o pravici do pravne pomoči v postopkih civilnega prava, ki potekajo v državah članicah Evropske unije, in pravici do pravne pomoči za mirno rešitev spora pred uvedbo postopka.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Tožba je pri sodišču vložena ob vložitvi tožbenega zahtevka. ZCP ne predvideva izdaje potrdila, da je bila zadeva pri sodišču pravilno vložena.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Informacije o načrtovanih ali izvedenih ukrepih v zadevi je mogoče dobiti pri uradu za stranke (Biuro Obsługi Interesanta, BOI) pri pristojnem sodišču. Informacije o datumih naslednjih zasedanj sodišča lahko dobite, če pokličete številko urada za stranke, navedeno na spletišču sodišča, in navedete opravilno številko zadeve.

Zadnja posodobitev: 12/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.