Vrste pravniških poklicev

Estonija

Ta stran vsebuje pregled organizacije pravniških poklicev v Estoniji.

Vsebino zagotavlja
Estonija

Pravniški poklici – uvod

Pravniški poklici v Estoniji so:

  • tožilci,
  • sodniki,
  • sodniki porotniki,
  • pravosodni svetovalci in sodni uradniki,
  • odvetniki,
  • notarji,
  • sodni izvršitelji in
  • stečajni upravitelji.

Tožilci

Organizacija

Tožilstvo je državni organ, za katerega je pristojno ministrstvo za pravosodje. Sestavljata ga dve ravni: urad generalnega tožilca (kot nadrejeno tožilstvo) in štiri okrožna tožilstva.

Urad generalnega tožilca je pristojen za celotno Estonijo, območja pristojnosti okrožnih tožilstev pa ustrezajo območjem pristojnosti policijskih prefektur. Vodja državnega tožilstva je generalni državni tožilec, ki ga na to funkcijo za pet let imenuje estonska vlada na predlog ministra za pravosodje ob upoštevanju mnenja odbora za pravne zadeve estonskega parlamenta.

Generalni državni tožilec vsako leto med spomladanskim zasedanjem parlamenta njegovemu ustavnemu odboru predloži pregled izvajanja nalog, ki so tožilstvu naložene z zakonom, v predhodnem koledarskem letu.

Vodje okrožnih tožilstev so glavni tožilci, ki jih na to funkcijo za pet let imenuje minister za pravosodje na predlog generalnega tožilca.

Skupaj je v Estoniji osem vrst tožilcev: generalni tožilec, glavni državni tožilci, državni tožilci in tožilci pomočniki v uradu generalnega tožilca ter glavni tožilci, višji tožilci, posebni tožilci, okrožni tožilci in tožilci pomočniki na okrožnih tožilstvih.

Glej tudi zakon o tožilstvu.

Vloga in pristojnosti

Zakon o tožilstvu določa naslednje pristojnosti tožilcev:

  • sodelovanje pri načrtovanju ukrepov nadzorovanja za preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj,
  • vodenje predkazenskega postopka ter zagotavljanje njegove zakonitosti in učinkovitosti,
  • zastopanje državnega tožilstva pred sodiščem,
  • opravljanje drugih z zakonom določenih nalog.

Tožilstvo pri opravljanju nalog, ki jih ima na podlagi zakona o tožilstvu, ravna neodvisno.

Tožilec kot vodja kazenskega postopka vodi preiskovalni organ pri zbiranju dokazov in odloči, ali naj se na podlagi ugotovljenih dejstev vloži obtožni akt.

V skladu z državnotožilskim redom:
urad generalnega državnega tožilca:

  • zagotavlja zakonitost in učinkovitost predkazenskega postopka, vodi preiskovalni postopek in zastopa državno tožilstvo pred sodišči vseh stopenj v zvezi s kaznivim ravnanjem uradnikov, gospodarskim kriminalom, kaznivimi dejanji, povezanimi s služenjem v obrambnih silah, kaznivimi dejanji na področju okolja, kaznivimi dejanji zoper izvajanje sodne oblasti in kaznivimi dejanji, povezanimi z organiziranim kriminalom, čezmejnimi kaznivimi dejanji ali kaznivimi dejanji, ki pritegnejo veliko pozornost javnosti, pa tudi kaznivimi dejanji zoper človeštvo in mednarodno varnost, hujšimi kaznivimi dejanji zoper državo, kaznivimi dejanji, ki jih storijo tožilci, in drugimi kaznivimi dejanji, ki jih določi glavni državni tožilec;
  • analizira in nadzoruje dejavnosti okrožnih tožilstev, jim svetuje ter analizira in sprejema splošne ugotovitve glede prakse sodišč in tožilstev;
  • opravlja naloge v okviru mednarodnega sodelovanja, vključno s sodelovanjem pri delu Eurojusta;
  • sodeluje pri pripravi zakonov, vladnih uredb in upravnih odredb ter uredb in odredb ministra za pravosodje v zvezi z delom tožilstva;
  • sodeluje pri pripravi razvojnih načrtov v zvezi s tožilstvom in njegovimi nalogami;
  • organizira dejavnosti odnosov z javnostmi tožilstva in obvešča javnost o delovanju tožilstva;
  • organizira kadrovsko in izobraževalno delo tožilstva, obravnava vprašanja v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu uradnikov in zaposlenih ter vodi evidenco zaposlenih;
  • organizira skrbniška opravila izbirnega odbora za tožilce;
  • pripravlja predlog proračuna za tožilstvo in zagotavlja ciljno usmerjeno porabo proračunskih sredstev;
  • organizira upravljanje državnega premoženja v lasti tožilstva;
  • opravlja druge naloge, ki so mu dodeljene z zakonom, odločbo parlamenta (Riigikogu), odlokom predsednika republike, uredbo ali odredbo vlade republike ali uredbo ali odredbo ministra za pravosodje.

Sodniki

Organizacija

Sodnik mora biti državljan Estonije, ki je pridobil nacionalno priznan magisterij iz prava, enakovredne kvalifikacije v smislu člena 28(22) zakona Republike Estonije o šolstvu ali enakovredne kvalifikacije iz tujine, odlično obvlada estonščino na višji stopnji, ima velik moralni ugled ter sposobnosti in osebne značilnosti, ki so potrebne za delo sodnika. Sodniki so na funkcijo imenovani dosmrtno. Minister za pravosodje nima pristojnosti dajanja navodil sodnikom ali izvajanja disciplinskih postopkov zoper sodnike. Sodnik je lahko odstranjen s funkcije samo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Sodniki lahko poklic opravljajo do 67. leta starosti, vendar je mogoče to mejo zvišati.

Za sodnika ne sme biti imenovana oseba, ki:

  • je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja,
  • je bila odstranjena s funkcije sodnika, notarja ali sodnega izvršitelja,
  • je bila izključena iz estonske odvetniške zbornice,
  • je bila odpuščena iz javne službe zaradi disciplinske kršitve,
  • je v stečaju,
  • ji je prenehalo veljati dovoljenje za opravljanje poklicne dejavnosti revizorja, razen če se je to zgodilo na zahtevo revizorja,
  • ji je bila odvzeta pravica do opravljanja dela patentnega zastopnika, razen če se je to zgodilo na zahtevo patentnega zastopnika,
  • ji je bila odvzeta pravica do opravljanja dela zapriseženega prevajalca na podlagi člena 28(3)(3) zakona o zapriseženih prevajalcih.

Za sodnika na okrajnem ali upravnem sodišču je lahko imenovana vsaka oseba, ki je po pridobitvi ustrezne kvalifikacije pridobila najmanj pet let pravnih izkušenj ali je vsaj tri leta delala kot pravni uradnik ali sodni uradnik in je opravila sodniški izpit ali je tega oproščena.

Za sodnika na okrožnem sodišču je lahko imenovan vsakdo, ki je izkušen in priznan pravnik ter je opravil izpit za sodnika. Osebi, ki je opravljala delo sodnika neposredno pred imenovanjem, izpita za sodnika ni treba opravljati.

Na funkcijo sodnika vrhovnega sodišča so lahko imenovani izkušeni in priznani pravniki.

Imenovanje sodnikov poteka prek javnega razpisa.

Sodnik ne sme biti zaposlen na nobeni drugi funkciji kot na funkciji sodnika, razen če gre za poučevanje ali raziskovalno delo. Sodnik mora obvestiti predsednika sodišča o vsaki zaposlitvi, ki ni sodniška funkcija. Taka zaposlitev sodnika ne sme ovirati pri opravljanju njegovih uradnih dolžnosti ali pri njegovi nepristranskosti v presojanju. Sodnik ne sme biti poslanec parlamenta (Riigikogu) ali občinski oziroma mestni svétnik, član politične stranke, ustanovitelj, vodilni družbenik ali član upravnega odbora ali nadzornega sveta družbe, direktor podružnice tuje družbe, stečajni upravitelj, član stečajnega odbora, prisilni upravnik nepremičnine ali razsodnik, ki ga izbere ena od strank v sporu.

Sodnik je lahko odstranjen s funkcije samo s sodno odločbo. Kazensko obtožbo zoper sodnika sodišča prve ali druge stopnje je mogoče med njegovim mandatom vložiti samo na predlog vrhovnega sodišča en banc ob soglasju predsednika republike. Kazensko obtožbo zoper sodnika vrhovnega sodišča je mogoče med njegovim mandatom vložiti samo na predlog pravosodnega kanclerja ob večinskem soglasju estonskega parlamenta.

Zahteve, ki veljajo za sodnike, njihovo pripravništvo in obveznosti, so določene v zakonu o sodiščih.

Vloga in pristojnosti

Sodniški poklic je zakonsko urejen. Etični kodeks sprejme zbor vseh estonskih sodnikov (en banc). Več informacij je na voljo na spletišču estonskih sodišč in spletišču vrhovnega sodišča.

Sodnik presoja v skladu z ustavo in pravnimi akti, na podlagi katerih določi pravično rešitev za stranke v postopku. Z razlaganjem pravnih aktov in raziskovanjem sodeluje pri razvoju prava.

Svoje uradne naloge opravlja nepristransko in brez lastnega interesa, pri tem pa upošteva poklicni interes tudi na področjih, ki ne zadevajo njegovih poklicnih dejavnosti. Na poklicnem področju in zasebno se mora vesti neoporečno in se izogibati dejanjem, ki bi lahko škodila ugledu sodišča. Ne sme razkriti informacij, ki jih izve na sodnih obravnavah, zaprtih za javnost, ali na razpravah za sodno poravnavo. Obveznost varovanja zaupnosti velja zanj vedno, tudi po upokojitvi. Sodnik mora nadzorovati sodnike na prvi stopnji z manj kot tremi leti izkušenj, pripravnike za poklic pravosodnega svetovalca, in univerzitetne študente na pripravništvu. Sodnik nikoli ne sme nadzorovati več kot dve osebi hkrati. Redno mora nadgrajevati svoje strokovno znanje in spretnosti ter sodelovati pri usposabljanju.

Socialna jamstva za sodnike

Sodniki so po zakonu deležni različnih socialnih jamstev, vključno z uradno plačo, dodatkom, sodniško pokojnino, dopustom, uradnimi ogrinjali in drugimi socialnimi jamstvi.

Uradne plače sodnikov so določene v zakonu o plačah višjih državnih uslužbencev.

Podlage za določitev sodniške pokojnine so določene v zakonu o sodiščih.

Sodniško pokojnino sestavljajo starostna pokojnina, pokojnina za beneficirano delovno dobo, invalidska pokojnina in pokojnina za preživele družinske člane. Sodniška pokojnina se ne izplačuje, dokler je oseba zaposlena kot sodnik. Če je upokojeni sodnik zaposlen drugje, prejema polno sodniško pokojnino ne glede na dohodek. Do sodniške pokojnine ni upravičena oseba, ki je bila odstranjena s funkcije zaradi disciplinske kršitve ali obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja. Sodniška pokojnina se odvzame osebi, ki je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper pravosodje.

Sodnik je upravičen do letnega dopusta. Letni dopust traja 35 koledarskih dni, dodatni dopust do skupaj sedmih koledarskih dni pa se odobri za obdobje sodniškega dela, pod pogoji, določenimi v zakonu o sodiščih.

Sodniki porotniki

Sodniki porotniki sodelujejo pri presojanju na okrajnih sodiščih samo v kazenskih zadevah, ki se nanašajo na težja kazniva dejanja. Sodnik porotnik ima pri izvajanju sodne oblasti enak status, pravice in dolžnosti kot poklicni sodnik. Sodnik porotnik je lahko imenovan za največ štiri leta, biti mora državljan Estonije s popolno poslovno sposobnostjo, star od 25 do 70 let, imeti stalno prebivališče v Estoniji, obvladati estonščino na ravni C1, kot je določeno v zakonu o javni rabi jezika, ali na drugi enakovredni ravni in imeti ustrezen moralni ugled za opravljanje nalog sodnika porotnika. Sodnik porotnik je lahko imenovan za največ dva zaporedna mandata.

Za sodnika porotnika ne sme biti imenovana oseba, ki je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki je v stečaju, ki ni primerna iz zdravstvenih razlogov, ki ima na območju samoupravne lokalne skupnosti, v okviru katere je bila predlagana za sodnika porotnika, stalni naslov (npr. naslov v registru prebivalstva) manj kot eno leto, ki dela za sodišča, tožilstvo ali službo za notranjo varnost, ki je zaposlena v obrambnih silah, ki je odvetnik, notar, sodni izvršitelj, član estonske vlade ali občinske oziroma mestne uprave, predsednik republike ali član Riigikogu. Oseba, obtožena kaznivega dejanja, ne sme biti imenovana za sodnika porotnika med kazenskim postopkom.

Sodnik porotnik pri odločanju v posamezni zadevi zastopa stališče laika, ki v sodnem postopku odloča bolj iz človekoljubnih kot pravnih razlogov. Sveti samoupravnih lokalnih skupnosti so odgovorni za izbiro kandidatov za sodnike porotnike.

Pravosodni svetovalci in sodni uradniki

Pravosodni svetovalec je uradnik sodišča, ki opravlja zakonsko določene naloge. Je nepristranski, vendar mora ravnati v skladu z navodili sodnika v obsegu, določenem z zakonom. Pristojen je za vpise v registre (npr. zemljiško knjigo, poslovni register) in izdajo predpisov o vodenju registrov, vključno z nalogi za plačilo kazni. Pravosodni svetovalec lahko začne pospešeni postopek za plačilni nalog. Omejitve za opravljanje funkcije sodnika veljajo tudi za pravosodne svetovalce.

Za pravosodnega svetovalca je lahko imenovana oseba, ki je pridobila nacionalno priznan magisterij iz prava, enakovredne kvalifikacije v smislu člena 28(22) zakona Republike Estonije o šolstvu ali enakovredne kvalifikacije iz tujine, odlično obvlada estonščino na ravni C1, kot je določeno v zakonu o javni rabi jezika ali na drugi enakovredni ravni, ima velik moralni ugled in je dokončala pripravništvo za pravosodnega svetovalca, razen če je izbirni odbor ni oprostil omenjenega pripravništva. Za pravosodnega svetovalca je lahko imenovana tudi vsaka oseba, ki je opravila sodniški izpit.

Za pravosodnega svetovalca ne sme biti imenovana oseba, ki je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja; je bila odstranjena s funkcije sodnika, notarja ali sodnega izvršitelja; je bila izključena iz estonske odvetniške zbornice; je bila odpuščena iz javne službe zaradi disciplinske kršitve; je v stečaju; ji je prenehalo veljati dovoljenje za opravljanje poklicne dejavnosti revizorja, razen če se je to zgodilo na zahtevo revizorja; ji je bila odvzeta pravica do opravljanja dela patentnega zastopnika, razen če se je to zgodilo na zahtevo patentnega zastopnika; ji je bila odvzeta pravica do opravljanja dela zapriseženega prevajalca na podlagi člena 28(3)(3) zakona o zapriseženih prevajalcih; je bila odstranjena s funkcije sodnika zaradi neprimernosti zanjo (prepoved imenovanja na funkcijo pravosodnega svetovalca velja tri leta po imenovanju na funkcijo sodnika).

Imenovanje pravosodnih svetovalcev poteka prek javnega razpisa.

Zahteve za pravosodne svetovalce so določene v zakonu o sodiščih.

Sodni uradnik je uradnik sodišča, ki bodisi neodvisno bodisi pod nadzorom sodnika sodeluje pri pripravi in obdelavi zadev v obsegu, določenem v zakonu o sodnem postopku. Pooblaščen je za opravljanje enakih dejanj in sprejemanje enakih odločitev kot pravosodni svetovalec ali drug uradnik sodišča v skladu z zakonom o sodnem postopku. Svoje naloge opravlja neodvisno, vendar mora v obsegu, določenem z zakonom, upoštevati navodila sodnika.

Za sodne uradnike veljajo enake zahteve kot za pravosodne svetovalce. Zaposlitev sodnega uradnika se opravi na podlagi javnega razpisa.

Za sodnega uradnika ne sme biti imenovana oseba, ki je bila kaznovana zaradi naklepno storjenega kaznivega dejanja; ki je bila kaznovana zaradi naklepno storjenega kaznivega dejanja zoper državo, ne glede na to, ali so bili podatki o obsodbi izbrisani; katere pravica do opravljanja funkcije sodnega uradnika je bila odvzeta na podlagi pravnomočne sodne odločbe; ki je ožji sorodnik ali partner osebe, ki neposredno nadzira sodnega uradnika.

Poleg sodnih uradnikov  Word (521 Kb) en in pravosodnih svetovalcev  PDF (373 Kb) en so drugi uradniki na sodiščih še direktorji sodišč  PDF (367 Kb) en in uradniki na sodnih obravnavah  PDF (364 Kb) en.

Odvetniki

Odvetništvo sestavljajo odvetniki in njihovi pomočniki.

Odvetniki so člani estonske odvetniške zbornice, odvetništvo pa ureja zakon o odvetniški zbornici. Član estonske odvetniške zbornice je lahko vsakdo, ki izpolnjuje zahteve zakona o odvetniški zbornici in je opravil pravosodni izpit.

Estonska odvetniška zbornica je samoupravno poklicno združenje, ki je bilo ustanovljeno za zagotavljanje pravnih storitev v zasebnem in javnem interesu ter zaščito odvetniških poklicnih pravic. Estonska odvetniška zbornica spremlja poklicne dejavnosti svojih članov in njihovo skladnost z zahtevami glede poklicne etike. Organizira tudi strokovno izobraževanje in usposabljanje odvetnikov na delu ter zagotavljanje državne pravne pomoči. Odvetniška zbornica prek svojih članov zagotavlja državno pravno pomoč.

Estonska odvetniška zbornica deluje prek svojih organov. Ti so skupščina, odbor, predsednik, revizijska komisija, častno razsodišče in odbor za ocenjevanje strokovne ustreznosti.

Odvetniki so pooblaščeni, da:

  • zastopajo in zagovarjajo stranke pred sodiščem ter v predsodnem postopku in drugih postopkih v Estoniji in tujini;
  • zbirajo dokaze;
  • pri zagotavljanju pravnih storitev po lastni presoji izberejo in uporabijo zakonita sredstva in ukrepe;
  • od nacionalnih in lokalnih organov pridobijo informacije, ki jih potrebujejo za zagotavljanje pravnih storitev, da imajo dostop do dokumentov ter da pridobijo izvode teh dokumentov in izpiske iz njih, razen če je dostop do teh informacij in dokumentacije odvetnikom prepovedan z zakonom;
  • obdelujejo osebne podatke oseb, ki niso njihove stranke, pridobljene v skladu s pogodbo ali pravnim aktom, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, brez soglasja teh oseb, če je to potrebno za zagotavljanje pravnih storitev;
  • overjajo podpise in kopije dokumentov, predloženih sodišču in drugim uradnim organom, v okviru pravnih storitev, ki jih zagotavljajo strankam;
  • zagotavljajo storitve kontaktne osebe;
  • delujejo kot razsodniki ali spravni posredovalci v postopku, določenem v zakonu o spravnem postopku;
  • delujejo kot stečajni upravitelji, če so člani zbornice.

Pomočniki odvetnikov so pooblaščeni, da v okviru zakonsko določenih omejitev delujejo kot odvetniki.

Pomočniki odvetnikov niso pooblaščeni, da delujejo kot razsodniki ali spravni posredovalci v postopku, določenem v zakonu o spravnem postopku. Niso pooblaščeni za zastopanje ali zagovarjanje strank pred vrhovnim sodiščem, razen če je z zakonom določeno drugače. Pomočniki odvetnikov niso pooblaščeni za delovanje kot stečajni upravitelji.

Pomočnik odvetnika lahko zagotavlja pravne storitve samo pod nadzorom svojega mentorja, ki je odvetnik.

Odvetnik pri zagotavljanju pravnih storitev deluje neodvisno in v skladu z zakonodajo, pravnimi akti in sklepi, ki jih sprejmejo organi estonske odvetniške zbornice, ter v skladu z zahtevami odvetniške poklicne etike, dobro prakso in svojo vestjo.

Informacije, ki se razkrijejo odvetniku, so zaupne. Če je odvetnik ali uslužbenec estonske odvetniške zbornice ali odvetniške pisarne zaslišan kot priča, se mu ne smejo postavljati vprašanja ali od njega zahtevati pojasnila o zadevah, ki jih je izvedel pri zagotavljanju pravnih storitev.

Nosilci podatkov, povezani z odvetnikovim zagotavljanjem pravnih storitev, so nedotakljivi.

Odvetnik se zaradi opravljanja poklicnih odvetniških nalog ne sme poistovetiti s stranko ali njeno zadevo pred sodiščem.

Odvetnika ni mogoče pridržati, preiskati ali pripreti iz razlogov, ki izhajajo iz njegove poklicne dejavnosti, razen na podlagi odločitve okrajnega sodišča. Odvetniške pisarne, v kateri odvetnik zagotavlja pravne storitve, ni mogoče preiskati iz razlogov, ki izhajajo iz njegove poklicne dejavnosti.

Seznam odvetnikov in odvetniških pisarn ter druge uporabne informacije so na voljo na spletišču estonske odvetniške zbornice. Funkcija „poišči odvetnika“ pa omogoča tudi iskanje odvetnika v Evropski uniji.

Pravne zbirke podatkov

Obstajajo samo zgoraj navedene zbirke podatkov.

Pravni svetovalci

Poklicna dejavnost pravnih svetovalcev v Estoniji ni zakonsko urejena.

Notarji

Organizacija

Vsi notarji v Estoniji imajo enake pristojnosti. Notarski poklic ureja zakon o notarjih. Ministrstvo za pravosodje in notarska zbornica sta odgovorna za urejanje in vodenje poklicnih dejavnosti notarjev. Notarska zbornica je pravna oseba javnega prava, njeni člani pa so vsi notarji, ki so imenovani na funkcijo. Pristojnosti vključujejo nadzor nad tem, ali notarji opravljajo svoje poklicne dejavnosti vestno in pravilno, usklajevanje poklicnih dejavnosti notarjev, organiziranje usposabljanj za notarje, organiziranje dela notarskih kandidatov, upravljanje in razvijanje elektronskega informacijskega sistema v zvezi z notarji ter zagotavljanje pomoči ministru za pravosodje glede dejavnosti nadzora itd. Informacije o notarjih in notarskih pristojnostih so na voljo na spletišču notarske zbornice.

Vloga in pristojnosti

Notar je nosilec funkcije na področju javnega prava, država pa ga pooblašča, da na zahtevo neke osebe potrdi dejstva in dogodke, ki imajo pravni pomen, ter opravlja druga notarska dejanja za zagotovitev pravne varnosti.

Notarji morajo biti nepristranski, zanesljivi in neodvisni pri opravljanju svojih dejavnosti. Preveriti morajo dejanske namene strank pravnega posla in okoliščine, potrebne za pravilno izvedbo pravnega posla, ter strankam pojasniti različne načine izvedbe pravnega posla in njegove posledice.

Notarji na zahtevo opravljajo naslednja notarska dejanja:

  • opravljajo notarske overitve (različnih pogodb, pooblastil, oporok) in notarske potrditve pristnosti (kopij, podpisov, natisnjenih izvodov itd.);
  • urejajo zapuščinske zadeve;
  • izdajajo potrdila o pripravi notarskih listin, ki bodo izvršene v Estoniji na podlagi člena 60 Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1) ali Priloge II k navedeni uredbi;
  • izdajajo potrdila o pripravi notarskih listin, ki bodo izvršene v Estoniji na podlagi člena 59(1) in Priloge II k Uredbi (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (UL L 201, 27.7.2012, str. 107), in izdajajo potrdila o pripravi notarskih listin, ki bodo izvršene v Estoniji na podlagi člena 60(2) in Priloge II;
  • izdajajo izpiske v zvezi s pripravo notarskih listin, ki bodo izvršene v Estoniji na podlagi člena 48(3) ter prilog III in IV k Uredbi Sveta (ES) št. 4/2009 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL L 7, 10.1.2009, str. 1);
  • razveljavljajo pooblastila v skladu z zakonom o notarski overitvi;
  • dogovore, sklenjene prek odvetnika v vlogi spravnega posredovalca ali prek drugega notarja, razglašajo za izvršljive;
  • izdajajo potrdila (apostille);
  • na zahtevo pravnih oseb predložijo njihova letna finančna poročila sodišču, ki vodi register;
  • potrjujejo sklenitve in razveze zakonskih zvez ter pripravljajo vpise o sklenitvah in razvezah zakonskih zvez v register;
  • prevzemajo v hrambo denar, vrednostne papirje in dokumente;
  • omogočajo dostop do podatkov v registru zemljiškoknjižnega oddelka ali oddelka za registracije ali do dokumentov, ki se vodijo v registru;
  • predložijo obvestila in vloge ekonomskemu upravnemu organu na zahtevo podjetij, prejemajo dokumente in druge informacije gospodarskih upravnih organov ter izdajajo upravne akte podjetjem;
  • na zahtevo podjetij vnašajo informacije v register;
  • na zahtevo pravne osebe ali skrbnika zagotavljajo podatke o dejanskem lastniku.

Stranka mora plačati notarju pristojbino, ki je zakonsko določena za te pravne posle.

Notarji lahko opravljajo naslednje uradne storitve:

  • pravno svetovanje, ki ni del postopka potrjevanja;
  • svetovanje glede davčne in tuje zakonodaje v okviru postopka potrjevanja ali zunaj njega;
  • vodenje spravnega postopka v skladu z zakonom o spravnem postopku;
  • vlogo razsodnikov na podlagi zakonika o civilnem postopku;
  • vodenje dražb, glasovanj, loterij in žrebanj ter potrjevanje izidov;
  • predsedovanje zaprisegam in potrjevanje pristnosti zapriseženih potrdil;
  • pošiljanje zahtevkov in obvestil, ki niso povezani z uradnimi dolžnostmi, in izdajanje potrdil v zvezi s pošiljanjem ali nezmožnostjo pošiljanja takih zahtevkov in/ali obvestil;
  • zagotavljanje storitev kontaktne osebe;
  • prevzem denarnih depozitov (razen gotovine), vrednostnih papirjev, dokumentov in drugih predmetov v hrambo, če to ni notarsko dejanje ali uradna dolžnost, ki izhaja iz njega;
  • odgovarjanje na zahteve za pojasnila, ki jih predložijo podjetja.

Informacije o uradnih storitvah notarjev so na voljo na spletišču notarske zbornice. Pred storitvijo se stranka in notar dogovorita o pristojbini za notarske storitve.

Drugi pravniški poklici

Sodni izvršitelji

V Estoniji je to svoboden pravniški poklic: sodni izvršitelji delujejo v svojem imenu in so odgovorni za svoja dejanja. Sodni izvršitelj mora biti nepristranski in odgovoren pri opravljanju svojih nalog. Uradne dejavnosti sodnih izvršiteljev ureja zakon o sodnih izvršiteljih.

Od januarja 2010 deluje skupna poklicna organizacija za sodne izvršitelje in stečajne upravitelje, zbornica sodnih izvršiteljev in stečajnih upraviteljev (v nadaljnjem besedilu: zbornica). Uradne dejavnosti sodnih izvršiteljev, nadzor nad njimi, disciplinsko odgovornost in dejavnosti poklicnega združenja ureja zakon o sodnih izvršiteljih. Vloga zbornice je razvijati in spodbujati svobodne pravniške poklice, vključno z razvojem in spremljanjem skladnosti z dobro uradno in poklicno prakso, oblikovati priporočila za uskladitev poklicnih dejavnosti, organizirati usposabljanje, razvijati informacijske sisteme itd. Zbornica ima tudi častno razsodišče. Več informacij o dejavnostih zbornice je na voljo na njenem spletišču.

Poklicne naloge sodnega izvršitelja so:

  1. opravljanje izvršilnih postopkov v skladu z zakonikom o izvršilnem postopku;
  2. vročanje dokumentov v skladu s procesnimi zakoniki;
  3. popisovanje dediščine in njeno upravljanje v skladu z zakonom o dedovanju;
  4. vodenje dražbe na zahtevo sodišča ali upravnega organa zunaj izvršilnih postopkov v zadevah in po postopku, določenih z zakonom;
  5. posredovanje v zvezi s preživnino, prejeto od tuje države, na podlagi zakona o družinskih prejemkih;
  6. izdelava profilov dolžnikov v zvezi z izvršbami.

Pristojbine za opravljanje teh uradnih nalog sodnih izvršiteljev so določene v zakonu o sodnih izvršiteljih.

Sodni izvršitelj lahko na zahtevo fizičnih oseb opravi naslednje strokovne storitve:

  1. vodi dražbe premičnin in nepremičnin;
  2. vroča dokumente;
  3. daje pravne nasvete in sestavlja pravna pisanja, če njegova izobrazba ustreza določbam člena 47(1)(1) zakona o sodiščih;
  4. zagotavlja storitev ugotavljanja pravnega dejstva zunaj sodnih postopkov;
  5. opravlja vlogo spravnega posredovalca v skladu z zakonom o spravnem postopku;
  6. opravlja vlogo razsodnika na podlagi zakonika o civilnem postopku.

Sodni izvršitelji lahko zavrnejo opravljanje strokovne storitve.

O pogojih opravljanja strokovnih storitev in plačilu se s stranko sklene pisni dogovor pred izvajanjem storitve. Dogovorjeni pogoji in plačilo so v skladu z dobro strokovno prakso.

Sodni izvršitelji pri opravljanju strokovnih storitev ne smejo uveljavljati pravic, ki so jim dodeljene z zakonom, kadar opravljajo poklicne naloge ali naloge, ki jih izvajajo po uradni dolžnosti.

Informacije o storitvah, ki jih zagotavljajo sodni izvršitelji, so na voljo na spletišču zbornice.

Državni nadzor nad uradnimi nalogami sodnih izvršiteljev opravljata ministrstvo za pravosodje in zbornica.

Sodni izvršitelji so krivdno odgovorni za škodo, povzročeno med opravljanjem svojih poklicnih dejavnosti, tudi če je škodo povzročil zaposleni v njihovem uradu. Če zahtevkov za nadomestilo škode, povzročene v okviru poklicne dejavnosti sodnega izvršitelja, ni mogoče poplačati iz sredstev sodnega izvršitelja ali druge osebe, odgovorne za škodo, ali če takih zahtevkov ni mogoče poplačati v celoti, je za povzročeno škodo odgovorna zbornica. Končno odgovornost za dejanja sodnih izvršiteljev nosi država. Zbornica in država imata pravico vložiti pravno sredstvo zoper osebo, odgovorno za škodo, država pa ima tudi pravico vložiti pravno sredstvo zoper zbornico.

Stečajni upravitelji

Stečajni upravitelj je oseba, ki jo je imenovalo sodišče in ki v tej vlogi opravlja pravne posle in druga dejanja, povezana s stečajno maso, ter zastopa dolžnika pred sodiščem v sporih, povezanih s stečajno maso. Glavni obveznosti stečajnega upravitelja sta varovanje pravic in interesov vseh upnikov in dolžnika ter zagotavljanje zakonitega, hitrega in finančno upravičenega stečajnega postopka. Stečajni upravitelj svoje naloge opravlja osebno. Kot stečajni upravitelji lahko delujejo fizične osebe, ki jih zbornica pooblasti za delo stečajnega upravitelja, odvetniki, zakoniti revizorji in sodni izvršitelji. Zbornica vodi seznam stečajnih upraviteljev. Seznam vsebuje podatke o vseh osebah, ki lahko delujejo kot stečajni upravitelji, in je javnosti na voljo na spletišču zbornice. Stečajni upravitelji s seznama morajo zagotavljati, da so njihovi podatki pravilni.

Glavne naloge stečajnega upravitelja so:

  1. ugotavljanje upniških terjatev, upravljanje stečajne mase, organiziranje oblikovanja in prodaje stečajne mase ter poravnave terjatev upnikov zunaj stečajne mase;
  2. ugotavljanje vzrokov in datumov dolžnikove plačilne nesposobnosti;
  3. po potrebi poskrbeti, da se poslovne dejavnosti dolžnika nadaljujejo;
  4. po potrebi opraviti likvidacijo dolžnika, če je dolžnik pravna oseba;
  5. zagotavljanje informacij upnikom in dolžniku v zakonsko določenih primerih;
  6. poročanje sodišču, nadzornemu uradniku in stečajnemu odboru o svojih dejavnostih in zagotavljanje informacij o stečajnem postopku.

Upravni nadzor nad dejavnostmi stečajnih upraviteljev opravlja ministrstvo za pravosodje na podlagi pritožb ali drugih podatkov, ki jih prejme v zvezi s stečajnim upraviteljem in na podlagi katerih lahko sklepa, da stečajni upravitelj ni izpolnil svojih obveznosti. Ministrstvo za pravosodje ima pravico, da pri spremljanju dejavnosti stečajnega upravitelja preveri ustreznost in zakonitost njegovih poklicnih dejavnosti. Minister za pravosodje lahko uvede disciplinske ukrepe zoper stečajnega upravitelja, ki ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pravnih aktov o poklicnih dejavnostih stečajnih upraviteljev. Minister za pravosodje ne more uvesti disciplinskih ukrepov zoper odvetnike, ki delujejo kot stečajni upravitelji, vendar pa lahko sproži postopek pred častnim razsodiščem v odvetniški zbornici.

Dejavnosti stečajnih upraviteljev poleg ministrstva za pravosodje v okviru upravnega nadzora spremljajo tudi stečajni odbor, generalna skupščina upnikov, sodišče ter zbornica v okviru svojih pristojnosti.

Sorodne povezave

Ministrstvo za pravosodje

Nepridobitna zveza odvetnikov

Fundacija urada za pravne storitve

Estonska odvetniška zbornica

Tožilstvo

Notarska zbornica

Zbornica sodnih izvršiteljev in stečajnih upraviteljev

Zadnja posodobitev: 20/04/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.