Vpliv pandemije COVID-19 na civilne zadeve in zadeve v zvezi z insolventnostjo

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Splošne informacije v angleščini so na voljo na spletišču vlade.

Sodišča procesne roke podaljšajo v vsakem primeru posebej. Pri tem upoštevajo dodatno breme, naloge ali težave strank v postopku zaradi krize.

Zakonodaje o podaljšanju rokov ni, sodniki pa imajo diskrecijsko pravico, da v prihodnosti določijo daljše roke ali podaljšajo obstoječe roke.

Vendar so bili za preprečitev širjenja koronavirusa s preprečevanjem fizičnih stikov med ljudmi v ustanovah za oskrbo obdobja in pogoji za namestitev duševno bolnih oseb v psihiatrično bolnišnico ali socialnovarstveni zavod, začasno ustavljeni:

• v primeru podaljšanega začasnega varstva za čas trajanja izrednih razmer;
• v primeru namestitve za čas trajanja izrednih razmer in do dveh mesecev po prenehanju izrednih razmer.

To ne vpliva na obveznost prenehanja kakršne koli namestitve in uporabe začasnega pravnega varstva, ko osnovni pogoji za namestitev prenehajo obstajati ali ko postane očitno, da osnovni pogoji niso bili izpolnjeni.

Na področju obligacijskega prava trenutno ni bistvenih sprememb. Ministrstvo za pravosodje je analiziralo različne pravne možnosti, ki so že določene v estonskem pravu in bi jih bilo mogoče uporabiti v teh težkih časih. Poudarek je bil na zagotavljanju pojasnil in odgovarjanju na zahteve za informacije. Poleg tega so bile predlagane spremembe nekaterih pravil na področju obligacijskega prava, vendar razprave o tem še potekajo.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Izredno stanje od 12. marca do 17. maja.

Vzpostavljene so bile virtualne sejne sobe, da bi se povečala zmogljivost ministrstva za pravosodje, sodišč, tožilstev in zaporov za izvedbo videokonferenc. Ta rešitev se lahko uporabi tudi za izvedbo ustnih obravnav s strankami v postopku. Poleg tega je bila razpoložljiva oprema za videokonference preseljena, da bi se podprla povečana potreba po tej opremi na sodiščih in v zaporih.

V zvezi s sodnimi postopki ni zakonodajnih sprememb. Svet za upravljanje sodišč je izdal priporočila. Delo estonskih sodišč je bilo reorganizirano: uradne ure uradov 9.00–13.00), uradne ure sodnih palač ob delavnikih do 14.00.

Kjer je to mogoče, se zadeve obravnavajo pisno prek informacijskega sistema sodišč in na podlagi digitalne vloge pri sodišču.

Nujne obravnave in postopki potekajo prek elektronskih komunikacijskih sredstev. Če to ni mogoče, sodišče odloči za vsak primer posebej, ali naj obravnava ali postopek poteka na sodišču. Za nujne se lahko štejejo naslednje zadeve: namestitev osebe v ustanovo zaprtega tipa, ločitev otroka od družine, določitev skrbništva za odraslo osebo. V nenujnih zadevah lahko sodišče uporabi elektronska komunikacijska sredstva (ali druga potrebna sredstva), vendar se na splošno priporoča, da sodišče obravnavo in/ali postopek odloži.

V skladu z zakonikom o civilnem postopku lahko sodišče v izjemnih in nujnih zadevah, povezanih z otroki, začasne odredbe / odredbe o zavarovanju izda brez zaslišanja otroka. To možnost so uporabili številni sodniki.

Priporoča se, da se procesna pisanja vročajo prek sistema za e-vloge in po elektronski pošti.

Notarska zbornica je notarje pooblastila za sprejetje vseh potrebnih ukrepov, kot je opravljanje notarskih storitev na daljavo prek portala e-Notar, ki omogoča opravljanje notarskih dejanj po videopovezavi. Do 6. aprila je bilo mogoče na daljavo opravljati le nekatere vrste dejanj (med drugim pooblastila in prodaje delnic družb z omejeno odgovornostjo), od 6. aprila pa je mogoče na daljavo overjati skoraj vse vrste dejanj (edini izjemi sta sklenitev zakonske zveze in razveza zakonske zveze). Tako je zdaj mogoče celo prodati nepremičnino in prenesti lastništvo na podlagi spletne overitve. Tako bo tudi po odpravi izrednega stanja. Tudi estonska odvetniška zbornica je svoje člane pozvala, naj delo opravljajo na daljavo in uporabljajo vsa tehnična komunikacijska sredstva za nadaljnje zagotavljanje pravnega svetovanja. Poudarila je tudi, da je treba zagotoviti zaupnost med odvetnikom in stranko. Odvetniška zbornica je nadalje poudarila, da morajo biti omejitve pravic zaradi izrednih razmer utemeljene in jih je treba preveriti, kadar se to zahteva v posameznem primeru. Odvetniki se morajo tudi hitro prilagajati spremembam v delovnem okolju, biti prilagodljivi in inovativni ter zagotavljati, da se ne zlorabljajo možnosti za prošnjo za podaljšanje rokov.

Zbornica sodnih izvršiteljev in stečajnih upraviteljev je prav tako sporočila, da so sodni izvršitelji in stečajni upravitelji svoje delo reorganizirali tako, da delajo na daljavo.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Estonski osrednji organ dela na daljavo od 13. marca. Komunikacija (sporočila in dokumenti) poteka po elektronski pošti (v civilnih zadevah in večini kazenskih zadev). Po potrebi bodo izvirniki poslani z letalsko pošto, ko se bodo izredne razmere končale.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

-

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

-

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

-

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

-

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Trenutno se proučuje, ali so potrebne nadaljnje spremembe na področju insolventnosti (npr. glede načrtov reorganizacije), ki bi lahko pripomogle k premagovanju krize.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

-