Затваряне

БЕТА ВЕРСИЯТА НА ПОРТАЛА ВЕЧЕ Е НА РАЗПОЛОЖЕНИЕ!

Посетете БЕТА версията на Европейския портал за електронно правосъдие и дайте мнение за вашето посещение!

 
 

Навигационна пътека

  • Начало
  • Достъп до правосъдие по въпроси на околната среда

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah - Malta

Тази страница е машинно преведена и качеството ѝ не може да бъде гарантирано.

Качеството на този превод е оценено като: ненадеждно

Мислите ли, че този превод е полезен?


  1. Ustavni temelji
  2. Pravosodje
  3. #II
  4. Dostop do glavnih zadev
  5. Dostop do sodnega varstva ob sodelovanju javnosti
  6. Dostop do sodnega varstva zoper ravnanja ali opustitve
  7. Drugi načini dostopa do sodnega varstva
  8. Pravdna sposobnost
  9. Pravno zastopanje
  10. Dokazi
  11. Opustitvena tožba
  12. Stroški
  13. Mehanizmi finančne pomoči
  14. Pravočasnost
  15. Druga vprašanja
  16. Položaj tujca
  17. Čezmejni primeri

I. Ustavni temelji

Beseda okolje ne pojavlja nikjer v ustavo Malte, primanjkuje pa tudi določbe, ki so lahko pomembne in uporabne za varstvo okolja in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah. To so:

  • Člen 9: Članica varujejo krajino in zgodovinske in umetnostne dediščine države.
  • Člen 33: Pravica do življenja vsakega državljana zagotovljena kot temeljna človekova pravica. Besedilo določbe je mogoče razlagati široko in da vključuje pravico do zdravega okolja kot del pravice do življenja. Vsak, ki prosi za tako razlago pa še ni prišlo pri malteških sodiščih.
  • Člen 46 navaja, da ima vsak državljan pravico, da sproži ustavni postopek zoper vlade pred Sodiščem trdila, da je ta kršitev človekovih pravic bodisi proti njej ali katera koli druga oseba.

Kot je navedeno v zgornjih odstavkih, navedena določba, širok in malteški sodnikov na podoben položaj bi verjetno raziskal podobne sodne prakse v drugih državah Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je sledilo razlagi, ki vključuje pravico do življenja v zdravem okolju.

II. Pravosodje

Malteški pravni sistem temelji na kontinentalnem modelu civilnega prava. Malteška zakonodaja ima svoje korenine v rimskem pravu je javno pravo, je zelo vpliva na britansko pravo. Edine vire malteško pravo, kode so ustava, zakoni parlamenta in subsidiarna zakonodaja, da se lahko objavi iz takšnih aktov. Najbolj višjega sodišča na Malti je ustavno sodišče, ki obravnava in določi posebne izpodbija tudi kršitve človekovih pravic. V vseh zadevah, ki se nanašajo na kršitve človekovih pravic, zaslišane, preden je prvi senat civilnega sodišča in ustavnega sodišča bodo potem lahko nastopale kot sodišče zadnje stopnje. Obstaja razlika med kazenskih sodišč in sodišč ter sodišč so razdeljene na manjše in višjih sodišč. Sodstvo je sestavljena iz dveh uradov:

  • Sodniki, ki predseduje višjih sodišč ter sodišč druge stopnje (pritožbeno sodišče) in sodne uradnike, ki predseduje nižjim sodiščem in izvajanje kazenskih preiskav. Nižjim sodiščem so manj uraden od višjih sodišč in reševanje civilnih sporov in kaznivih dejanj v manjšem obsegu.
  • Je kaznivo dejanje ali civilne tožbe pred pristojnim sodiščem prve stopnje. Pogodbenici v sporu lahko pritoži zoper odločitev Sodišča prve stopnje.

Nadalje lahko posameznik pritoži zoper odločitev prizivnega sodišča je samo v dveh primerih:

  • (a) Državljan EU ne more zatrjevati kršitve prava EU na Malti pred Sodiščem EU.
  • (b) Samo v primerih kršitev človekovih pravic lahko posameznik, naj svoj primer predloži Evropskemu sodišču za človekove pravice, če ni zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča.

Ni specializiranih pravosodnih organov na področju okolja. Upravne organe. Izbiranje najugodnejšega sodišča ni resnično možnost, ker malteška zakonodaja jasno določa, kje je treba vložiti pri uporabi pravosodja in sočasne pristojnosti ne pojavi. Edina izjema je država pravico, da izbere, ali se v civilnopravnem sporu, katerega pogodbenik je treba obravnavati prvi senat civilnega sodišča (Court) ali mirovno sodišče pristojnost v civilnih zadevah (nižjimi sodišči). Prvi senat civilnega sodišča, pristojno tudi za spore, ki jih ni mogoče količinsko opredeliti. Je zelo redko, da tožba za civilno škodo v okoljskih sporih je nastal pred civilnimi sodišči nižje omejitve glede količine in tudi zato, ker zelo pogosto vlada pogodbenica v sporu. Glavna razlika med nadrejenim in slabšo civilnih sodišč je v formalnem smislu, zlasti v postopkovnih zadevah.

En sodnik iz nižjih sodišč bdi nad civilno pritožbeno sodišče v treh sodnikov iz predseduje prvi senat civilnega sodišča v pritožbenem postopku. Vendar pa je enako priložnost za obe strani, da pritožbe zoper odločbe, izdane v manj ali več civilnimi sodišči prve stopnje. Pritožba se lahko vloži zoper obsodbo kot celote ali njegovega dela. Pritožnik lahko pritožbo zoper toženo stranko. Tožena stranka lahko pripravi odgovor v pisni obliki ali na drugem delu nasprotne pritožbe sodbe. Če obe strani želita, da bi pritožbe zoper odločbo Sodišča prve stopnje je ena stran pritožbe, nato drugi nasprotni pritožbi na drugem delu sodbe. Pritožbeno sodišče lahko potrdi svojo sodbo v celoti ali delno ali v celoti prekliče prvotno odločbo. Odločitev prizivnega sodišča je dokončna. Postopek v zvezi s pritožbo na vrhovno civilno sodišče spet bolj formalno kot tista, ki se nanaša na vloženo pravno sredstvo zoper slabše civilna sodišča. Obstaja tudi več sodišč, ki so pristojna za funkcijo, ki pa niso del sodišča. Te so omejene in posebne pristojnosti. Ustavno sodišče deluje kot prizivno sodišče v vseh primerih kršitev človekovih pravic, ki so prvič obravnaval tudi prvi senat civilnega sodišča v okviru svoje ustavnosodne pristojnosti. Če obstajajo novi dokazi ali resnih pomanjkljivosti v sodnem postopku mogoče vložiti ugovor v ponovno sojenje v okviru kazenskega prava in civilnega prava. Razlogi, na podlagi katerih se lahko ta tožbeni razlog sprejet, so določeni z zakonom.

Naslov IV zakonika o organizaciji in civilnem postopku predvideva novo sojenje v zadevi odločilo s sodbo v civilno sodišče, kadar:

a) je bila pridobljena s prevaro s strani katere koli pogodbenice;

b) zaprisežene zahteve ni bila vročena stranki, ki v postopku ni uspela, in ta pogodbenica ni navzoča na sodni postopek;

c) vsaka stranka v tožbi ni bilo pravno invalidnosti, ki je stranka v postopku, ni predložila nobenega tožbenega razloga ni uveljavljal in opredeliti;

d) je bila sodba, ki jo je izdalo sodišče, ki ni pristojno, če tam ni prišlo in določiti;

e) sodbi vsebuje napačno uporabo prava;

F) je bila izdana sodba, na katero koli zadevo, ki ni vključena v povpraševanju;

g) je bila sodba izdana, ki presega povpraševanje;

h) je sodba v nasprotju s prejšnjo sodbo v zvezi s tožbo z istim predmetom in v sporu z istimi strankami, in ki je pravnomočna in ugoditev ugovoru pravnomočnosti, če sproženo in se je tam določeno;

i) če sodba vsebuje protislovno razpolaganja;

j), kjer je bila sodna odločba na podlagi dokazov, ki naj bi v poznejši sodbi je bila označena za napačne ali ki je bil razglašen v predhodni sodbi stranki, ki v postopku ni uspela, vendar ni vedela za to dejstvo;

k), če po sodbi, nekaj prepričljivih dokument in pogodbenica, ki ni vedela, ali ki ni mogel, preden je Sodišče izdalo sodbo na način, ki ga dovoljuje pravo;

l) Če je bila posledica napake, ki izhajajo iz postopka ali dokumentov o vzroku.

V višje in nižje sodišče, zahtevo za novo sojenje, pred Sodiščem prve stopnje, z zapriseženo zahtevo, in pred sodišči druge stopnje, ki se uporabi; Vlogi je treba priložiti varščino za plačilo stroškov. Čas za zahtevno novo sojenje je tri mesece od dneva izreka sodbe, ki je predmet pritožbe, ali kot je ustrezno. Novo sojenje v nobenem primeru ne sme biti zahteva po preteku petih let, od katerega je bila izdana ta sodba. Court of Appeal je reformatory pravic. Bo lahko spremenil in nadomestil odločbo sodišča prve stopnje. Ne obstajajo nobene posebne podrobnosti glede sodnih postopkov v okoljskih zadevah. Če pride do kršitve okoljske zakonodaje povzroča civilno odškodninsko tožbo ali ki ga sprožijo javni organi ali tretjimi osebami oziroma z obojim. Če odškodnina znaša manj kot 1 000 EUR, se tožba vloži pred nižjimi civilna sodišča. Tožnik vloži pisanje o začetku postopka, ki opisuje dejansko stanje in nato Sodišču predlaga, naj ugotovi, da je tožena stranka odgovorna, in oceniti povzročeno škodo. Če se odškodnina višja, je treba navesti trditev pred prvi senat civilnega sodišča. V tem primeru je treba priložiti izjavo pod prisego in seznam prič tožnik želi poklicati. V primeru kršitve vseh okoljskih zakonodaj je storilec kaznivega dejanja, ki jih je policija pred kazenskimi sodišči. Pritožbene postopke pred civilnimi sodišči in kazenskih sodišč v okoljskih zadevah, se ne razlikujejo od tistih, ki se uporabljajo na splošno. Sodišče lahko sprejme svoj lastni tehnični strokovnjaki in izvede vse preiskave, ki se mu zdijo primerni. Potrditev seznamov, ki jih stranke in sodišče ne imenuje svoje strokovnjake za posredovanje informacij.

III. Dostop do glavnih zadev

Pravno obvestilo 116/2005 o prostem dostopu do informacij o okolju (Regulations 2005 prenaša Direktivo 2003/4/ES o dostopu javnosti do informacij o okolju. V skladu z njihovimi določbami, vložnik zahtevka za informacije o okolju lahko fizična ali pravna oseba. Prosilec lahko zaprosi pristojni organ, Malteški organ za okolje in načrtovanje (MEPA), naj mu predloži vse informacije o okolju, ki jih hranijo ali zanjo ali kateri koli drugi javni organ, ne da bi ob tem, da država neposredni interes, zakaj prosi za informacije. To lahko stori, pisno ali po elektronski pošti. MEPA, če ima zahtevane okoljske informacije, tožeča stranka pa te informacije zagotovijo v roku tridesetih dni po prejemu zahtevka. To obdobje se podaljša za nadaljnjih trideset dni, če obseg in celovitost informacij ni mogoče predložiti v tridesetih dneh. MEPA obvestijo prosilca o takem podaljšanju in pojasnite, zakaj. MEPA lahko zavrne zagotovitev zahtevanih informacij o okolju, če zahtevane informacije:

  • Očitno nerazumne, oblikovane preveč splošno ali se nanaša na gradivo v pripravi ali nedokončane dokumente in podatke. V slednjem primeru MEPA navede ime organa, ki pripravlja gradivo, in ocenjen čas, potreben za dokončanje.
  • Se nanaša na notranje sporočanje, pri čemer se upošteva javni interes, ki bi mu služilo razkritje.
  • Bi negativno vplivalo na zaupnost postopkov organov oblasti, za katere je ta zaupnost zakonsko predvidena, mednarodne odnose, javno varnost ali nacionalno obrambo, izvajanju sodnega postopka, možnosti katere koli osebe, da je deležna pravičnega sojenja ali možnosti organov javne oblasti, da vodijo poizvedbo kazenske ali disciplinske narave;
  • Zadeva, saj vpliva na zaupnost poslovnih ali industrijskih informacij, če takšno zaupnost predvideva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti zaradi varovanja upravičenih gospodarskih interesov.
  • Zadeva z javnim interesom pri ohranjanju zaupnosti statističnih podatkov in davčne tajnosti, pravice intelektualne lastnine, zaupnosti osebnih podatkov in/ali kartotek, ki se nanašajo na fizično osebo, kadar ta oseba ni privolila v razkritje informacij javnosti, če tako zaupnost predvidevata nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti, in če je oseba dala soglasje za razkritje informacij, ki so na voljo na prostovoljni osnovi.
  • Lahko ogroženo varstvo okolja (na primer nahajališču redkih vrst).

Predpisi določajo, da se razlogi za zavrnitev razlagajo A:

  • restriktivno,
  • Od primera do primera.

Javnega interesa, ki mu služi razkritje, primerja z interesom, ki mu služi zavrnitev. Pristojni organ ne sme zavrniti razkritja informacij o okolju, če se zahteva nanaša na informacije o emisijah v okolje. V skladu s členom 41(1)(a) zakona o okolju in razvoju (načrtovanje edpa), če zahtevo za informacije o okolju zavrne ali neupravičeno/neustrezno odgovoriti MEPA lahko oseba tožbo pregleda Sodišče za okolje in prostor. Časovni okvir za pritožbe MEPA zavrnila odgovor na prošnje za dostop do okoljskih informacij, ali na neustrezno ali nepravilno, je 30 dni od datuma, ko sporoči svojo odločitev prosilcu. Prvo zaslišanje pred Sodiščem za uslužbence je v treh mesecih od prejema pritožbe tožeče stranke. Odločba sodišča je dokončna in zavezujoča, če je podprta z mnenjem dva od treh članov. Odločitve razsodišča so vedno javen. Pritožbe zoper odločbe razsodišča se lahko vloži le na pritožbeno sodišče (z nižjo pristojnost v civilnih zadevah) v 20 dneh od sklepa Sodišča za uslužbence. Nobena določba uredb zahteva MEPA vključiti tudi informacije o razpoložljivih pravnih sredstvih in da obvestilo vključuje sklic. Sodišče lahko poslušajo dokazov za zaprtimi vrati za dostop do informacij, ki niso bile razkrite. Sodišča bi imela pravico naložiti MEPA ali kateri koli organ razkrije informacije, če to upravičuje zakonodaja na podlagi svoje pravice do pregleda v zvezi s kakršno koli dejanje ali opustitev dejanja s strani javnega organa.

IV. Dostop do sodnega varstva ob sodelovanju javnosti

MEPA je Malta Environment Agency in regulatorji/Načrtovanje vprašanja o okolju in razvoju. MEPA ima naslednje organe, ki odločajo o upravnih postopkov v okoljskih zadevah:

(a) MEPA odbor sestavlja najmanj 13 in največ 15 članov, od katerih je eden predsednik. Vloga MEPA odbor odloča o vlogah, ki se nanašajo na:

  • Dejavnosti/dogodki nacionalnega ali strateškega pomena,
  • nacionalne varnosti ali drugih nacionalnih interesov, ki bi lahko vplivali na interese drugih držav/vlad/vlog v zvezi s pomočjo za razvoj, ki je predmet presoje vplivov na okolje,
  • Če odločitev za ponovno preučitev Reconsiderations sprejeli MEPA sama.

(b) MEPA odredbo sestavljajo štiri direktorati:

  • varstvo okolja,
  • razvojno načrtovanje,
  • skupne storitve in izvrševanje.

(c) Direktorati so pod splošnim nadzorom in nadzorom organa in izvršni direktor. Izvršni je odgovorna (med drugim) za izdajanje licenc in dovoljenj, zahtevanih v skladu z različnimi zakoni o okoljsko in razvojno načrtovanje.

(d) komisije za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: EPC) so lahko različni oddelki, ki se ukvarjajo z različnimi vrstami uporabe (npr. območjih zunaj ohranitvenih območij, razvoj mest itd.). EPK ima vedno na 5 članov, vključno s predsednikom. So MEPA izvršilni organ prenese na evropsko poklicno izkaznico in o prošnji za dovoljenje, razen za tiste, ki so MEPA odbor odločiti.

(e) Okolje in razvojno načrtovanje sodišča predvideva pravna sredstva zoper upravne odločbe, ki so jih sprejeli upravni organi, navedeni zgoraj. Ta pritožbeni organ je vzpostavljen v okviru edpa. Sestavlja jo 3 članov. Predsednik je oseba dobro seznanjen z okoljsko in razvojno načrtovanje in druge člane odvetnika in arhitekta. Obstajajo skupine ljudi, ki se vrti z različnimi odločati Sodišče kot predsednik ali člani glede na svoje strokovno znanje, odvisno od primera, ki ga obravnava. Sekretar je odgovoren za izbiro članov, odvisno od primera.

Morajo biti izčrpana upravna sredstva, preden se zadeva prenese na sodišče. Okolje in načrtovanje, pregled in obravnavo pritožb Sodišče mora najprej pritožiti zoper odločitev Sodišča za uslužbence se lahko sprejmejo le na sodišče vložila kasacijsko pritožbo. Nasprotno, odločba sodišča je dokončna. Načrti rabe zemljišč, urbanistični načrti in drugimi normativnimi vrste okoljsko pomembnih sklepov, ki določajo uporabo prostora lahko pregleda sodišč na podlagi:

(a) bodisi pravico do pregleda odločitve javnih organov, kot je navedeno v nadaljevanju in/ali

(b) če je prosilec o pritožbah zoper odločbo Environment and Planning Review Tribunal), vložila kasacijsko pritožbo.

To velja za pozive MEPA na:

(a) sodna organa v zvezi z nadzorom razvoja

(b) izvajanje takšnega nadzora

(c) v katerih sodna organa v zvezi z varstvom okolja, vključno s presojami vplivov na okolje, direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, okoljske informacije in sanacijo okoljske škode.

Presoja vplivov na okolje in IPPC proces veljalo le sodišč za pregled postopkovne in vsebinske zakonitosti pri sodišču lahko intervenira, kot je pojasnjeno zgoraj. Treba je poudariti, da medtem ko je samo po sebi pomeni dovoljenje IPPC IEA ne. PVO je odobril tudi, če gre za pripravljalni proces, ki je zakonsko določeno in MEPA še oceno vplivov na okolje in upošteva pri odločanju o izdaji dovoljenja ali ne. Tožbe pred nacionalnimi sodišči odvisna od tega, ali je izpolnjen zgoraj navedeni postopek. Sodišče lahko preverja upravne odločbe v primerih MEPA dovoljenja šele potem, ko izčrpa tožnik v upravnem postopku in pred Sodiščem za uslužbence, na katero se sklicuje zgoraj. V vseh drugih primerih, če je bila upravna dejanja ali opustitve, ki je predmet nadzora v skladu z določbami dela V tega poročila. Sodišče ugotovi, ali so tožeče stranke kot ugovora ali zainteresirane strani. Čeprav, okoljske nevladne organizacije, ustanovljene z zakonom za varstvo okolja v njihovi pristojnosti v skladu s predpisi o IPPC in Drektive EIA pravnega položaja.

Ni opustitvenih tožb v postopku presoje vplivov na okolje, ker PVO ne dovoljenje sama po sebi. Postopek presoje vplivov na okolje ni mogoče izpodbijati pred sodiščem, razen če je mogoče trditi, da je na nek način je bilo izvedeno v skladu z zakonom in vloži tožbo za dostop do sodnega varstva zoper ravnanja ali opustitve. Ta položaj še ni prišlo. Ni posebnih pravil, ki se uporabljajo za postopke presoje vplivov na okolje. Ni nobenega sklicevanja na sodno prepoved v direktive CPNO. Za opisani postopek presoje vplivov na okolje lahko uporablja. Ker pa je dovoljenje IPPC, MEPA lahko naloži finančno garancijo, ki se zaseže, če dovoljenje ni spoštovala in ima pravico zahtevati, da upravljavec sprejme vse potrebne ukrepe v izrednih razmerah, bi lahko celo izdati opomin zapreti tovarno.

V. Dostop do sodnega varstva zoper ravnanja ali opustitve

Zakonika o organizaciji in civilnem postopku (organizaciji in civilnem postopku), in sicer člen 469a, določa, da je lahko sodna presoja katerega koli akta samo javni sektor. Civilnimi sodišči“ pristojnosti, lahko preuči veljavnost upravni akt javnega organa in jo razglasi za ničen ali neveljaven, brez učinka, če je upravni akt krši ustavo in če je upravni akt presega področje pristojnosti javnega organa zaradi naslednjih razlogov:

(a) na primer izhaja iz akta javnega organa, ki nima dovoljenja za njeno izvedbo;

(b) A javni organ ni upoštevalo načel pravičnosti ali obveznih postopkovnih zahtev pri izvajanju upravnega akta ali v njegovih prejšnjih razprav na to temo; ali

(c) če je upravni akt, pomeni zlorabo pooblastila javnega organa, ki se opravlja za neustrezne namene ali na podlagi nerelevantnim vidikom; upravni akt ali ko je kako drugače v nasprotju z zakonodajo.

Pojem „upravni akt“ vključuje izdajo javnega organa:

  • vsako naročilo, licenco, dovoljenje, za prijetje, sklep, ali zavrnitev za vsako zahtevo tožnika, vendar ne vključuje kakršnega koli ukrepa, namenjenega za notranji organizaciji ali upravi v tem organu.
  • „organ oblasti“ je tukaj opredeljen kot malteška vlada, skupaj s svojimi ministrstvi in oddelki, lokalnih oblasti in podjetij, organ, ustanovljen na podlagi zakona.

V skladu s členom 469a o organizaciji in civilnem postopku, tožba, ki ogroža upravni akt:

  • Vloži v roku šestih mesecev od datuma, ko je „zainteresirana oseba“ izve ali bi zanjo lahko izvedel takega upravnega akta, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.
  • Določbe tega člena se ne uporabljajo, kadar je način izpodbijanja ali pridobitev odškodnine za katero koli drugo zakonodajo.
  • Tožeča stranka lahko zahteva plačilo odškodnine na podlagi domnevne odgovornosti javnega organa, iz delikta ali kvazi razmerji, ki izhajajo iz upravnega akta.
  • Sodišče ne dodeli navedeno škodo, če ne glede na razglasitev ničnosti upravnega akta, javni organ ni ravnal v slabi veri, ali nepremišljeno ali če je to zahteval tožnik lahko zakonito in upravičeno zavrnjena na podlagi katere koli druge pristojnosti.

O organizaciji in civilnem postopku zato določa splošno pravico do dostopa do sodnega varstva za vse „zainteresirana stranka“ postaviti Sodišču, da preveri veljavnost upravnih aktov ali kršitev katere koli zakonodaje.

  • Oseba lahko pritoži zoper odločitev sodišča, kadar preverja veljavnost upravni akt na podlagi člena 469a Zakonika o organizaciji in civilnem postopku.
  • Rok za vložitev pritožbe je enak kot za druge pritožbe pred civilnimi sodišči. V primeru pritožbe zoper odločbe višjih sodišč pri predložitvenem sodišču vložila pritožbo, pri čemer je dvajset dni, ki začne teči z dnem, ko je bila izrečena.
  • Pritožba se vnese opomba, ki se vložijo v sodnem tajništvu Sodišča, ki je izdalo sodbo, zoper katero je vložena pritožba.
  • Pritožba se lahko vnesejo bodisi za celoten odgovor ali le za dele sodbe in tako tožnik, tožena stranka pa se lahko pritoži.

LN 126/2008 v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode Regulations 2008, vzpostavlja okvir okoljske odgovornosti. Pristojni organ je MEPA in zakonodajalci. S temi uredbami se uporablja samo za okoljsko škodo ali neposredno nevarnost take škode, ki jo povzroči razpršeno onesnaževanje, kjer je mogoče ugotoviti vzročno zvezo med škodo in dejavnostmi posameznih izvajalcev. MEPA ima pravico sprožiti postopek za povračilo stroškov proti izvajalcu ali tretji stranki, ki je povzročila škodo ali neposredno nevarnost škode, v zvezi s katerimi koli ukrepi, sprejeti v skladu s tema uredbama, v petih letih od datuma, ko so bili ti ukrepi zaključeni, ali odgovornega upravljavca ali tretje osebe, kar koli nastopi pozneje. LN 126/2008 opredeljuje „stroški“ stroške, ki so utemeljena z nujnostjo, da se zagotovi pravilno in učinkovito izvajanje teh predpisov, vključno s:

  • stroške ocene okoljske škode,
  • neposredne nevarnosti take škode,
  • možnosti za ukrepanje,
  • pravni, upravni, in na stroške izvrševanja,
  • stroški zbiranja podatkov in drugimi splošnimi stroški ter stroški spremljanja in nadzora.

„škoda“ pomeni merljivo negativno spremembo naravnega vira ali merljivo prizadetost funkcije naravnega vira, do katere lahko pride neposredno ali posredno. MEPA:

  • ugotovi, kateri izvajalec je povzročil škodo ali neposredno nevarnost škode,
  • oceni pomembnost škode in določi, katere sanacijske ukrepe je treba sprejeti glede na seznamu II.

MEPA lahko od zadevnega izvajalca zahteva, da mu predloži svojo presojo ter sporoči vse potrebne informacije in podatke. MEPA lahko pooblasti tretje stranke ali od njih zahteva izvedbo potrebnih preventivnih ali sanacijskih ukrepov. Vsako odločitev, sprejeto na podlagi teh predpisov, s katero se odredijo preventivni ali sanacijski ukrepi, mora navajati natančne razloge, na katerih temelji. Odločitev je treba takoj sporočiti zadevnemu izvajalcu, ta pa mora biti hkrati obveščen tudi o pravnih sredstvih, ki so mu v skladu z ustreznimi zakoni, in o rokih, ki veljajo za ta pravna sredstva. Fizične ali pravne osebe, ki so ali bi lahko bile prizadete, okoljsko škodo, ali imajo zadosten interes pri okoljskem odločanju v zvezi s škodo, imajo pravico, da pristojnemu organu predložijo vse pripombe v zvezi s primeri okoljske škode, za katere vedo. Lahko zahtevajo MEPA ukrepati v skladu s temi predpisi.

  • Oseba se šteje, da ima „zadosten interes“, če je registrirana v skladu z edpa ugovora ali če je posvetovanje z zainteresiranimi stranmi ali opredeljeni v skladu z določbami uredb o presoji vplivov na okolje iz leta 2007.
  • Interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in ki izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namen šteje kot oseba, ki ima „zadosten interes“.
  • Zahtevi za ukrepanje je treba priložiti ustrezne informacije in podatke, na katerih temeljijo ugotovitve, predložene v zvezi z okoljsko škodo.

Kadar zahteva za ukrepanje in priložene ugotovitve prepričljivo dokazujejo, da obstaja okoljska škoda, MEPA preuči takšne ugotovitve in zahteve za ukrepanje. V takih okoliščinah MEPA se da izvajalcu možnost, da predstavi svoja stališča v zvezi z zahtevo za ukrepanje in priloženimi ugotovitvami. MEPA, čim prej in v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje obvesti osebe z zadostnim interesom, ki so mu predložile svoje pripombe, o svoji odločitvi glede soglašanja z zahtevo ali njeno zavrnitvijo in navede razloge zanjo. Nato je MEPA, ki deluje s tem primeru pred Sodiščem trdila, da bi morali biti krivi okoljski odgovornosti. MEPA doslej ni imela dovolj možnosti za tako tožbo pri malteških sodiščih.

VI. Drugi načini dostopa do sodnega varstva

Širša javnost lahko obrnejo na varuha človekovih pravic na podlagi zakona o varuhu človekovih pravic, da svoje mnenje o tem, ali je ministrstvo ali drug javni subjekt izvaja svoje naloge na pošten in pravičen način. Sklep varuha človekovih pravic ni zavezujoč. Obstaja tudi revizor za MEPA pri uradu varuha človekovih pravic, ki je posebej pristojen za MEPA povezana vprašanja. Vsak posameznik lahko obrne na odbor uporabnikov, kjer lahko poizveduje praksami MEPA pri izvajanju svojih pooblastil in prosijo predsednika odbora uporabnikov raziskati in izrekanje njegovega mnenja o tej zadevi. Odločitev predsednika odbora uporabnikov niso zavezujoče. Zasebni kazenski pregon ni na voljo v okoljskih zadevah.

VII. Pravdna sposobnost

Pravdna sposobnost

Upravni postopek

Sodni postopek

Posamezniki

X

Razen v neposrednem interesu mora dokazati kršitve človekovih pravic v skladu z ustavo. Ali je vložnik zahtevka registriran za razvojno načrtovanje, dovoljenja ali potrdila ali določenega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi v skladu z določbami uredb o presoji vplivov na okolje iz leta 2007.

NVO

X

Vendar jih je treba registrirati kot ugovor.

Presoja vplivov na okolje in IPPC izhaja samo iz pravice do dostopa do informacij in v zvezi s pravico, da pregleda odločitve nadzornega organa. PVO v okoljski odgovornosti IPPC nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in ki izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namen šteje kot oseba, ki ima „zadosten interes“. Pri izpodbijanju razvoj gradbenega dovoljenja, ki jih lahko Sodišče samo po izčrpanju upravnih ukrepov in le na pravna vprašanja. V nedavnem primeru je Sodišče kljub temu razlagati svoje zadosten interes, da zahteva, da morajo imeti registrirane kot ugovor.

Drugi pravni subjekti

X

Vendar se morajo registrirati kot ugovor.

Le, če bodo imele pristojnosti, ki se uporablja v sporu.

Ad hoc skupine

Samo, če v svojem imenu in če ga registrirajo kot ugovor.

Samo, če v svojem imenu in če obstaja neposreden interes

tuje nevladne organizacije

NVO le, če so registrirani v EU.

Poleg zgoraj navedenih pre nevladnih organizacij za tuje nevladne organizacije, morajo biti registrirani v EU.

Drugo

V nedavnem primeru je Sodišče zavrnilo predlog, ki ga NVO za zahtevek proti posamezniku zaradi pomanjkanja stalnega NVO, ko je trdila, da ta posameznik kršila pogoje dovoljenja za razvoj (raba zemljišč, ki jih MEPA). Stalni in nevladne organizacije so strogo v mejah, določenih z zakonodajo pravic za dostop do informacij o okolju države presoj vplivov na okolje in IPPC. NVO niso vložiti zahtevek proti temu organu, pač pa zoper posameznika. Postopkovna pravila so enaka za vse sektorje, v katerih je lahko predmet okoljevarstvenega dovoljenja ali razvojno načrtovanje. Če dovoljenje izda vsaka oseba lahko ugovarja kot ugovora in če dovoljenje podeli le stranke, lahko vložijo zahtevek pred okolje in razvojno načrtovanje na pritožbe. Pred sodišči, pritožbo o isti zadevi je mogoča le na pravno vprašanje in po upravna sredstva izčrpana. Ni verjetno, da bi Sodišče sprejelo, ker bi sodišča sprejemala le dostop do sodnega varstva posameznika, če je vložena po postopku, opisanem v točki 5 zgoraj. Edini primer actio popularis, ki jih lahko vsaka oseba v imenu druge osebe, v primeru kršitve temeljnih človekovih pravic iz ustave. Druge državne institucije ali organi (npr. varuhov človekovih pravic, državni tožilci) nimajo pravne sposobnosti. Razen če je izrecno navedeno v veljavni zakonodaji v zvezi z dostopom do informacij o okolju, presoja vplivov na okolje ter IPPC zakonodaji ne obstaja nobena pravica dostopa do sodnega varstva za posameznike, ki nimajo neposrednega interesa. Upravnih ukrepov pred okolje in razvojno načrtovanje treba najprej izčrpa, nato pa je mogoča le pritožba glede pravnih vprašanj.

VIII. Pravno zastopanje

Pravno zastopanje po odvetniku je obvezno. Ni drugačen postopek za okoljske zadeve. Pravni svetovalec sledi običajni civilni in kazenski postopki pred sodišči. Ni nobenega posebnega sistema, običajno vsak odvetnik lahko sprejmejo za okolje. Specializacija iz okoljskega prava ni mogoče malteškega ekonomije obsega ne omogočajo odvetnikov in odvetniških pisarn, da prevzamejo le okoljskih zadevah, ki so zelo redke. Obstaja več sodelovanja v pravniških poklicih z razvojem gradbenih dovoljenj namesto okoljevarstvenih dovoljenj. Edina skupina malteških odvetniki, ki so specializirani na področju okoljske zakonodaje, zlasti iz akademskega sveta, in sicer v okviru sredstev za okoljskega prava in prava na fakulteti za pravo. Oddelek je v času podal svoje mnenje tudi pro bono prav lahko se zgodi, da odvetniki pomagati okoljske nevladne organizacije pro bono, vendar ni uradni pravni subjekt/nevladna organizacija, ki zagotavlja brezplačno pravno svetovanje glede okoljskih zadev.

IX. Dokazi

Predložitev dokazov v okviru sodnih postopkov v okoljskih zadevah je enak kot v splošnem pravosodnega sistema. Strokovno mnenje ni zavezujoče za sodnike v smislu, da čeprav lahko zahtevajo strokovnjaki imajo diskrecijsko presojo odločati neodvisno. Je malteški pravni sistem daje absolutno diskrecijsko pravico za sodnike; Tudi prejšnje sodne prakse ni zavezujoč, čeprav sodnikov bi preveril. Čeprav so izvršilni naslov sodne odločbe niso „zakon“.

Opustitvene tožbe.

Sodišče lahko odredi začasno odredbo na podlagi svoje diskrecijske pravice. Ne obstajajo razmere, v katerih upravne odločitve lahko izvrši takoj, ne glede na pritožbo ali sodni postopek. Sodišče lahko sprejme nalog za opustitvene tožbe samo v sodnih postopkih. Zakonika o organizaciji in civilnem postopku v členu 873 predvideva nalog za opustitvene tožbe, ki se uporablja, v skladu s katero osebi ni storila ničesar, kar bi lahko škodilo toži osebo, naloga. Sodišče ne izda takega naloga, če meni, da je to potrebno za ohranitev pravic, ki toži osebo naloga ter da prima facie zdi, da ima ta oseba teh pravic. Predlog se vroči osebi, zoper katero je bil izdan. Pogodbenica, ki vloži odgovor v desetih dneh. Sodišče lahko zmanjša, v nujnih primerih, omenjenega v tem subarticle. Če se druga pogodbenica ne nasprotuje, lahko Sodišče pristopi k povpraševanju. Sodišče lahko izda začasni nalog za prijetje sprva pod takimi pogoji, kot se ji zdijo potrebni glede na posamezen primer in nato odloči o zadevi dokončno odgovorila. Sodišče po obravnavi vloge za imenovanja, odloči o njegovi utemeljenosti po prejetju kakršne koli dokaze, ki se ji zdijo primerni, v najkrajšem možnem času, vendar ne pozneje kot en mesec od dneva, ko je bila vložena nalog in potrdila o prisegi in stranke so bile ustrezno obveščene. Je vložena pritožba zoper odločitev Sodišča v zvezi z odredbo.

XI. Stroški

Ne obstaja nobena posebna stroškovna kategorija bi prosilec za dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah le. Sodne takse, ki se lahko giblje med 100 do 300 EUR, sodbe je okoli 170 EUR, in vsako priglasitev stane 7 EUR. Nagrad izvedencem grobe ocene bi vključevale znaša od 70 do 100 EUR za uro dela. Nalog za opustitvene tožbe stane 47 EUR in 7 EUR vsaki priglasitvi. Varščina ali jamstvo se lahko določi sodišče. Obstaja absolutni uporabi načelo „kdor izgubi, plača“, čeprav oseba, ki je običajno odgovoren za plačilo stroškov, ki so nastali v postopku, ki ga je druga stranka. Vendar lahko Sodišče odloči za razdelitev stroškov.

XII. Mehanizmi finančne pomoči

Sodišče ne more zagotoviti oprostitev stroškov postopka, carinami, taksami za vložitev vlog, obdavčenje itd. v okoljskih zadevah. Ni nobenih drugih finančnih mehanizmov, ki so na voljo za zagotavljanje finančne pomoči prosilcem. Ni pravne pomoči v civilnih tožb le za kazenske tožbe. Zato ni na voljo pravna pomoč v okoljskih zadevah, razen če je oseba storila kaznivo dejanje. Uradno ni brezplačne pravne pomoči, ki jo zagotavljajo odvetniške pisarne in nevladne organizacije, če je takšna pomoč mat odvetniške družbe, ki se odločijo za delo za to podjetje deležno zaradi brezplačne pridobitve nepremičnin. Ni pravnih klinik, ki se ukvarjajo z okoljskimi zadevami. Ni javnega interesa okoljskega prava organizacij ali odvetnika na Malti.

VII. Pravočasnost

Rok za odločitev upravnega organa je tri mesece, vendar jo je mogoče razširiti. Ne obstajajo sankcije zoper upravne organe, ki sprejema odločbe, za zamudo. Ni časovnih omejitev, ki jih določa zakon za sodni postopki v okoljskih zadevah, tako za Sodišče kot za stranke. Sodišča niso obvezana, da sprejme odločitev v roku. Malteška sodišča občasno predolgo čakati, preden se odloči: Včasih petih, desetih ali celo dvajsetih letih. Ne obstaja trend glede povprečnega trajanja sodnega postopka na okolje v različnih vrstah postopkov in ni navedeno, kdaj bo ta odločitev sprejeta. Ni določen rok za Sodišče za izdajo sodbe. Ne obstajajo sankcije zoper odločitve sodišč z zamudo.

XIV. Druga vprašanja

Javnost običajno nasprotuje odločitvam v fazi javnega posvetovanj in tudi izziv, ko je bila odločitev sprejeta. Ni bilo veliko sodnih postopkov samo proteste. Ni informacij o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah na voljo javnosti v strukturirani in dostopen način na Malti. Arbitražni sistem obstaja, vendar to ne velja za dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, samo za civilnopravne spore. V skladu z okoljsko in razvojno načrtovanje akt izvensodno poravnavo, vendar to velja le v kazenskem postopku proti osebam, obtoženim kršitev okoljske zakonodaje. Položaj se ne uporablja za dostop do pravosodnih zadev. Namesto posredovanja, ki se lahko pojavijo, MEPA in tožeče stranke in stranke lahko organizira neuradne sestanke.

XV. Položaj tujca

Gre za ustavno pravico, da pri tem ne bo diskriminacije na podlagi rase ali narodnosti ni mogoča. Uporaba različnih jezikov je dovoljena v sodne postopke, in v takem primeru se tolmača, če je to potrebno. Pravica do poštenega sojenja zagotavlja, da prevod zagotovi in plača vladi v sodnih postopkih, če je to potrebno.

XVI. Čezmejni primeri

  1. Opišite postopkovna pravila za primere, ki vključujejo okoljska vprašanja v drugi državi. (5 kazni)

Uredba o PVO LN 114/2006 določa čezmejno posvetovanje. Minister, pristojen za okolje, kjer se zaveda, da na Malti projekt verjetno pomembno vplival na okolje v drugi državi članici, ali kadar država članica, ki bo verjetno znatno prizadeta, tako zahteva, mora minister pošlje prizadeti državi čim prej in ne kasneje kot takrat, ko obvesti malteške javnosti naslednje informacije:

Opis projekta skupaj z vsemi razpoložljivimi informacijami o njegovih možnih čezmejnih vplivih

(b) ustrezne podatke v zvezi s postopkom presoje vplivov na okolje

(c) podatke o vrsti odločitve, ki bo morda sprejeta in se prizadeti članici razumen rok, v katerem le-ta navede, ali želi sodelovati v postopku presoje vplivov na okolje.

Če se prizadeta država, ki prejme informacije kažejo na ministra, da namerava sodelovati v postopku presoje vplivov na okolje, ministrstvo pošlje informacije, zbrane o predlaganem razvoju, da prizadete države. Prizadeta članica začneta posvetovanja z ministrom za, med drugim,

(a) možne čezmejne vplive projekta in predvidene ukrepe za zmanjšanje ali odpravo takih vplivov,

(b) se pogodbenice dogovorijo o razumnem času za njihovo trajanje.

(c) zadevna država lahko za informacije, ki morajo biti na voljo v razumnem času, svojim organom in javnosti na njenem ozemlju, v roku, določenem v dogovoru med obema pogodbenicama,

(d) prizadete države svoje mnenje posreduje ministru, ki ga pošlje MEPA

Posredovanje informacij o morebitnih čezmejnih učinkih, in sprejem informacij s strani prizadete države, za katere velja malteška zakonodaja. Minister zagotovi, da prizadeta država, končna odločitev o predlagani projekt skupaj z razlogi in ocenami, vključno z informacijami o postopku javnega posvetovanja, na katerih temelji, in morebitnimi pripadajočimi pogoji. Prav tako je, kadar je to potrebno, opis glavnih ukrepov, da bi se izognili, zmanjšali in po možnosti kompenzirali večje škodljive vplive. Ministrstvo nemudoma obvesti prizadeto državo in začne posvetovanja o potrebnih ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti za zmanjšanje ali odpravo znatnih škodljivih čezmejnih vplivov. Minister MEPA predloži vse dokumente in informacije, ki se lahko zahtevajo. LN 126/2008 predpisi o odpravi okoljske škode. Vsebuje tudi določbe, ki se nanašajo na čezmejne okoljske škode, če okoljska škoda prizadene ali bi verjetno prizadela druge države članice EU. Če je prišlo do okoljske škode, bi morala Malta zagotovi dovolj informacij, da bi bile lahko prizadete države članice EU. Pojem zadevne javnosti v čezmejnem kontekstu je enak kot za državljane, katere koli fizične ali pravne osebe in okoljevarstvene NVO. Ni posebnega seznama primerov, kjer posamezniki ali nevladne organizacije lahko izbirajo med sodišči različnih držav. Izbira odvisna od izida sodišč, ko je bila seznanjena z dokumentacijo.

Sorodne povezave


To je strojno prevedena različica vsebine. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Zadnja posodobitev: 14/09/2016