Zavřít

BETA VERZE PORTÁLU JE JIŽ K DISPOZICI!

Vyzkoušejte si BETA verzi evropského portálu e-Justice a dejte nám vědět, jak se Vám s ní pracuje!

 
 

Cesta

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah - Nizozemska

Tento text byl přeložen strojově. Za kvalitu překladu neručíme.

Kvalita tohoto překladu byla ohodnocena známkou: špatná

Jak byste ohodnotili kvalitu tohoto překladu?


  1. Ustavni temelji
  2. Pravosodje
  3. #II
  4. Dostop do glavnih zadev
  5. Dostop do sodnega varstva ob sodelovanju javnosti
  6. Dostop do sodnega varstva zoper ravnanja ali opustitve
  7. Drugi načini dostopa do sodnega varstva
  8. Pravdna sposobnost
  9. Pravno zastopanje
  10. Dokazi
  11. Opustitvena tožba
  12. Stroški
  13. Mehanizmi finančne pomoči
  14. Pravočasnost
  15. Druga vprašanja
  16. Položaj tujca
  17. Čezmejni primeri

I. Ustavni temelji

Člen 21 nizozemske ustave Grondwet ([1]), morajo države zagotoviti svojim državljanom bivalno okolje in poskrbi za varstvo in izboljšanje okolja.#1 Skupaj s členom 11, ki zagotavlja pravico do osebne celovitosti in člena 22, ki dodeljuje pravice do zdravja, so te določbe temeljnih (socialnih) temeljne pravice, povezane z okoljem iz nizozemske ustave. Dostop do pravnega varstva je zavarovana s členom 17, ki določa, da nihče ne more biti proti svoji volji od pristojnega sodišča. Poleg tega poglavje 6 nizozemske ustave določa, da je za pravo bo jasno, katero sodišče je pristojno. Državljani imajo pravico do sklicevanja na temeljne pravice neposredno v upravnih ali sodnih postopkih, če so te pravice upoštevati subjektivne pravice. Zato člen 21 Ustave lahko sklicevala na državljane v postopke zoper odločitve javnih organov. Vendar v večini primerov ne bo imel želenega učinka zaradi diskrecijske pravice, ki vlada v doseganje cilja (-ev) te določbe. Katere koli določbe mednarodnih pogodb ni mogoče sklicevati na upravni in sodni postopek, potem ko je bilo objavljeno, in če take določbe je splošno zavezujoči naravi (člen 93 Ustave). To velja tudi za t.i. Aarhuške konvencije, ki jo je sprejel tako na Nizozemskem kot v Evropski uniji.

II. Pravosodje

Pravno varstvo na Nizozemskem je najprej iz sodišč splošne pristojnosti, ki so pristojni za odločanje, civilne in kazenske zadeve [2].#2 Ta sistem ima tri stopnje. Zadevo je najprej obravnavalo okrožno sodišče (Rechtbank) in če pogodbenica ne strinja s sodbo, se lahko pritoži na pritožbeno sodišče (Gerechtshof). Pritožbeno sodišče preuči dejansko stanje v zadevi in doseže svoje sklepe. Nato je običajno mogoče sklicevati v sporu na najvišje sodišče, vrhovno sodišče Nizozemske (Hoge Raad). Vrhovno sodišče presoja le, ali je nižje sodišče (-e), če se opazuje (pravilna uporaba prava pri sprejemanju svoje odločitve. Na tej stopnji je dejansko stanje, ki ga je Sodišče prve stopnje (i) niso več predmet razprave. Leta 2013 je Nizozemska bo razdeljen na 11 območjih, vsako s svojimi okrožno sodišče. Okrožni sodišči sta razdeljeni na 3 sektorjev: Sektor za civilno pravo, kazensko pravo in upravni zakonodaji sektorja. 11 okrožja so razdeljena na 4 območij pristojnosti za pritožbena sodišča za civilne in kazenske nekatere upravne spore in spore (npr. davčno pravo). V zvezi s kazenskim in civilnim pravom, sodniki prizivnega sodišča nanaša samo na primere, v katerih je bila vložena pritožba zoper sodbo, ki jo je izreklo okrajno sodišče. Ni posebnega sodišča v okoljskih zadevah. Zakon bo določal, katero sodišče je pristojno, ni ustrezne možnosti za izbiro najugodnejšega sodišča (forum shopping). Z nekaj izjemami, upravni spori na vladne odločitve o okoljskih vprašanjih so najprej obravnavalo ena izmed enajstih okrožnih sodišč (upravnega prava). Običajno v primerih odloča okrožno sodišče vloži single-judge oddelka, vendar sodišče lahko odloči imenovati tri sodnike za spor, ki je zapletena in ki vključuje temeljnih vprašanj. V okoljskih zadevah ureja upravno pravo, v mnogih drugih področjih gre za pritožbo pri oddelku za upravne spore Conseil d’Etat (Afdeling Bestuursrechtspraak van de Raad van State), saj bo to zadevo obravnava v senatih treh sodnikov, čeprav bi lahko imeli na voljo enostavno odloči, da zadevo zasliši en sam sodnik. Na drugih področjih nizozemsko pravo določa posebno Appeals Tribunal, kot osrednje pritožbeno sodišče (Centrale Raad van Beroep) za primere, ki se nanašajo na uradnike in socialno varnostjo, pritožbeno sodišče za pritožbe zoper odločbe o odmeri davka ter industrijskim in trgovinskim Appeals Tribunal (College van Beroep voor het bedrijfsleven) za spore na področju družbeno-gospodarskih upravnega prava in za pritožbe za posebni zakoni, kot so zakon o varstvu konkurence. V številnih upravnih sporih obravnavo upravnega prava sektorja okrožnega sodišča, pred katerim se postopek ugovora v okviru upravnega organa. Če se zadeva obravnava v postopku z ugovorom ali upravno sodišče lahko tožeča stranka zaprosi sodišče za izdajo začasne odredbe ali začasne odredbe v posebnem postopku, če se lahko na podlagi zadostnega razloga in dovolj nujno interesa (členi od 8: 81 do 8: 86 zakon o splošnih upravnih postopkih). Če začasni ukrepi, ki jim je upravno sodišče, bo v večini primerov pomeni, da je izpodbijana odločba ustavljena.

V postopkih pred upravnimi odločbami pristojnega sodišča razveljaviti (ali: odločbo razglasi za nično), če je prosilec dokaže odločitev v nasprotju z zakonom. Čeprav imajo pristojnost sodišča za spremembo ali dopolnitev upravne odločbe, potem ko je bila razglašena za nično, ima ta organ bo utemeljiti le, če je dovolj jasno, kakšno odločitev bi moral upravni organ sprejeti po razveljavitvi. V večini primerov razglasitve ničnosti sklepa bo povzročilo novo odločbo z istim upravnim organom. Sodišča so lahko obveznim odškodninam državljanov proti javnim organom, kadar obstajajo razlogi za to (na podlagi delikta), je bil zahtevek vložen z odločbo navedenega državljana Unije in je bilo ugotovljeno, da so v nasprotju z zakonom. Postopki proti upravnih odločb v okoljskih zadevah ureja tako splošne določbe (upravnih) procesnega prava, ki so predpisani z zakonom o splošnem upravnem postopku (Algemene wet bestuursrecht), zlasti poglavja 6, 7 in 8 ter nekaterih določb v posebnih aktih, od katerih so najpomembnejša, zakon o upravljanju okolja (Wet milieubeheer), Splošni akt o okoljskih dovoljenj (Wet algemene bepalingen omgevingsrecht), zakonom o prostorskem načrtovanju (Wet Ruimtelijke Ordening), Zakon o vodah (waterwet), Zakon o ohranjanju narave (Natuurbeschermingswet 1998) in Flora- in živalskih (Flora- in faunawet). V postopkih upravnih odločb v okoljskih zadevah obstaja možnost, da bo Sodišče izrecno imenovati neodvisnega strokovnjaka je Fundacija za svetovanje in razdelitve upravnih sodišč v okoljskih zadevah (Stichting advisering Bestuursrechtspraak ali STAB). Ta ustanova je financirana s strani države in ima posebno strokovno znanje o okoljskih vprašanjih. Zakon določa, da bo napisati poročilo o okoljskem primeru na zahtevo upravnega sodišča. Upravno sodišče v postopkih sodišča nimajo možnosti, da bi preiskala deli upravne odločbe, ki niso bile tožeče stranke. Sodišče pa je organ raziskati dejstva v zvezi s primerom z zaslišanjem prič, če bi zahtevali (pisni) dokazov ali z imenovanjem izvedenca, dokler se nanaša na spor, ki je bil predložen Sodišču s strani strank v postopku. Upravna sodišča bo uporabljala v primerih, ko je tožeča stranka predložila dovolj informacij, da bi se dvomilo o dejstvu, da je upravni organ uporabil za svojo odločitev. Sodna praksa dokazuje, da strani v sporu odloča sodišče, so dolžni predložiti dokaze, po uradni dolžnosti. To velja tudi v okoljskih zadevah pred upravnimi sodišči, čeprav upravni organ vedno dolžna skrbeti, pri pripravi katerih koli upravno odločbo.

III. Dostop do glavnih zadev

Člen 110 nizozemske ustave (Grondwet) nalaga vladi, naj sprejme zakonodajo za zagotovitev dostopa državljanov do informacij o vladnih zadeve. Zakon o prostem dostopu do informacij (Wet Openbaarheid van Bestuur) omogoča popolno ali delno razkritje neobjavljenega prej informacij in dokumentov, ki jih nadzirajo vse ravni vlade in so povezani z javnimi zadevami. Zakon o prostem dostopu do informacij navaja, da praktično vse dokumente, ki se nanašajo na vladne zadeve so po razkritju, določa načelo obveznega razkritja, vendar vsebuje tudi številne razloge za zavrnitev iz člena 10 in 11. Odločitve glede razkritja informacij, morajo biti vedno, ko ti razlogi upoštevajo. V skladu s členom 3 zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Wet Openbaarheid van Bestuur) lahko vsakdo zahteva informacije, vsebovane v evidencah, ki jih je treba razkriti javnosti. Naročniki niso dolžni predmet ali zaradi njihovega pomena. Razkritje informacij se zdi ustrezno za zagotavljanje pravne države v demokratični družbi. Poleg tega ne obstajajo ustrezne formalne zahteve za take prošnje, čeprav je pisna zahteva. Ena država ima za javne zadeve, na katero se zahteva nanaša. Odločitev o tem, ali je treba zahtevo vložiti v 4 tednih; V primeru okoljskih informacij, to je 2 tednov. Upravni organ lahko zadevnim strankam omogočila, da predložijo mnenja o razkritju informacij, ki lahko vplivajo na njihove interese, v katerem primeru se odločitev odloži (člen 6(3) Freedom of Information Act). V skladu z določbami splošnega upravnega zakona (Algemene wet bestuursrecht) zavrnitev spremljati utemeljitev razlogov za zavrnitev in mora vsebovati informacije o razpoložljivih pravnih sredstvih. Tisti, ki niso zadovoljni s Odločitev (zavrnitev, nepopolnega odgovora ali odgovor) lahko zaprosijo za ponovno preučitev v okviru upravnega organa, da zavrne zahtevo. Če odločitev še vedno nezadovoljivo, prav tako lahko obrne na upravo okrožnega sodišča za sodne odločbe. To je v skladu s splošnimi predpisi, ki so določeni v členu 8: 1 in 7: 1 Splošnega upravnega zakona (Algemene wet bestuursrecht). Nazadnje je mogoče sprožiti pri oddelku za upravne spore Conseil d’Etat (Afdeling Bestuursrechtspraak van de Raad van State). Vsi postopki, ki jih je treba vložiti v 6 tednih in ne pravila o obvezni pravnega zastopanja. Vendar se v primerih, ko ni sprejeta nobena odločitev v roku, ki je bila dodeljena javnemu organu, naj sprejme sklep, da je neukrepanje javnega organa, lahko rešujejo na sodišču neposredno. Če so pomembne za spor pristojno sodišče, na splošno zahtevati informacije od javnega organa. Člen 8: 29 Splošnega upravnega zakona (Algemene wet bestuursrecht) javnim organom dovoljuje, da pošljejo informacije Sodišče prosi, naj ne razkrije informacij prosilcu. To je tisto, kar se lahko zgodi v primeru, ki se nanaša na zahtevo po razkritju nekaterih informacij. Samo v primerih, ko je vlagatelj Sodišču omogočila dostop do informacij in odloči o tožbi na podlagi teh podatkov, čeprav tožeča stranka ni imela dostopa, lahko to vpliva na sodbo Sodišča. Ko sodišče ugotovi, da ni (ustrezno) razlog za zavrnitev razkritja, da bi informacije, ki jih je treba razkriti.

IV. Dostop do pravnega varstva v povezavi z udeležbo javnosti

Upravnih postopkov v okoljskih zadevah ureja tako splošne določbe o upravnem postopku splošnega upravnega zakona (Algemene Wet Bestuursrecht) in nekaterih posebnih določbah v splošnem aktu o okoljskih dovoljenj (Wet algemene bepalingen omgevingsrecht) in Zakon o upravljanju okolja (Wet milieubeheer) in zakon o prostorskem načrtovanju (Wet Ruimtelijke Ordening). Za številne pomembne odločitve, kot je dodelitev okoljskih dovoljenj ali ne za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja (kot ippc-permit) in sprejetjem občinski prostorski načrt, zakon določa postopek, ki vključuje sodelovanje javnosti na podlagi draft-decision javnega organa. Če je bila odločitev bo pripravil javno objaviti in draft-decision in dokumenti, ki temelji na bo dostopna vsakomur na ogled na 6 tednov. V tem času lahko vsak sodeluje v procesu odločanja po predložitvi stališč pristojnemu organu. Pristojni organi se morajo odzivati na ta stališča, preden lahko sprejela in objavo dokončnega sklepa. Takšna dokončna odločba se sprejme v 6 mesecih od prejema vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. Ta upravni postopek iz oddelka 3.4 (obsežno javno postopka priprave) splošnega upravnega zakona (Algemene Wet Bestuursrecht) in oddelek 3.3 splošnega zakona o okoljskih dovoljenj (Wet algemene bepalingen omgevingsrecht). Ta postopek se uporablja, kadar so predpisane z zakonom ali ko upravni organ odloči za pripravo odločbe o uvedbi tega postopka. Vsako odločitev, ki je bil pripravljen v ta obsežen postopek pod nadzorom Sodišča neposredno. Pripravi vse druge sklepe bo krajši in bo (v večini primerov) ne vključujejo sodelovanja javnosti. V teh primerih se sprejme končna odločitev običajno trajajo 8 tednov. Ta postopek je predviden v oddelku 4.1 splošnega upravnega zakona (Algemene Wet Bestuursrecht) in oddelku 3.2 (splošni zakon o okoljskih dovoljenj (Wet algemene bepalingen omgevingsrecht). V primerih, ko je obsežen postopek za pripravo odločitve, katerakoli zainteresirana stranka lahko vloži pritožbo (glej člen 1: 2 Splošnega upravnega zakona), ki je prav tako predložila stališča o draft-decision (glej člene 8: 1 oziroma 6: 13 Splošnega upravnega zakona). Zainteresirana stran je vsak, čigar interesi so neposredno prizadeti z upravno odločbo. Sodna praksa določa, da mora obstajati objektivno določljivimi osebni interes, ki pripada oseba zadevo. V zvezi z upravnimi organi, interesi, ki so jim zaupane veljajo za njihove interese. Glede pravnih oseb, šteje, da so njihovi interesi splošnih in skupinskih interesov, ki jih zlasti predstavlja v skladu z njihovimi poslovnimi cilji in kot izhaja iz njihovih dejanskih dejavnostih. Primer bi lahko bila splošnega interesa varstva okolja na določenem področju. Kadar je obsežen postopek ni uporabil členov 8: 1 in 7: 1 Splošnega upravnega zakona (Algemene wet bestuursrecht) določa, da vsaka zainteresirana stranka, ki želi začeti postopek pred sodiščem, se najprej vloži ugovor (bezwaarschrift) organ, ki je sprejel odločbo. Rezultat tega postopka ugovora bo (ponovno) (ed) novo odločbo z istim javnim organom in šele ta odločba lahko rešujejo na sodišču. V vsakem primeru le tiste dele odločitev mogoče izpodbijati na sodišču, ki je bilo sporno v upravni fazi (člen 6: 13 Splošnega upravnega zakona).

Večina zadev se vloži pri okrožnem sodišču, razen če poseben zakon določa drugačen postopek (npr. pritožba na prvi in edini primer pri oddelku za upravne spore Conseil d’Etat). Za primere v zvezi z okoljskimi dovoljenji okrožno sodišče in nato pri oddelku za upravne spore Conseil d’État so običajno pristojni. Primeri za prostorske načrte, preidite na oddelek za upravne spore Conseil d’Etat. Na primer: urbanistični načrt sprejet glede na dolg postopek, ki ga morajo uporabiti pristojni organ pri pripravi odločitev. Sodni nadzor je urbanistični načrt za oddelek za upravne spore Conseil d’Etat (Afdeling Bestuursrechtspraak van de Raad van State) na prvi in zadnji stopnji. Vloga za izdajo IPPC dovoljenja (v skladu s členom 2.1(1) (e splošnega akta o okoljskih dovoljenj) bo obravnavano tudi na upravni postopek, ampak bodo predmet sodnega pregleda s strani okrožnega sodišča prve in pritožbo pri oddelku za upravne spore Conseil d’Etat. V primerih v zvezi z okoljevarstveno dovoljenje sodišča podeli javni organ majhno polje proste presoje pri določitvi, katere so najboljše razpoložljive tehnologije za posamezno napravo; Pri vseh postopkih sodnega nadzora tožeča stranka lahko zaprosi za začasni ali vmesni ukrepi v skladu s splošnimi določbami o opustitvenih tožbah v zvezi z upravnimi postopki (členi od 8: 81 do 8: 86 zakon o splošnih upravnih postopkih).

V nekaterih primerih zakonodaja določa, da okoljska presoja vpliva na okolje (EIA) je treba pripraviti poročilo, preden vloži javni organ ne more odločiti o zahtevku (poglavje 7), zakon o upravljanju okolja. Vsaka odločitev o predpresoji vplivov na okolje, presoje vplivov na okolje ali sprejemanje odločitev ocenjevalnega poročila s strani javnega organa lahko izpodbijajo na Sodišču s tem, da vloži zoper sklep, ki omogoča ali zahtevek zavrne. Ni posebnih pravil glede reprezentativnosti, forum, posvetovanje, dokazov in obseg nadzora Sodišča prve stopnje. PVO obravnava kot pomemben instrument za pripravo nekaterih odločitev, ki bi lahko imeli pomembne učinke na okolje. Omogoča udeležencem, da lahko pristojni organ za dolžnost skrbne priprave odločitev. V večini primerov se objavijo skupaj s draft-decision poročila o PVO in vse je dovoljeno, da predloži stališča pred sprejetjem končne odločitve. Upravna sodišča bo pregled postopkovne in vsebinske zakonitosti zakonitosti upravnih odločb, dokler so zainteresirane stranke, da se določen del odločbe del spora (glej člen 8: 69(1) Zakon o splošnih upravnih postopkih). Če javni organ dodeli diskrecijsko pravico zakonodajalca pri tehtanju različnih interesov, ki so vključene v posebno odločbo, bo sodišče lahko te meje z uporabo obrobni nadzor in spoštovanje odločitev, ki je ni nerazumno (člen 3: 4(2) Zakon o splošnih upravnih postopkih). Na splošno presojo upravne odločbe sodišč in prepriča, da lahko pristojni organ upravičeno se sklep utemelji na materialne in tehnične ugotovitve in izračuni, ki so bile uporabljene. Ni pisnih pravil, razen formalnih pravil, ki jih je treba uporabljati pri ugotavljanju dejanskega stanja. Sodišče je na primer pristojen za imenovanje neodvisnega strokovnjaka, kot temelj za svetovanje in razdelitve upravnih sodišč v okoljskih zadevah (Stichting advisering Bestuursrechtspraak ali STAB). Kadar sodišče meni, da je sklep nezakonit bo izpodbijano odločbo razglasi za nično. Vendar člen 6: 22 Splošnega upravnega zakona (Algemene wet bestuursrecht) določa, da vsaka procesna napaka in to ne škoduje interesom katere koli zainteresirane stranke lahko pri sodišču. V bližnji prihodnosti, vendar pa bo ta določba zagotovila enaka možnost za vsebinskih napak. V bližnji prihodnosti bo tudi novo določbo o splošnem upravnem procesnem pravu, ki bo določal, da upravna odločba ne bo razveljavilo sodišče, če ta krši katero koli določbo, ki ni spadalo v pisni zavarovati interese stranke, ki vloži zadevo. Zadeva bo obravnavana v skladu s splošnimi določbami na področju upravnih postopkov, ki so določeni v poglavju 8 splošnega upravnega zakona (Algemene wet bestuursrecht). Sodišče javno zasliši večini primerov (8: 56–8: 65 zakon o splošnih upravnih postopkih), vendar včasih se nanaša poenostavljen postopek (člen 8: 54 Splošnega upravnega zakona). Ni pisnih pravil o dokazih, ki niso predpisane, se zahtevajo informacije o imenovanju strokovnjakov itd. (členi od 8: 27 do 8: 29 in od 8: 42 do 8: 51 zakon o splošnih upravnih postopkih). Sodna praksa seveda dopušča pravili o bistvenih dokaznih pravil. Na primer: ko se izpodbijana odločba omejuje pravice državljana v njegovem ali kaznovalen, dokazno breme nosi javni organ. Drugo zadevno pravilo palca je: kdo je dal pobudo za upravno odločbo? Če upravna odločitev začela s prošnjo državljana, pri čemer prvi dokazno breme nosi tožeča stranka. Politični dokumenti in splošno zavezujoči predpisi ni mogoče neposredno revidirati z upravnim sodiščem.

V. Dostop do sodnega varstva zoper ravnanja ali opustitve

Ko posamezniki ali pravne osebe ravna v nasprotju z okoljsko zakonodajo, nizozemsko pravo določa možnost vložitve zahtevka pri sodišču neposredno. Vendar naj bi v obravnavani zadevi niso specifične za okoljske zadeve, vendar so se redna (civilna) sodišča na podlagi odškodninskega prava, ki ureja člen 6: 162 nizozemskega civilnega zakonika (Burgerlijk Wetboek). Prosilec lahko zahteva odškodnino ali zahteva, da lahko sodišče odredi posameznik ali pravna oseba prenehati s svojimi ukrepi. Enako velja za terjatve do državnih organov. Na Nizozemskem upravno sodišče, ki obravnava pritožbe o okoljskih dovoljenjih in okoljevarstvenimi nista pristojni v takih primerih proti posameznikom ali pravnim osebam. Upravno sodišče je pristojno, kadar se nanaša na primere, v katerih je bila sprejeta odločitev za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, in uvede izvršilne ukrepe, da dovolijo ali zavrnejo v druga okoljska vprašanja. Direktiva o okoljski odgovornosti (2004/35/ES), ki jo je izvedla Nizozemska v naslovu 17.2, Zakon o upravljanju okolja (Wet milieubeheer). Pristojni organ zaradi okoljske škode je organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja za namestitev (inrichting) na podlagi splošnega okolja, ki omogoča akt (Wet algemene bepalingen omgevingsrecht) ali – za tiste obrate, ki jih ureja splošni zavezujoči predpisi o varstvu okolja, v večini primerov pa je uredba o splošnih pravilih za dejavnosti (activiteitenbesluit) – organ, ki je pristojen za izvrševanje splošnih pravil. V primerih, ko je bila škoda povzročena zunaj obrata, pristojni organ določi na podlagi narave škode v skladu s členom 17.9 (1 do 4), zakon o upravljanju okolja. Vsaka zainteresirana stranka, kot je opredeljena v členu 1: 2 Splošnega upravnega zakona (zakon o splošnih upravnih postopkih; Algemene wet bestuursrecht), ali državni organ lahko zahteva od pristojnega organa, da odloča o preventivnih ali sanacijskih ukrepov. Če zainteresirana stranka vloži pravno sredstvo, kakršno koli odločitev sprejel v skladu z uredbo o izvajanju direktive o okoljski odgovornosti javnih organov za okoljsko odgovornost je predmet sodnega nadzora. Vse pritožbe se obravnavajo v skladu s splošno uredbo o upravnih odločitev, ki so določena z zakonom o splošnem upravnem in posebna postopkovna pravila na področju okolja za okoljsko upravljanje, delujejo. Ko je upravno sodišče ni pristojno za obravnavo spora, ki se pojavijo v civilno sodišče, pristojno za obravnavanje zadeve.

VI. Drugi načini dostopa do sodnega varstva

Openbaar Ministerie (državnega tožilstva) je pristojno za pregon storilcev kaznivih dejanj zoper okolje, ki so določeni v nizozemskega kazenskega zakonika (Wetboek van Strafrecht). V okoljskih zadevah vsebuje poseben oddelek državnega tožilstva za pregon tovrstnih dejanj. Zasebni kazenski pregon ni na voljo v okoljskih zadevah. Vendar pa obstaja možnost za zainteresirane stranke, da zahtevajo kazensko sodišče, da je bil državni tožilec, pristojen za pregon določenega kaznivega dejanja; Člen 12 zakona o kazenskem postopku (Wetboek van Strafvordering).

Obstoj nacionalnega varuha človekovih pravic, ki je zagotovljena s členom 78a ustave Grondwet (Nizozemska). Nizozemska ima poseben nacionalni zakon o varuhu človekovih pravic (Nationale Ombudsman). Poleg tega delo nacionalnega urada varuha človekovih pravic so zavarovane v okviru nizozemskega splošnega upravnega zakona (Algemene wet bestuursrecht). Nacionalni varuh človekovih pravic preiskuje pritožbe, ki so mu jih člani javnosti. Prav tako lahko začne preiskave na lastno pobudo. Ni posebnega varuha človekovih pravic v okoljskih zadevah. V nikogaršnjem pritožbo na nizozemskega varuha človekovih pravic je za preiskovanje pristojna ravnanje vlade. Varuh človekovih pravic (http://www.nationaleombudsman.nl/) pomaga državljanom, ki imajo težave z vlado in pojasni, kako lahko upravni organi bolje opravljali.Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.nationaleombudsman.nl/ Kjer je primerno, tudi nacionalni varuh človekovih pravic obravnava težave ali pritožbe, ki jo sproži preiskavo. Z zakonom, vse zadevne strani morajo sodelovati s temi. Nacionalnega varuha človekovih pravic je „rezervna določba“. Če se želite pritožiti v zvezi z vlado, v prvem koraku se pritožujejo, da upravni organ sam. Nacionalni varuh človekovih pravic pritožbo obravnava le, če je bila najprej vložena pri upravnem organu in pritožba ni bila ustrezno obravnavana.

VII. Pravdna sposobnost

Pravdna sposobnost

Upravnega postopka (sodelovanje javnosti)

Sodni postopek

Posamezniki

V upravnem postopku je glavno pravilo, da zainteresirana oseba, oseba, ki je neposredno prizadela odločitev (člen 1: 2(1) Splošno upravno pravo), mora biti omogočeno, da sodeluje v postopku, ki vodi do odločitev. To velja v postopku, ki je predpisan za posamezne odločitve in obsežnega postopka priprave oddelka 3.4 zakon o splošnih upravnih postopkih. V okoljskih zadevah kljub temu obstajajo posebne določbe, ki bodo omogočile ne le zainteresirana stranka, ampak vsakogar, da predložijo svoja stališča o osnutku sklepa, na primer člen 3.12, Lid 5 Splošni zakon o okoljskih dovoljenj (wabo).

Člen 8: 1 Splošnega upravnega zakona (Algemene wet bestuursrecht) določa, da so samo zainteresirana stranka (belanghebbende) ima pravico do vložitve pritožbe zoper odločbo javnega organa. Zainteresirana stranka je posameznik, čigar interesi so neposredno prizadeti z odločitvijo (člen 1: 2(1) Zakon o splošnih upravnih postopkih). Preden se lahko vloži pritožba, postopek ugovora je obvezno v skladu s členom 7: 1 Splošnega upravnega zakona, razen če je bil pripravljen v skladu s temeljitim pripravam postopek, opisan v oddelku 3.4 zakon o splošnih upravnih postopkih.

NVO

Člen 1: 2(1) Gala navaja, da zainteresirana stranka je posameznik (ali kateri koli pravni subjekt), katerih interesi so neposredno prizadeti z odločitvijo. Člen 1: 2(3) Zakon določa, da splošna upravna zakonodaja v zvezi z interesi pravne osebe se šteje, da na splošno in zlasti zastopanje skupnih interesov, ki so jih v skladu z njihovimi poslovnimi cilji in kot izhaja iz njihovih dejanskih dejavnostih. V okoljskih zadevah kljub temu obstajajo posebne določbe, ki bodo omogočile ne le tudi zainteresirane stranke, naj predložijo svoja stališča glede osnutka sklepa.

Člen 8: 1 Slavnostna določa, da so samo zainteresirana stranka (belanghebbende) ima pravico do vložitve pritožbe zoper odločbo javnega organa. Člen 1: 2(1) Act.states splošnega upravnega prava, da zainteresirana stranka je posameznik (ali kateri koli pravni subjekt), katerih interesi so neposredno prizadeti z odločitvijo. Člen 1: 2(3) Zakon določa splošna upravna zakonodaja glede pravnih oseb, da so njihovi interesi, šteje, da imajo na splošno in zlasti zastopanje skupnih interesov, ki so jih v skladu z njihovimi poslovnimi cilji in kot izhaja iz njihovih dejanskih dejavnostih.

Drugi pravni subjekti

Glej posameznikov in/ali nevladne organizacije

Glej posameznikov in/ali nevladne organizacije

Ad hoc skupine

Morajo izpolnjevati zahteve bodisi posamezniki ali nevladne organizacije

Morajo izpolnjevati zahteve bodisi posamezniki ali nevladne organizacije (NVO), preden se konča rok za pritožbo

tuje nevladne organizacije

Glej posameznikov in/ali nevladne organizacije

Glej posameznikov in/ali nevladne organizacije

Drugo

Glej posameznikov in/ali nevladne organizacije

Glej posameznikov in/ali nevladne organizacije

Samo pravilo, ki določa, da ima zainteresirana stranka pravico do pritožbe zoper odločitev javnega organa (člen 8: 1 in 1: 2 zakon o splošnih upravnih postopkih.) se uporablja za vse upravne sodne postopke. Od oktobra 2005 nizozemskim upravnim procesnim pravom nima več actio popularis. Sektorske in okoljske zakonodaje ne odstopajo od tega splošnega pravila pravne podlage; Zato se uporablja v zadevnih primerih, presoja vplivov na okolje ter IPPC. Vendar so se sektorski predpisi, v okoljskih zadevah, določajo, da se ne le zainteresirana stran, ampak Vsakdo ima pravico, da predložijo svoje mnenje o osnutku sklepa. Pravna podlaga za vladne organe je urejen v členu 1: 2 (1 in 2), zakon o splošnih upravnih postopkih, v katerem je navedeno, da lahko upravni organ zainteresirani stranki, ker se interesi, ki jim jih je zaupal zakonodajalec, šteje, da so njihovi interesi. Javne naloge, ki so jim dodeljene, in pristojnosti, ki so odločilnega pomena pri ocenjevanju, kateri so interesi, ki so jim zaupane. V skladu s členom 1: 1 splošnega upravnega prava act. nacionalnega varuha človekovih pravic se ne šteje za takega upravnega organa. Poleg tega ni bilo nobenih dokazov o kakšnem koli postopku pred upravnim sodiščem, ki jih državno tožilstvo.

VIII. Pravno zastopanje

Odvetniki imajo pomembno vlogo v sodnih postopkih v okoljskih zadevah kot okoljske zakonodaje postaja vse bolj zapleteno. Če v zadevi zmaga na upravno sodišče, javni organ, lahko povrne stroške pravne pomoči, če tako odredi sodišče. Znesek, ki se lahko dodeli, kar je običajno precej nižje od dejanskih stroškov (člen 8: 75 Splošnega upravnega zakona.). Vendar v upravnih postopkih pravnega svetovalca ni obvezna. Enako velja za vse upravnih sodišč. Zato ni obvezno pravnega zastopnika v upravnih sodnih postopkih. Z drugimi besedami, z zakonom o splošnem upravnem postopku splošnega upravnega zakona (Algemene wet bestuursrecht)., ne določajo pravnega svetovalca za vložitev pritožbe, niti za zastopanje pred sodiščem. V civilnih sodnih postopkih je pravno zastopanje obvezno, čeprav obstajajo pomembne izjeme za primere, v katerih je finančni interes v zadevi ni večja od 25,000 EUR. Enako velja za postopke pred kazenskim sodiščem. Vsi odvetniki so člani odvetniške zbornice (Orde van Advocaten“, http://www.advocatenorde.nl/).Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.advocatenorde.nl/ Na njihovi spletni strani boste našli nekaj besed, kot so odvetniki s področja specializacije, kot so okoljska zakonodaja (milieurecht). V nekaterih primerih nevladne organizacije, kot je Greenpeace (http://www.greenpeace.nl/), Stichting Natuur en Milieu (www2.natuurenmilieu.nl) ali Milieudefensie (http://www.milieudefensie.nl/), lahko pomagali javnosti vložijo pritožbo.Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.greenpeace.nl/Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.milieudefensie.nl/

IX. Dokazi

Nizozemska nima posebnega pravila o dokaznem bremenu, ki veljajo samo v okoljskih zadevah. V kazenskih in civilnih sodnih postopkih veljajo posebna pravila glede dokazil in kdo nosi dokazno breme. V civilnih postopkih so stranke predlagati vse dokaze za svoje izjave k Splošnemu sodišču čim prej. Državno tožilstvo preganja in morajo predložiti vseh dokazov v kazenskih postopkih v zvezi z okoljskimi zadevami. V pravilih o upravnih sodnih postopkih zagotovijo dokazi obstajajo, vendar ni ena od strank, v zvezi s katerimi bo dokazno breme. Zagotavljanje novih dokazov pred Sodiščem prvič je običajno dovoljeno, razen če načela dolžnega pravnega postopanja ogroženi. Čeprav je zakonodajalec, ko je pojasnila, da upravna sodišča, bi si morali prizadevati za materialne resnice in sodišča so pristojna, da zahteva dokazila na lastno pobudo (po uradni dolžnosti), sedanji postopek pred upravnimi sodišči, v več pogledih, podobnih postopkom pred civilnimi sodišči, pri katerih so strani pričakuje, da predložijo dokaze. Stranke so lahko prisotne strokovna mnenja pomaga strokovnjak, zasliši kot pričo, in Sodišču predlaga, naj določi izvedenca, da opravi preiskavo (glej oddelek 8.2.2 splošna upravna zakonodaja act.on predhodne preiskave). Sodišče bo ocenila vse predložene dokaze in ugotoviti, katere dokaze je najverjetneje v skladu z resnico. Kadar strokovno mnenje je seveda niso zavezujoči za upravni sodnik, čeprav so sodniki naj bi mnenje strokovnjaka imenoval. Izvedensko mnenje ni zavezujoče niti v primeru, ko bi sodišču, ni pa pogodbenica imenuje izvedenec je predstavil poročilo. Sodišča so vedno sposobni oceniti kakovost in doslednost poročila in upošteva, ali ima strokovnjak v skladu z načelom skrbnosti. V postopkih upravnih odločb v okoljskih zadevah obstaja možnost, da bo Sodišče izrecno imenovati neodvisnega strokovnjaka je Fundacija za svetovanje in razdelitve upravnih sodišč v okoljskih zadevah (Stichting advisering Bestuursrechtspraak ali STAB). Ta ustanova je financirana s strani države in ima posebno strokovno znanje o okoljskih vprašanjih. Zakon določa, da bo napisati poročilo o okoljskem primeru na zahtevo upravnega sodišča. Zaradi razpoložljivosti te ustanove možnost, da sodišče imenuje izvedenca, da opravi nadzor posebne odločbe, se zdi nekoliko boljše v postopkih v okoljskih zadevah.

Opustitvene tožbe.

Na splošno je odločbo izdal upravni organ začel učinkovati z dnem, ko je bil priglašen v skladu s splošnimi pravili o obveščanju v zakon o splošnih upravnih postopkih. Vendar pa bo najpomembnejše okoljske odločitve šele, ko rok za vložitev tožbe zoper te odločitve, saj sektorska zakonodaja to odredi. Na splošno je pritožba zoper odločitev vlade na Nizozemskem nima odložilnega učinka (glej člen 6: 16 Splošnega upravnega zakona.). Vendar so se sektorski ali posebna zakonodaja včasih razlikuje od tega splošnega pravila. Zato na splošno upravne odločitve lahko izvrši takoj, ne glede na pritožbo ali sodni postopek. Vsako izvajanje odločbe, ki je pozneje razveljavilo Sodišče, lahko pa povzroči odgovornost.

Če je pritožba zoper sklep je bil vložen pri District Court, niti pred morebitno pritožbo pri okrožnem sodišču, ugovarjata, predsednik okrožnega sodišča, ki ima ali lahko ima pristojnosti v postopku o glavni stvari lahko na zahtevo odobri začasni ukrep, če je hitrost zaradi interesov. Takoj, ko je ugovor vložen ali je vložena pritožba (pro forma), so sodišča pristojna, da izdajo sodno prepoved, na zahtevo katere koli zainteresirane stranke, ki je vložila ugovor ali pritožbo in se je izkazala nujnost opustitvenih tožb, ker zadevne interese (glej člen 8: 81 Splošnega upravnega zakona.).

Opustitvena tožba je lahko sestavljena iz kakršnihkoli sodišče odredilo ukrep, vendar pa bo v skoraj vseh primerih vključujejo dodelitev odložilnega učinka ali odpravi odložilni učinek odločitev, ki je bila sprejeta s strani upravnega organa. Ni nobenega pravnega sredstva zoper odredbo pred upravnim sodiščem.

XI. Stroški

Upravni postopki so brezplačni. Upravno sodišče v takem primeru tožeče stranke je treba plačati pristojbino. Pristojbina za postopke pred sodiščem na prvi stopnji, ki je določena v členu 8: 41 Splošnega upravnega zakona (Algemene wet bestuursrecht). Na splošno se pristojbina ne šteje za zelo visoka. Razlikuje se glede na vrsto osebe, da se začne postopek in vrsto primera in materialnega prava, ki se uporabi. Člen 8: 41(3) Splošna upravna zakonodaja izrecno act.mentions različne pristojbine. Leta 2013 je pristojbina 44 EUR za vsako fizično osebo, ki vloži pritožbe ali tožbe zoper odločbo upravnega organa, ki se ukvarja z vprašanji socialne varnosti in povezane zakonodaje (glej člen 8: 41(3) Zakon o splošnih upravnih postopkih.). 160 EUR za fizične osebe v vseh drugih primerih in 318 EUR za vsako pravno osebo vložitev pritožbe ali tožbe. Pristojbine za postopek pred upravno pritožbeno sodišče, je nekoliko višji in so določene v zakonodaji, ki se uporablja v postopku pred pritožbenim sodiščem. Če je pritožba uspešna, bodo ti stroški se ponavadi plačajo upravni organ (člen 8: 75 Splošnega upravnega zakona.). V zelo redkih primerih zlorabe pravice do pritožbe na sodišče lahko odloči, da tožeča stranka nosi (fiksnih) stroškov upravnega organa. Načelo „kdor izgubi, plača“ ne velja v večini primerov. Stroški v civilnih sodnih postopkih so nekoliko višje. Takse za sodne postopke na okrožnem sodišču se razlikuje (v najpogostejših primerih v 2013 je 274 EUR za fizične osebe in najmanj 589 EUR za pravne osebe, ampak je lahko višja, kadar zaradi primera večji). Kadar se zadeva nanaša na terjatev, ki so bodisi nad 25,000 EUR in nad 100,000 EUR pristojbine, ki se v tem zaporedju. V posebnih okoliščinah mogoče opredeliti kot eno najbolj revnih in posebno nizka ali taksa. V zvezi s civilnimi zadevami’loser plača“. V vseh drugih primerih se stroški lahko stroški za strokovno pravno pomoč v sodnih postopkih. Ti stroški se razlikujejo glede na vrsto odvetnik in njegova stranka najame specializacije). Če je stranka ali stranka kot ogrožene ali slabo lahko zaprosijo za subvencionirano pravno pomoč, vendar bo morala plačati osebni prispevek.

XII. Mehanizmi finančne pomoči

Sodišče ne more zagotoviti oprostitev plačila sodnih taks. Vendar pa nizozemska zakonodaja določa za subvencionirano pravno pomoč in za znižanje pristojbin za tiste prosilce, ki bi lahko bile ogrožene ali slabo. Poleg tega obstajajo posebni uradi, ki nudijo pravno pomoč na neformalni osnovi, čeprav je to v večini primerov privede do običajne stroške pravne pomoči, za katere lahko subvencija dodeljena pod istimi pogoji, ki veljajo za znižane pristojbine. Poleg tega odvetniške pisarne lahko prepričale, naj zagotovijo brezplačne pravne pomoči in nekateri od njih trdijo, da se redno, vendar večina odvetniških pisarn, verjetno ne bo zagotovila brezplačno pravno pomoč pri razmeroma običajnih primerih. Ni pravnih klinik, ki se ukvarjajo z okoljskimi zadevami, ki so na voljo širši javnosti. Vendar v nekaterih primerih nevladnih organizacij, kot sta Greenpeace bo organiziral proteste zoper odločitve javnih organov in pomoč pri vlaganju pritožb.

VII. Pravočasnost

Če se odločitev uporablja za upravni organ bi moral sprejeti odločitev v izraz iz področne zakonodaje ali – če tak rok zagotovi – v razumnem roku, ki se šteje za osem tednov v skladu s členom 4: 13 Splošnega upravnega zakona. Rok za zahtevek za izdajo okoljskega dovoljenja (zapletene) šest mesecev in je osem tednov v manj kompleksne zadeve, kot gradbenega dovoljenja. Tako so določene v splošnem aktu o okoljskih dovoljenj (Wet algemene bepalingen omgevingsrecht). Vsaj dveh različnih vrst sankcij, če upravni organ ne izda sklepa v roku. Vlagatelj mora obvestiti pristojni javni organ, da odločba ni spadalo v določenem času in dva tedna po tem opominu, imajo dve posledici. Prvič, tožeča stranka se podeljuje pravico do pritožbe pri sodišču neposredno nad dejstvom, da ni izdal odločbe. Če pristojno sodišče odloči, da je javni organ kršil svojo dolžnost, da si prizadevajo za uresničitev odločitev, da bo javni organ, da odločbo in določi denarno kazen za vsak dan, ko javni organ ne poda odločitev. Druga posledica dejstva, da dva tedna po obvestilu, da je tožeča stranka od tega dne je dodeljeno finančno nadomestilo za vsak dan, da organ oblasti, vendar največ 1 260 EUR. Če želite izpodbijati odločitev pritožbo je treba vložiti v šestih tednih po tem, ko je prejel obvestilo. V večini primerov ni dovoljeno predložiti formalne pritožbe, kar pomeni, da je drugi pogoj za predložitev razlogov za pritožbo. Čeprav Sodišča Sodišče pred kratkim poskušalo določiti datume prej, običajno zaslišanje bo potekalo po tri četrtine leta. To omogoča strankam, da predstavijo razloge za pritožbo, in ne zmanjšuje njihove pravice, da se odzovejo na vsak drugi pisni obliki. Ni nobenega roka, v katerem se mora sodišče določiti datum za obravnavo. Če je bil datum določen s strani do deset dni pred zaslišanjem ustvarjanja novih informacij ali novega razloga za pritožbo, vendar se zaveda, da načela dolžnega pravnega postopanja lahko omejijo svobodo pošljejo nove informacije ali utemeljitve. S splošnim upravnim pravom act.sets rok sojenja po posvetovanju z upravnim sodiščem. Ta rok šest mesecev in se lahko podaljša za nadaljnjih šest tednov. Vendar pa ni nobenih sankcij zoper zamude pri izdajanju sodb sodišč. Splošno sodišče je potrebnih 9 do 12 mesecev za izdajo sodbe. Pred kratkim je bila poudarjena z zakonodajalcem in sodstvom, da sodni postopki, mora biti čim bolj vodijo do končne rešitve upravni spor. Zato več instrumentov, ki so bile uvedene, da bi omogočile Sodišču, da bi dosegli ta ideal; Na primer, če sodišče oceni, da je odločba v nasprotju z zakonom, se mu dodeli pristojnost, da zahtevajo, da upravni organ si prizadeva za odpravo nepravilnosti (to se imenuje „upravne“; Člen 8: 51–8: 51 in člen 8: 80a, 80b in 8: splošna upravna zakonodaja act.act).

XIV. Druga vprašanja

Okoljske odločitve ponavadi izpodbijala v upravnem postopku s predložitvijo pravnega mnenja in zahtevnega osnutka sklepa. (Kompleksna, velika) v okoljskih zadevah je skupna razprava o projekta z javnostjo, preden začne formalni upravni postopek. V večini primerov bo verjetno znana stališča predložena javnemu organu, ker informacije, ki so bile zbrane pri pripravi osnutka odločitve. Splošni podatki o vplivih na okolje ni sistematično predvideno v strukturiran in zlahka dostopen način, vendar prosila za informacije bo vodilo do odločitve glede objave informacij, ki se lahko izpodbija na sodišču. Informacije o presoji vplivov na okolje je v veliki meri dostopno na spletni strani Komisije za presojo vplivov na okolje (http://www.commissiemer.nl/).Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.commissiemer.nl/ Poleg tega se informacije o pravnih vprašanjih, ki jih zagotavlja Agencija vlade (http://www.agentschapnl.nl/), ki ima več spletnih strani z informacijami o okolju na Nizozemskem in na področju okolja (http://www.infomil.nl/).Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.agentschapnl.nl/Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.infomil.nl/ Na Nizozemskem se nevladne organizacije bolj prepričan, da alternativno reševanje sporov lahko dobra alternativa za sodne postopke. To velja tudi v okoljskih zadevah. Poleg tega so nekatere upravnih sodišč, tudi najvišje upravno sodišče v okoljskih zadevah, ponujajo strankam možnost obrniti na posrednika in poskusi rešiti spor z iskanjem soglasja in ne da bi Sodišče izdalo sodbo.

XV. Položaj tujca

Diskriminacija na podlagi države izvora in/ali jezika, ki je prepovedana z nizozemsko ustavo (člen 1). Na splošno (procesno) pravo zahteva, da vse pravne spore, pritožbe in druga besedila, predložena Sodišču v nizozemskem jeziku. Sodbe Sodišča in drugih besedil, ki bodo tudi v nizozemščini. Kljub temu obstajajo možnosti, da se zadevni dokumenti napisani v drugem jeziku prevedena. Poleg tega, kadar oseba sodeluje na sodni obravnavi in ga ne more izraziti v nizozemskem jeziku dovolj je dovoljeno uporabljati svoj jezik in sodišče poskrbi za brezplačnega tolmača (glej člen 8: 36 Splošnega upravnega zakona).

XVI. Čezmejni primeri

Ni splošna postopkovna pravila v nizozemski zakonodaji o okoljskih vprašanjih v drugi državi. V večini primerov so čezmejni primeri obravnavani v skladu z normalnimi procesnimi pravili. Seveda nizozemskega okoljskega vpliva projektov v drugih državah so pomembne za odločitev, ki jih sprejmejo nizozemski organi, ne pa tudi splošna pravila o čezmejnih primerih. (zunanje) posameznikov, ki jih je prizadela odločitev javnega naročnika mogoče šteti za zainteresirane stranke (člen 1: 2 Splošnega upravnega zakona.) in bo zato na Nizozemskem upravno sodišče in so primerni za tako rekoč vsa pravna in finančna pomoč, ki je bila navedena zgoraj.

Sorodne povezave

[1] Vsi nizozemski zakonodaji, navedeni na tem spletišču lahko najdete na internetu Consulting, http://wetten.overheid.nl/zoeken/.Povezava se odpre v novem oknuhttp://wetten.overheid.nl/zoeken/

[2] Informacije o nizozemskem sodstvo je na voljo na internetu Consulting, http://www.rechtspraak.nl/.Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.rechtspraak.nl/


To je strojno prevedena različica vsebine. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Zadnja posodobitev: 14/09/2016