Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Prilagoditev stvarnih pravic - Nizozemska

1 Katere so stvarne pravice, ki lahko po pravu te države članice izhajajo iz dedovanja?

To vprašanje je na Nizozemskem urejeno v členu 4:182 civilnega zakonika (Burgerlijk Wetboek).

Člen 182 civilnega zakonika določa naslednje:

  • S smrtjo osebe dediči ipso jure podedujejo prenosljive pravice, premoženje in posest zapustnika. Prvi stavek se ne uporablja, če se zapuščina zapustnika deli v skladu s členom 13. V tem primeru premoženje in posest zapustnika ipso jure podeduje preživeli zakonec.
  • Dediči ipso jure postanejo dolžniki dolgov zapustnika, ki ob smrti niso prenehali. Če je zapuščina deljiva, so dediči odgovorni za zapustnikove dolgove vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, razen če so odgovorni skupaj in solidarno.

Na Nizozemskem se uporablja načelo pravnega instituta „seisin“, v skladu s katerim dediči ipso jure prevzamejo položaj zapustnika. Lastništvo nad zapuščinskim premoženjem in dolgovi na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva preide na dediče, ki so sprejeli dediščino.

V primeru pravne delitve zapuščine (wettelijke verdeling), če zapustnik umre brez oporoke, preživeli zakonec / registrirani partner prevzame vse premoženje in dolgove, potomci pa le terjatev. Potomci niso odgovorni za dolgove iz naslova dedovanja. V primeru pravne delitve zapuščine je za dolgove odgovoren samo preživeli zakonec / registrirani partner.

Načelo pravnega instituta „seisin“ pomeni, da ni nobenih lastninskih stvarnih pravic ali premoženjskih pravic, ki bi izhajale iz dedovanja kot takega. Na Nizozemskem zapuščina ne pomeni ločenega premoženja. Kar zadeva odtujitev zapuščinskega premoženja, se ne uporablja nobena omejitev in zapuščina se ne more zaseči. Možen pa je zaseg predmetov zapuščine med dediči.

2 Ali so te stvarne pravice vpisane v register pravic na nepremičninah ali premičninah in če je odgovor pritrdilen, ali je takšen vpis obvezen? V katere registre so vpisane in katere so zahteve in postopek za vpis?

Ker sama zapuščina ni ločeno premoženje, se vpis v register ne izvede.

Potrdilo o dedovanju ali evropsko potrdilo o dedovanju se lahko vpiše v zemljiško knjigo, glej člena 27 in 27a Zakona o zemljiški knjigi (Kadasterwet). S tem vpisom dediči prijavijo, da je lastnik umrl in da se lastništvo prenese nanje na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva. Vendar pa vpis v zemljiško knjigo ni konstitutivna zahteva. Tudi brez vpisa se lastništvo prenese ipso jure. Če dediči nato razdelijo zapuščino, se zahteva izročitev. To potem pomeni prenos na podlagi singularnega pravnega nasledstva. Delitev je urejena v členu 3:186 civilnega zakonika.

Člen 186 civilnega zakonika določa naslednje:

  • Za prenos deleža, dodeljenega vsakemu od solastnikov, se zahteva uradna izročitev na enak način, kakor je predviden za prenos.
  • Delež, ki ga prejme solastnik, se zadrži pod istim naslovom, kot ga imajo solastniki skupaj pred delitvijo.

Za uradno izročitev nepremičnega premoženja ali omejenih pravic na tem premoženju člen 3:89 civilnega zakonika določa, da je treba sestaviti notarsko listino in jo vpisati v javne registre.

Člen 89 civilnega zakonika določa naslednje:

  • Uradna izročitev, potrebna za prenos nepremičnine, je v obliki notarske listine, ki jo stranke sestavijo v ta namen, sledi pa vpis te listine v ustrezne javne registre. Vpis listine v register lahko zahteva tako pridobitelj kot tudi odsvojitelj.
  • V listini o uradni izročitvi je natančno določena pravica, ki je predmet prenosa, ni pa treba navesti dodatnih pogojev, ki veljajo za prenos.
  • Če pooblaščeni zastopnik deluje v imenu ene od strank za pripravo listine o uradni izročitvi, se pooblastilo natančno navede v listini.
  • Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za uradno izročitev, ki je potrebna za prenos drugega premoženja, vpisanega v registre.

3 Kateri so učinki vpisa stvarnih pravic?

Glej odgovor zgoraj.

4 Ali obstajajo posebna pravila in postopki za prilagoditev stvarne pravice, do katere je oseba upravičena po pravu, ki se uporablja za dedovanje, pravo države članice, v kateri oseba to pravico uveljavlja, pa takšne stvarne pravice ne pozna?

Ne, v civilnem zakoniku ali Zakonu o zemljiški knjigi se ne uporabljajo posebna pravila.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 12/08/2019