Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Bruselj I (prenovitev) - Madžarska


ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ/ORGANOV

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Madžarska

Brussels I recast


Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

Člen 65(3) – Informacije o tem, kako se po nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz člena 65(2) Uredbe.

(1) Pomen obvestila drugega o pravdi v madžarskem civilnem procesnem pravu

Neuspešna stranka, ki želi vložiti zahtevek zoper tretjo osebo ali zoper katero je tretja oseba vložila zahtevek, lahko navedeni tretji osebi pošlje obvestilo. Obvestilo drugega o pravdi lahko pošlje tožnik, toženec, intervenient ali obveščena tretja oseba.

(2) Roki za pošiljanje obvestila drugega o pravdi kot procesnega akta:

Toženec lahko vloži obvestilo drugega o pravdi v 30 dneh po prejemu zahtevka, tožnik pa v 30 dneh po tem, ko je obveščen o materialnem nasprotnem zahtevku. Ta določba po analogiji velja tudi za spremembe priznanih zahtevkov in za nasprotne zahtevke.

Oseba, ki vstopi v postopek po začetku pravde, tj. intervenient ali obveščena tretja oseba, lahko vloži obvestilo drugega o pravdi v 30 dneh od vstopa v postopek. V posebno resnih zadevah (pri katerih sporni znesek presega 400 milijonov HUF), je rok za predložitev izjav stranke, ki pošlje obvestilo, in obveščene tretje osebe 15 dni in ne 30 dni. Izjava, ki jo stranka, ki pošlje obvestilo, predloži po izteku roka, je nična, povedano drugače, sodišče torej šteje, da ni bila vložena.

(3) Pošiljanje obvestila drugega o pravdi:

Stranka, ki pošlje obvestilo drugega o pravdi, ima pri tem dve obveznosti. Prvič, stranka, ki pošlje obvestilo, ga mora zadevni tretji osebi poslati pisno, navesti razloge zanj in priložiti kratek povzetek stanja postopka. Drugič, obvestilo drugega o pravdi se predloži sodišču, pisno ali ustno na naroku, pri čemer se navedejo razlogi zanj. Stranka, ki pri sodišču vloži obvestilo drugega o pravdi, mora priložiti listine, ki dokazujejo, da je obveščena tretja oseba prejela obvestilo, in dokazilo o datumu prejema.

Če obveščena tretja oseba v 30 dneh od prejema obvestila, za katerega je stranka, ki je poslala obvestilo, predložila dokaze, sodišču ne pošlje izjave o pridružitvi postopku, se šteje, da obvestila drugega o pravdi ni sprejela. Izjava, predložena po izteku roka, je nična.

Če obveščena tretja oseba sprejme obvestilo drugega o pravdi, se lahko stranki, ki je poslala obvestilo, pridruži kot intervenient. To lahko sporoči pisno ali ustno na naroku.

Priznanje intervencije obveščene tretje osebe in njenega pravnega statusa urejajo pravila o intervencijah.

(4) Pravne posledice obvestila drugega o pravdi:

Če obveščena tretja oseba sprejme obvestilo drugega o pravdi, se lahko stranki, ki je poslala obvestilo, pridruži kot intervenient (povabljena stranka). Glede intervenientov madžarsko civilno procesno pravo opredeljuje dva različna položaja:

– če pravni učinek sodbe ne zajema pravnega razmerja med intervenientom in nasprotno stranko, lahko intervenient (predhodno obveščena tretja oseba) samostojno izvede vsa pravna dejanja, ki jih lahko izvede stranka, ki jo intervenient podpira, razen sklenitve poravnave, priznanja pravic in odpovedi pravicam. Dejanja intervenienta imajo učinek le, če jih ne izvede stranka, ki jo intervenient podpira, in če niso v nasprotju z dejanji take stranke;

– če na podlagi veljavne zakonodaje pravni učinek sodbe zajema tudi pravno razmerje med intervenientom in nasprotno stranko, lahko intervenient (predhodno obveščena tretja oseba) samostojno izvede vsa pravna dejanja, ki jih lahko izvede stranka, ki jo intervenient podpira, razen sklenitve poravnave, priznanja pravic in odpovedi pravicam, taka dejanja pa imajo učinek tudi, če so v nasprotju z dejanji stranke, ki jo intervenient podpira. Sodišče pri obravnavi zadeve presoja učinek takih nasprotujočih si dejanj in pri tem upošteva tudi druge vidike zadeve.

Vprašanje, ali pravni učinek sodbe zajema tudi razmerje med intervenientom in nasprotno stranko, pa ni stvar sodne presoje, ampak izhaja izključno iz pravnih določb.

Ena od njih je člen 32(2) Zakona LXII iz leta 2009 o obveznem avtomobilskem zavarovanju odgovornosti do tretjih oseb, ki določa: „Področje uporabe katere koli pravno zavezujoče sodbe, s katero se zavrne odškodninski zahtevek oškodovanca, zajema tudi imetnika police ter v primerih iz člena 35(1) tudi prevoznika in voznika, če sodišče tako odloči v pravdi med oškodovancem in zavarovalnico, posrednikom pri poravnavi zahtevka, nacionalnim uradom ali vodjo odškodninskega sklada.“ (Zgoraj navedeni člen 35(1) določa: „Oškodovanec lahko zahtevek vloži pri vodji odškodninskega sklada in zahteva odškodnino za izgubo ali poškodbo, ki jo je na ozemlju Madžarske povzročilo nezavarovano motorno vozilo v nasprotju z obveznostmi glede zavarovanja, ali motorno vozilo, ki ga je uporabljal neznani voznik, ali neznano vozilo, ali med obdobjem prekinitve veljavnosti iz člena 26, ob upoštevanju izjem iz člena 36. Vodja odškodninskega sklada pokrije zahtevke do omejitve zneskov iz člena 13(1). Vodja odškodninskega sklada prav tako zagotovi odškodnino oškodovancu za vsakršno izgubo, ki jo povzroči motorno vozilo, ki ni bilo dano v uporabo ali ki je bilo izločeno iz uporabe.“).

Sprejem obvestila drugega o pravdi ne pomeni, da obveščena tretja oseba priznava obveznosti do stranke, ki pošlje obvestilo. Pravnega razmerja med stranko, ki pošlje obvestilo, in obveščeno tretjo osebo ni mogoče določiti v postopku v glavni stvari (v katerega je bila obveščena tretja oseba povabljena).

Člen 74 – Opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve

Svetujemo uporabo obrazca postopki za izvrševanje sodnih odločb.

Člen 75(a) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se vložijo zahteve v skladu s členi 36(2), 45(4) in 47(1)

Na Madžarskem so to okrožna sodišča (Járásbíróság) na sedežu regionalnega sodišča (Törvényszék). V okraju Pešta je to okrožno sodišče Buda, v Budimpešti pa osrednje okrožno sodišče Buda.

Člen 75(b) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve

Na Madžarskem: regionalna sodišča (Törvényszék). V Budimpešti: regionalno sodišče prestolnice Budimpešte (Fővárosi Törvényszék).

Člen 75(c) – Imena in kontaktni podatki sodišč, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva

– Na Madžarskem: Kuria (z vložitvijo revizije pri sodišču prve stopnje, ki je izdalo sporno odločbo).

Člen 75(d) – Jeziki, ki so sprejemljivi za prevod potrdil v zvezi s sodnimi odločbami, javnimi listinami in sodnimi poravnavami

Ni relevantno.

Člen 76(1)(a) – Pravila o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2) Uredbe

– Na Madžarskem: člen 57 zakonske uredbe št. 13 iz leta 1979 o mednarodnem zasebnem pravu.

Člen 76(1)(b) – Pravila o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65 Uredbe

– Na Madžarskem: členi od 58 do 60 (glede obvestila drugega o pravdi) zakona III iz leta 1952 o zakoniku o civilnem postopku.

Člen 76(1)(c) – Konvencije iz člena 69 Uredbe

  • Sporazum med Ljudsko republiko Madžarsko in Ljudsko republiko Bolgarijo o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, podpisan v Sofiji 16. maja 1966.
  • Konvencija med Republiko Ciper in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti 30. novembra 1981.
  • Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, ki je bila podpisana v Bratislavi 28. marca 1989 in še vedno velja v zvezi s Češko in Slovaško republiko.
  • Konvencija med Ljudsko republiko Madžarsko in Francosko republiko o pravni pomoči v civilnem in družinskem pravu, o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter o pravni pomoči v kazenskih zadevah in o izročitvi, podpisana v Budimpešti 31. julija 1980.
  • Konvencija med Ljudsko republiko Madžarsko in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti 8. oktobra 1979.
  • Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Madžarsko o vzajemnem pravnem prometu, podpisana v Beogradu 7. marca 1968, v zvezi z Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo.
  • Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti 6. marca 1959.
  • Pogodba med Ljudsko republiko Madžarsko in Ljudsko republiko Romunijo o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah, podpisana v Bukarešti 7. oktobra 1958.

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 27/02/2019