Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Stroški postopka - Avstrija

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: italijanščinalatvijščinalitovščinamadžarščinamalteščina.

Ta stran vsebuje informacije o sodnih stroških v Avstriji.


Stroški postopka

Predpisi, ki urejajo plačila za storitve zaposlenih v pravniških poklicih

Odvetniki

Avstrijski Zakon o odvetništvu (Rechtsanwaltsordnung) določa, da se stranka in odvetnik prosto dogovorita o nagradi, ki se plača odvetniku za opravljene storitve.

Nagrade so lahko določene na podlagi urne postavke ali pavšalnega zneska ne glede na opravljeno delo in porabljen čas. Če o nagradi ni izrecnega dogovora, se šteje, da je bil na podlagi tarifnih lestvic, ki so določene v Zakonu o odvetniški tarifi (Rechtsanwaltstarifgesetz) ali Splošnih kriterijev nagrad (Allgemeine Honorar-Kriterien), sklenjen dogovor o razumnem plačilu.

Zakon o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung (ZPO)) in Zakon o odvetniški tarifi določata, da mora v civilnih postopkih sodišče določiti delež, ki ga mora stranka, ki v postopku ni uspela, povrniti drugi stranki in ki se določi glede na višino zahtevka ter trajanje in naravo postopka. Po drugi strani pa Zakon o odvetniški tarifi velja neposredno za stranke samo, če sta se odvetnik in stranka prej o tem dogovorila.

V kazenskem postopku mora načeloma vsaka oseba (obtoženec/obdolženec, zasebni tožnik, stranski udeleženec), ki je pooblastila odvetnika, da jo zastopa, plačati stroške, ki iz tega izhajajo. To velja tudi, kadar je imenovan zagovornik po uradni dolžnosti, če niso izpolnjeni pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči. Stroški se razlikujejo glede na sodišče in sestavo senata (npr. okrožno sodišče („Bezirksgericht“), sodnik posameznik, senat sodnikov porotnikov („Schöffengericht“) ali porota („Geschworenengericht“) pri deželnem sodišču („Landesgericht“)).

Sodni izvršitelji

Plačilo sodnim izvršiteljem za njihove storitve je določeno v Zakonu o taksah za izvršbo (Vollzugsgebührengesetz). Zakon določa zlasti takso v izvršilnem postopku, ki jo mora poravnati upnik pri vložitvi predloga za izvršbo skupaj s pavšalno takso, kakor jo določa Zakon o sodnih taksah (Gerichtsgebührengesetz (GGG)).

Taksa za izvršbo ( Povezava se odpre v novem oknuparagraf 2 Zakona o taksah za izvršbo (Vollzugsgebührengesetz)) predstavlja del stroškov v postopku izvršbe. Na predlog upnika lahko sodišče odloči, da mora upnik takso za izvršbo povrniti.

Sodnemu izvršitelju pripada tudi nagrada za sprejemanje plačil. To plačilo se lahko odšteje od izterjanega zneska ( Povezava se odpre v novem oknuparagraf 11 Zakona o taksah za izvršbo).

Stroški

Stroški v civilnem postopku

Stroški strank v civilnem postopku

Višina sodnih taks za uporabo sodnih storitev, ki so določene kot pavšalne takse (fiksni zneski) ali kot odstotek osnove za odmero, je odvisna od narave zadeve in višine zahtevka (prilagojena v skladu z osnovo za odmero).

Faza civilnega postopka, v kateri je treba plačati fiksne stroške

Za civilne postopke na prvi stopnji je treba takse (pavšalni znesek) plačati ob vložitvi dokumentov za začetek postopka. Taksa se plača samo enkrat, ne glede na to, ali vloga vsebuje več kot en zahtevek ali se nanaša na več kot eno osebo, ter pokriva celoten postopek na prvi stopnji. Če se med postopkom zahtevek poveča, se lahko določijo dodatne takse. Te je treba plačati ob vložitvi pisne vloge

ali ob vpisu povečanja zahtevka v zapisnik med obravnavo. V primeru civilnega postopka na drugi ali tretji stopnji se taksa plača ob vložitvi pravnega sredstva (paragraf 2 št. 1 Zakona o sodnih taksah). Izjemoma se v nepravdnem postopku včasih plača taksa za odločbo in ne za zahtevek.

Stroški v kazenskih postopkih

Stroški strank v kazenskih postopkih

Taksa se v skladu s tarifno postavko 13 Zakona o sodnih taksah poravna samo v primeru vložitve zasebne tožbe.

Faza kazenskega postopka, v kateri je treba plačati stroške

Fiksne stroške je treba plačati na začetku postopka.

Stroški v ustavnih postopkih

Stroški strank v ustavnih postopkih
Taksa znaša v skladu s točko 1 paragrafa 17a Zakona o ustavnem sodišču (Verfassungsgerichtshofgesetz) 220 EUR.
Faza ustavnega postopka, v kateri je treba plačati stroške
Fiksne stroške je treba plačati na začetku postopka.

Predhodne informacije, ki jih zagotovijo odvetniki/pravni zastopniki

Pravice in obveznosti strank

Na splošno ima odvetnik dolžnost, da svojo stranko obvesti o tem, kako se bodo stroški obračunali in kolikšne stroške lahko pričakuje. S tem v zvezi odstavek 2 paragrafa 50 Smernic za izvajanje odvetniškega poklica in nadzor nad dolžnostmi odvetnikov (Richtlinien für die Ausübung des Rechtsanwaltsberufs und für die Überwachung der Pflichten des Rechtsanwalts) priporoča, da ob prevzemu nove zadeve odvetnik stranko obvesti o osnovi za izračun nagrade in o pravici do izstavitve vmesnega računa.

Če ni dogovora o pavšalni nagradi, ima stranka pravico, da v razumnih intervalih zahteva vmesni račun ali vmesno poročilo o že opravljenih storitvah ali za to potrebnem času (če je bila dogovorjena nagrada po urni postavki).

Začetek in pogostost izstavljanja vmesnih računov morata biti dogovorjena ob najemu odvetnika.

Pravna podlaga za stroške postopka

Kje najti informacije o pravni podlagi za stroške postopka v Avstriji?

Zakonski predpisi o povrnitvi stroškov v pravdnih civilnih postopkih (vključno z gospodarskimi zadevami) so navedena v paragrafih od 40 do 55 Zakona o pravdnem postopku. Družinske zadeve, še posebej sporazumna razveza zakonske zveze, spori o varstvu in vzgoji otrok in pravici do stikov ter preživninski zahtevki, se obravnavajo v nepravdnih postopkih. V nepravdnih postopkih veljajo posebna pravila glede odgovornosti za stroške; splošna pravila o dodelitvi stroškov so določena v paragrafu 78 Zakona o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz). Izjeme od teh pravil med drugim veljajo za postopke v sporih o varstvu in vzgoji otrok in pravici do stikov ter postopke v zvezi z zahtevki za preživljanje mladoletnih otrok. Stroški kazenskega postopka so določeni v paragrafih od 380 do 395 Zakona o kazenskem postopku (Strafprozessordnung (StPO)).

Pregled nagrad odvetnikom je na voljo na spletni informacijski zgibanki Povezava se odpre v novem oknuna spletni strani Odvetniške zbornice Avstrije (Österreichischer Rechtsanwaltskammertag). Splošne informacije o stroških sodnih postopkov so na voljo tudi na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuHELP – Storitve za državljane prek povezave: Leben in Österreich > Zivilrecht > Zivilverfahren (Življenje v Avstriji > Civilno pravo > Civilni postopek).

Splošne informacije o stroških sodnih postopkov so na voljo tudi na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuHELP – Storitve za državljane, besedila zakonov (Zakon o sodnih taksah in tarifne lestvice) so na voljo brezplačno na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuPravnega informacijskega sistema urada zveznega kanclerja Avstrije.

V katerih jezikih so na voljo informacije o pravni podlagi za stroške postopka v Avstriji?

V nemščini.

Kje najti informacije o mediaciji?

Seznam mediatorjev (ki ga ureja Ministrstvo za pravosodje) je na voljo javnosti na posebni Povezava se odpre v novem oknuspletni strani Ministrstva za pravosodje.

V zvezi z restorativno pravičnostjo v kazenskem postopku so na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuNEUSTART na voljo informacije o mediaciji med obdolžencem in žrtvijo (tudi v angleščini).

Kje najti dodatne informacije o stroških postopka?

Informacije o stroških na spletni strani

Splošne informacije o avstrijskem sodnem sistemu, stroških in zveznem ministrstvu za pravosodje so na voljo na Povezava se odpre v novem oknuavstrijski uradni spletni strani zveznega ministrstva za pravosodje in tudi na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuHELP – Storitve za državljane, ki vsebuje bralcu prijazne informacije.

Na Povezava se odpre v novem oknuspletni strani Pravnega informacijskega sistema urada zveznega kanclerja Avstrije so na voljo naslednji zakoni:

  • Zakon o sodnih taksah (Gerichtsgebührengesetz),
  • Zakon o pravici do honorarja (Gebührenanspruchsgesetz),
  • Zakon o odvetništvu (Rechtsanwaltsordnung),
  • Zakon o odvetniški tarifi (Rechtsanwaltstarifgesetz).

Besedilo Splošnih kriterijev nagrad (Allgemeine Honorar-Kriterien) je na voljo na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuOdvetniške zbornice Avstrije.

Kje najti informacije o povprečnem trajanju različnih postopkov?

Za tovrstne informacije se obrnite neposredno na avstrijsko Ministrstvo za pravosodje.

Kje najti informacije o povprečnih skupnih stroških različnih postopkov?

Sodne takse, ki se plačajo za posamezne postopke, so določene vnaprej (Zakon o sodnih taksah) in se lahko spremenijo, če se vrednost zahtevka zviša ali zniža.

Sodne takse in stroške v civilnih postopkih (nagrade odvetnikom, nagrade izvedencem, nagrade tolmačem, stroški prevoda), ki jih plača stranka, ki v postopku ni uspela, stranki, ki je v postopku uspela, določi sodišče na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (nagrade odvetnikom) in Zakona o pravici do honorarja (nagrade izvedencem in tolmačem). Ti stroški so v veliki meri odvisni od ravni izdatkov in porabljenega časa. Vnaprej torej ni mogoče določiti natančnega zneska.

Načeloma se lahko stranka in odvetnik prosto dogovorita o nagradi, ki se plača odvetniku.

Davek na dodano vrednost

Kje najti informacije o davku na dodano vrednost? Kakšne so stopnje davka na dodano vrednost?

Odvetniške storitve so v Avstriji predmet davka na dodano vrednost, ki se obračuna v višini 20 %. Podobno kot drugi stroški se davek na dodano vrednost odvetniku plača posebej, kot je izrecno določeno v paragrafu 16 Zakona o odvetniški tarifi in paragrafu 17 Splošnih kriterijev nagrad. Davek na dodano vrednost ni vključen v tarifne lestvice, ki so določene v Zakonu o odvetniški tarifi in Splošnih kriterijih nagrad.

Pravna pomoč

Dohodkovni prag na področju civilnega pravosodja

Upravičenost do pravne pomoči ne temelji na zakonsko določenem dohodkovnem pragu. V civilnih postopkih (in, kot je omenjeno zgoraj, v gospodarskih zadevah) je pravna pomoč urejena v avstrijskem Zakonu o pravdnem postopku. Določbe Zakona o pravdnem postopku se smiselno uporabljajo tudi v nepravdnih postopkih. O odobritvi pravne pomoči odloča prvostopenjsko sodišče.

Pravna pomoč se stranki odobri, če so njen prihodek, finančne razmere in preživninske obveznosti take, da ne more plačati stroškov sodnega postopka, ne da bi to ogrozilo njena sredstva za preživljanje, potrebna za ohranjanje skromnega življenjskega sloga. Pravna pomoč se ne odobri, kadar je tožba ali obramba očitno zlonamerna ali brez vsake možnosti za uspeh. Sodišče v vsaki posamezni zadevi odloči o tem, katere od spodaj navedenih pravic se odobrijo.

V Avstriji lahko pravna pomoč vsebuje naslednje:

  • začasno oprostitev plačila sodnih taks, stroškov prič, nagrad izvedencev in tolmačev, stroškov potrebnih javnih obvestil, stroškov skrbnika ter izdatkov zakonitega zastopnika ali odvetnika, ki ga je imenovalo Sodišče;
  • zastopanje odvetnika.

V treh letih po zaključku postopka se od stranke, ki je prejela pravno pomoč, lahko zahteva, da deloma ali v celoti povrne že prejeto pomoč, če se njen finančni položaj toliko izboljša, da navedeno lahko poravna, ne da bi to ogrozilo njena osnovna sredstva za preživljanje.

Dohodkovni prag na področju kazenskega pravosodja za obtožence/obdolžence in žrtve kaznivih dejanj

Pri odločanju, ali obtoženec, žrtev kaznivega dejanja oziroma zasebni tožnik izpolnjujejo pogoje za odobritev pravne pomoči, fiksni dohodkovni prag ne obstaja. Vodilni kriterij so: sredstva za preživljanje nad eksistenčnim minimumom in pod primerno ravnjo preživljanja

Višina eksistenčnega minimuma se redno ocenjuje in objavi v posodobljeni različici na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuavstrijskega ministrstva za pravosodje.

Pogoji v zvezi z odobritvijo pravne pomoči žrtvam kaznivih dejanj

Če zasebni tožnik ni upravičen do pravne pomoči v smislu odstavka 2 paragrafa 66 Zakona o kazenskem postopku, lahko pravico do pravne pomoči uveljavlja, kadar:

  • si ne more zagotoviti zastopanja odvetnika, ne da bi to ogrozilo njegova osnovna sredstva za preživljanje (glej zgoraj navedena pojasnila o osnovnih sredstvih za preživljanje) ali
  • je zastopanje odvetnika v interesu pravice in še posebej v interesu primernega uveljavljanja zahtevkov, da bi se tako izognili poznejšim civilnim postopkom.

Pogoji v zvezi z odobritvijo pravne pomoči obtožencem/obdolžencem

Poleg finančnega pogoja za dodelitev pravne pomoči mora biti pravna pomoč v interesu pravice in v interesu primerne obrambe.

Imenovanje zagovornika v interesu pravice je upravičeno, če

gre za primer obvezne obrambe v smislu odstavka 1 paragrafa 61 Zakona o kazenskem postopku (glej spodaj);

  • če je obtoženec/obdolženec slep, gluh, nem ali prizadet na kak drug način ali nima zadostnega znanja jezika sodišča;
  • gre za pritožbeni postopek;
  • gre za zapleten dejanski ali pravni položaj.

V primerih obvezne obrambe mora obdolženca/obtoženca zastopati zagovornik. V skladu z odstavkom 1 paragrafa 61 Zakona o kazenskem postopku se obvezna obramba zahteva v naslednjih primerih, ki so določeni z zakonom:

  • če je obdolženec v priporu oziroma dokler je v priporu;
  • v postopku za namestitev v zavod za duševno motene storilce;
  • v času obravnave na sodišču v zvezi z namestitvijo obdolženca v zavod za zdravljenje zasvojenosti ali namestitvijo v zavod za nevarne storilce povratnike;
  • na glavni obravnavi pred deželnim sodiščem v sestavi velike ali male porote;
  • na glavni obravnavi pred sodnikom posameznikom deželnega sodišča, če je za kaznivo dejanje zagrožena zaporna kazen najmanj treh let, razen v primerih vloma v skladu s točkami od 1 do 3 paragrafa 129 Kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch) in prikrivanja ukradenega blaga v skladu z odstavkom 4 paragrafa 164 Kazenskega zakonika.
  • v pritožbenem postopku zoper sodbo male ali velike porote;
  • pri vložitvi predloga za obnovitev postopka in na javni obravnavi o tem predlogu.

Brezplačni sodni postopki

V kazenskih postopkih so žrtve nasilnih kaznivih dejanj, nevarnih groženj ali kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kot tudi njihov zakonec, zunajzakonski partner, sorodniki v ravni vrsti, brat ali sestra osebe, katere smrt bi bila lahko povzročena s kaznivim dejanjem, ali drugi sorodniki, ki so bili priče kaznivemu dejanju, upravičeni do brezplačne psihosocialne ali pravne pomoči za varovanje procesnih pravic žrtev. Psihosocialna pomoč vključuje pripravo žrtve na postopek in s tem povezano čustveno obremenitev. Psihosocialno in pravno pomoč nudijo organizacije za podporo žrtvam, ki jih pogodbeno najame ministrstvo za pravosodje (odstavek 2 paragrafa 66 Zakona o kazenskem postopku).

V nepravdnih postopkih se takse ne plačajo za postopke za postavitev skrbnika, postopke v zvezi z varstvom in vzgojo otrok in pravico do stikov ter postopke v skladu z Zakonom o namestitvi v zavod (Unterbringungsgesetz) in Zakonom o negi v domovih (Heimaufenthaltsgesetz). Pravna pomoč se lahko odobri v obliki začasne oprostitve plačila stroškov, kadar sta dohodek in premoženje majhna, pri čemer je obseg oprostitve plačila odvisen od vloge, sodišče pa o njem odloča po prostem preudarku.

Kdaj mora stranka, ki v postopku ni uspela, plačati stroške stranke, ki je uspela?

Pravdni postopki

Stroški v civilnih postopkih (vključno z gospodarskimi zadevami) so urejeni v avstrijskem Zakonu o pravdnem postopku. Ta določa, da mora vsaka stranka najprej sama plačati nastale stroške, in sicer v sorazmerju s sodelovanjem v postopku. Ko sodišče odloči o zadevi, mora odločiti tudi o stroških. Velja načelo povrnitve stroškov stranki, ki uspe v postopku. Stranka, ki ni uspešno uveljavila niti enega zahtevka v sporu, mora nasprotni stranki povrniti vse stroške, ki so bili potrebni za ustrezno uveljavljanje pravic ali obrambo pravic. Če sta stranki deloma uspešni in deloma neuspešni, morata druga drugi povrniti stroške ali jih sorazmerno razdeliti.

Odstopanje od načela povrnitve stroškov stranki, ki uspe v postopku, je upravičeno v določenih primerih iz razlogov pravičnosti:

  • v primeru neznatnega poraza, če zavrnjeni del tožbe ni povzročil posebnih stroškov;
  • če višino zahtevka določijo izvedenci ali sodišče po prosti presoji ter v primeru medsebojnega pobotanja;
  • če ravnanje toženca ni bil razlog za vložitev tožbe in je ta zahtevek pripoznal ob prvi priložnosti; in
  • če je razlog za avtomatično razveljavitev ali razglasitev ničnosti postopka na strani ene stranke, se lahko tej stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Nepravdni postopki

Zadeve družinskega prava (preživnina, pravica do stikov, varstvo in vzgoja otrok, sporazumna razveza zakonske zveze) se obravnavajo v nepravdnih postopkih. Splošna pravila o stroških v nepravdnih postopkih so določena v paragrafu 78 Zakona o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz (AußerStrG). Vendar pa obstajajo izjeme za veliko število postopkov. Tudi tu načeloma velja načelo povrnitve stroškov stranki, ki uspe v postopku, od katerega pa je mogoče odstopiti iz razlogov pravičnosti. Teh je dosti več kot v Zakonu o pravdnem postopku. Če se povrnitev stroškov ne zahteva, se izdatki (npr. nagrade izvedencem) plačajo glede na delež v zadevi, če ga ni mogoče določiti, pa se plačajo v enaki meri.

Podrobnosti o različnih vrstah postopkov (preživnina, pravica do stikov, varstvo in vzgoja otrok, razveza zakonske zveze):

  • v zvezi s postopkom za razvezo zakonske zveze je treba razlikovati med dvema vrstama razveze zakonske zveze, in sicer med nesporazumno in sporazumno razvezo.

Nesporazumna razveza: – v tem primeru veljajo posebne določbe avstrijskega Zakona o pravdnem postopku. Če se ugotovi, da nobena stranka ni kriva za prenehanje zakonske zveze, se stroški medsebojno pobotajo. Če je razlog za razvezo zakonske zveze v tem, da je skupno gospodinjstvo zakoncev razpadlo, in je bilo v sodbi o razvezi zakonske zveze odločeno o odgovornosti za njen razpad, mora stranka, ki je kriva, povrniti stroške drugi stranki.

Sporazumna razveza:
– v primeru sporazumne razveze veljajo pravila, ki veljajo za nepravdni postopek. V tem primeru zakonca vložita pri sodišču dva enaka predloga. Ker ni kontradiktornega postopka, se o stroških ne odloča. Izdatke plačata stranki v enaki meri.

  • Postopki glede varstva in vzgoje otrok ter pravice do stikov so tudi nepravdni postopki. V skladu z določbami o izjemah (odstavek 3 paragrafa 107 Zakona o nepravdnem postopku) se o stroških v teh postopkih ne odloča;
  • nadaljnja izjema (odstavek 2 paragrafa 101 Zakona o nepravdnem postopku) določa, da se v postopkih glede preživninskih zahtevkov za mladoletne otroke, ki se vodijo kot nepravdni postopki, ne odloča o stroških.

Kazenski postopki

V kazenskem postopku mora načeloma vsaka oseba, ki najame zagovornika ali drugega zastopnika, plačati s tem povezane stroške, in sicer tudi, če je bil odvetnik postavljen po uradni dolžnosti (odstavek 1 paragrafa 393 Zakona o kazenskem postopku).

Če se obtoženca obsodi, mora ta plačati stroške kazenskega postopka. (odstavek 1 paragrafa 389 Zakona o kazenskem postopku). Stroški v zvezi s Povezava se odpre v novem oknuodstavek 1 paragrafa 381 Zakona o kazenskem postopku kazenskim postopkom so:

  • pavšalni znesek kot delež stroškov kazenskega postopka, ki niso podrobneje določeni (vključno s stroški preiskave, izvrševanja odredb tožilstva ali uradnih dejanj, ki jih odredi sodišče), ki so v skladu z odstavkom 3 navedenega zakona omejeni na naslednje najvišje zneske: – od 500 EUR do 10 000 EUR za postopke pred deželnim sodiščem v sestavi velike porote, od 250 EUR do 5000 EUR za postopke pred deželnim sodiščem v sestavi male porote, od 150 EUR do 3 000 EUR za postopke pred sodnikom posameznikom deželnega sodišča in od 50 EUR do 1 000 EUR za postopke pred okrožnim sodiščem;
  • nagrade izvedencem in načeloma tudi tolmačem;
  • stroški za informacije, poročila in mnenja, ki jih dajo organi;
  • stroški za čezmejni prevoz obtoženca/obdolženca iz druge države ali potni stroški za prihod priče iz tujine;
  • stroški v zvezi s sklepom o zasegu, informacijami o bančnih računih, zasegom pisem, informacijami o telekomunikacijskih podatkih, prestrezanjem telekomunikacij;
  • stroški izvršitve kazenskih sodb, brez stroškov izvrševanja zaporne kazni;
  • sodne takse v kazenskem postopku;
  • nagrade zagovornikom in drugim zastopnikom;
  • pavšalni znesek kot delež stroškov psihosocialne in/ali pravne pomoči žrtvi do 1 000 EUR.

Z izjemo stroškov v točkah 3, 7, 8 in 9 država plača stroške vnaprej. Pri odmeri pavšalnega zneska sodišče v skladu s točko 9 odstavka 1 upošteva finančni položaj stranke, ki mora stroške poravnati. Stroški za najem tolmača niso zajeti v stroške, ki jih je treba povrniti, če je tolmača treba najeti, ker obtoženec nima zadostnega znanja jezika sodišča ali pa zaradi svoje prizadetosti ni zmožen sporazumevanja s sodiščem.

V skladu z odstavkom 1 paragrafa 391 Zakona o kazenskem postopku je pri izterjavi stroškov od obsojenca treba upoštevati sredstva za preživljanje, potrebna za ohranjanje skromnega življenjskega sloga obsojenca in njegove družine, kot tudi obsojenčevo obveznost poravnati škodo, ki je nastala s kaznivim dejanjem. Kadar stroškov zaradi pomanjkanja sredstev ni mogoče izterjati od obsojenca, jih sodišče razglasi za neizterljive. Če sodišče predvideva, da bodo stroški izterljivi v prihodnosti, a trenutno niso, je treba po določenem času ponovno preučiti finančno stanje osebe. Zakonski rok za izterjavo stroškov je 5 let po izdaji pravnomočne sodbe. Če sodišče odloči, da mora obsojenec plačati stroške postopka, pozneje pa se izkaže, da tega ni zmožen, lahko organi, ki so pristojni za izterjavo stroškov, podaljšajo rok za plačilo, dovolijo obročno odplačevanje ali stroške zmanjšajo.

Če sodba kazenskega sodišča obsojencu nalaga, da mora plačati vsaj delno odškodnino zasebnemu tožniku, mu mora povrniti tudi stroške kazenskega postopka.

Obtoženec, ki ga je sodišče s sodbo oprostilo obtožbe, lahko v skladu s točko a paragrafa 393 Zakona o kazenskem postopku zahteva državni prispevek za stroške zastopanja. Ta pokriva nujne in že plačane gotovinske izdatke, kot tudi pavšalni znesek za stroške obrambe. Obseg in zapletenost zadeve ter nujnost in smotrnost obrambe se upoštevajo pri odločanju o pavšalnem znesku, ki je omejen na največ 5 000 EUR za postopke pred deželnim sodiščem v sestavi velike porote, 2 500 EUR za postopke pred deželnim sodiščem v sestavi male porote, 1 250 EUR za postopke pred sodnikom posameznikom deželnega sodišča in 450 EUR za postopke pred okrožnim sodiščem. Enako velja, če državni tožilec umakne obtožnico na obravnavi ali če je kazenski postopek zoper obdolženca pravnomočno ustavljen.

Kadar kazenski postopek začne zasebni tožnik ali se začne na njegovo zahtevo v skladu s paragrafom 72 Zakona o kazenskem postopku (zasebna tožba), obtoženec pa ni spoznan za krivega, mora zasebni tožilec oziroma oškodovanec plačati vse stroške, ki so s tem nastali. Če se kazenski postopek konča z zavrženjem zadeve (zunajsodno poravnavo) (paragrafi od 198 do 209 Zakona o kazenskem postopku), zasebnemu tožniku ni treba plačati stroškov.

Nagrade izvedencem

V pravdnih postopkih (tudi v gospodarskih zadevah) se stroški za nagrade izvedencem razdelijo glede na delež strankinega uspeha (odstavek 1 paragrafa 43 Zakona o pravdnem postopku).

V postopkih za (nesporazumno) razvezo zakonske zveze, v katerih se ne odloča o tem, kdo je kriv za nevzdržnost zakonske zveze, se gotovinski izdatki obeh strank medsebojno pobotajo; če je ena stranka plačala več kot polovico, mora druga povrniti presežek. Če je en zakonec spoznan za krivega, mora drugemu povrniti stroške za izvedenca.

V postopkih za (sporazumno) razvezo zakonske zveze, postopkih glede varstva in vzgoje otrok, pravice do stikov ter preživljanja mladoletnih otrok morajo biti vse nagrade izvedencem, ki so bile prvotno plačane iz uradnih skladov, povrnjene sodišču s strani strank, ki so stroške povzročile ali v interesu katerih je bilo uradno dejanje izvedeno. Če mora stroške povrniti več oseb, imajo skupno odgovornost (točka 5 paragrafa 1 Zakona o sodnih plačilih (Gerichtliches Einbringungsgesetz (GEG) v povezavi z odstavkom 1 paragrafa 2 Zakona o sodnih plačilih).

Višina nagrad izvedencem je določena v Zakonu o pravici do honorarja (Gebührenanspruchsgesetz (GebAG)) in je v posameznem primeru odvisna od vsebine in obsega mnenja, ki ga zahteva sodišče.

V kazenskem postopku so nagrade izvedencem del stroškov postopka (odstavek 1 paragrafa 381 Zakona o kazenskem postopku), ki jih mora v skladu z odstavkom 1 paragrafa 389 Zakona o kazenskem postopku plačati obsojenec. Nagrade izvedencem določi sodišče ali državni tožilec, plača pa jih država.

Nagrade prevajalcem in tolmačem

Zgornja razlaga velja tudi za nagrade prevajalcem in tolmačem.

Povezani dokumenti

Poročilo Avstrije o študiji preglednosti stroškovPDF(829 Kb)en

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuParagraf 32 Zakona o sodnih taksah (GGG)


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 16/05/2018