Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Stroški postopka - Luksemburg

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: francoščina.

Ta stran prikazuje podatke o stroških sodnih postopkov v Velikem vojvodstvu Luksemburg.


Stroški postopka

.

Predpisi, ki urejajo plačila za storitve zaposlenih v pravniških poklicih

Sodni izvršitelji

Honorarje sodnih izvršiteljev ureja uredba Velikega vojvode. Ta uredba je bila spremenjena 24. januarja 1991 in se nanaša na določitev tarif sodnih izvršiteljev. Informacije v zvezi s tem najdete na strani Povezava se odpre v novem oknuZbornice sodnih izvršiteljev Velikega vojvodstva Luksemburg.

Odvetniki

V skladu s členom 38 spremenjenega zakona z dne 10. avgusta 1991 o odvetniškem poklicu odvetnik sam določi višino svojih honorarjev in izračuna svoje stroške storitev. Pri določanju svojih honorarjev odvetnik upošteva različne značilnosti primera, na primer pomembnost primera, stopnjo težavnosti, uspeh postopka in gmotni položaj stranke. Če ta znesek presega razumne meje, ga Svet zbornice po preučitvi različnih elementov navedenega primera zniža. Informacije v zvezi s tem najdete na strani Povezava se odpre v novem oknuOdvetniške zbornice Luksemburga.

Fiksni sodni stroški

Fiksni sodni stroški v civilnih postopkih

Vložitev tožbe pri civilnem sodniku je povezana samo s fiksnimi stroški sodnega izvršitelja in stroški odvetnika. Načeloma na ravni civilnih sodišč ni sodnih stroškov. Po izdaji sodbe lahko nastanejo naknadni stroški v zvezi z izvršbo odločbe in na zahtevo stranke, ki je dobila primer.

Sodni stroški v kazenskih postopkih

Fiksni stroški za vse stranke v kazenskem postopku

Stroški overjanja sodbe kazenskega sodišča se obračunajo po ceni 0,25 centa na stran. Drugih stroškov ni, izjema so le kopije kazenske dokumentacije, ki se načeloma obračunajo v skladu z istim zneskom na kopirano stran za odvetnika, ki je zahteval kopije.

Faza postopka, ko mora ena stranka poravnati fiksne stroške

V skladu s členom 59 Zakona o kazenskem postopku mora „zasebni tožnik, ki sproži postopek pred kazenskim sodiščem (to pomeni, ki vloži tožbo) in ki ni bil deležen pravne pomoči, plačati predvideno vsoto, ki je potrebna za kritje stroškov postopka.

Preiskovalni sodnik z odlokom ugotovi, da je bila vložena tožba. V zvezi s sredstvi zasebnega tožnika določi znesek povračila in rok, v katerem ga je treba plačati, v nasprotnem primeru tožba ni sprejemljiva. Zasebni tožnik, ki pa nima zadostnih sredstev, je lahko oproščen plačila povračila. “

Ta postopek seveda velja za tožbe zasebnega tožnika, vložene pri preiskovalnem sodniku. Tožbe in odpovedi državnega tožilstva, torej nasprotne tožbe zasebnih tožnikov pred sodnikom (ko se tožba vloži med procesom, na obravnavi) so brez sodnih stroškov.

Sodni stroški v ustavnih zadevah

V zvezi s tem ni posebnih fiksnih stroškov.

Predhodne informacije, ki jih zagotovijo zakoniti zastopniki (odvetniki)

Informacije glede pravic in obveznosti strank

V skladu z načeli „spremenjene notranje uredbe z dne 16. marca 2005 Odvetniške zbornice Luksemburga“ so zakoniti zastopniki (odvetniki) dolžni podati predhodne informacije strankam, ki nameravajo sprožiti postopek. Te informacije jim morajo omogočiti, da razumejo svoje pravice in obveznosti, svoje možnosti za uspeh in stroške, ki bi jim lahko nastali, sem spadajo tudi stroški zaradi izgube procesa.

Viri informacij glede sodnih stroškov

Kje najti informacije o sodnih stroških v Luksemburgu?

  • Zlasti v navedenih pravnih in internetnih virih,
  • na informacijski točki in pravnih informacijah pri generalnem tožilstvu,
  • na brezplačnih posvetovanjih, ki se nanašajo na pravice žensk in so organizirana pri generalnem tožilstvu,

V katerih jezikih je mogoče najti informacije o sodnih stroških v Luksemburgu?

  • Podatki o zakonodaji so na voljo v francoščini;
  • druge informacije in predvsem ustne informacije, ki jih dajejo informacijske točke in organi, navedeni zgoraj, so na voljo v angleščini, nemščini, francoščini in luksemburščini.

Kje najti informacije o mediaciji?

Informacije o mediaciji so na voljo na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuLuksemburškega združenja za mediacijo in akreditirane mediatorje (ALMA Asbl), na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuCentra za mediacijo luksemburške odvetniške zbornice (CMBL) in na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuMinistrstva za pravosodje.

Pravna pomoč

Katere so omejitve glede prihodkov za njeno pridobitev v civilnih zadevah in v primeru obtožbe v kazenskem procesu?

V katerih primerih in pod katerimi pogoji se lahko poda zahtevek za pravno pomoč?

Fizične osebe, ki nimajo dovolj sredstev, imajo pravico do pravne pomoči z namenom zaščite njihovih interesov v Velikem vojvodstvu Luksemburg pod pogojem, da gre za luksemburške državljane ali tuje državljane, ki imajo dovoljenje za bivanje v državi, ali državljane države članice Evropske unije ali tuje državljane, ki se v zvezi s pravno pomočjo na podlagi mednarodne pogodbe obravnavajo kot luksemburški državljani.

Prav tako imajo pravico do pravne pomoči glede vseh postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah v čezmejnih sporih, kot jih opredeljuje Direktiva Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih, tuji državljani, ki imajo kraj stalnega ali običajnega bivališča na ozemlju države članice z izjemo Danske.

Pravna pomoč se v civilnih ali gospodarskih zadevah prav tako lahko dodeli osebi iz prvega odstavka, ki ima kraj stalnega ali običajnega bivališča v Luksemburgu z namenom pridobitve pravnih nasvetov odvetnika iz Luksemburga, kamor spada tudi priprava dokumentacije zahtevka za pravno pomoč v drugi državi članici Evropske unije, dokler zahtevek za pravno pomoč tam ne bo sprejet v skladu z določbami navedene Direktive Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003.

Pravna pomoč se prav tako lahko podeli drugemu tujemu državljanu, katerega sredstva so nezadostna, za postopke v zvezi s pravico do azila, dostopa na ozemlje, bivanja, ustanavljanja in odstranitve tujcev. Če si tuji državljani s pomočjo ostalih pravnih določb pridobijo odvetnika pri odvetniški zbornici, so deležni pravne pomoči, ki je omejena na povrnitev stroškov za dodelitev odvetnika na podlagi nezadostnih sredstev.

Nezadostnost sredstev fizičnih oseb, ki zaprosijo za pravno pomoč, se obravnava glede na celotni bruto prihodek in premoženje prosilca ter premoženje oseb, ki živijo z njim v gospodinjstvu, v skladu z določbami členov 19(1) in 20 zakona z dne 29. aprila 1999 glede ustanovitve pravice do minimalnega zajamčenega prihodka, kot je bil spremenjen, in glede na omejitve višine zneskov, opredeljenih v členu 5(1), (2), (3), (4) in (6) prej omenjenega spremenjenega zakona z dne 29. aprila 1999. Vendar pa se prihodki oseb, ki s prosilcem živijo v istem gospodinjstvu, ne upoštevajo, če postopek na nasprotno stran postavlja zakonca ali osebe, ki običajno živijo v istem gospodinjstvu, ali če med njimi glede predmeta spora obstaja navzkrižje interesov, ki zahteva ločeno obravnavo njihovih sredstev.

Če je prosilec mladoletna oseba, udeležena v pravnem postopku, mu je pravna pomoč dodeljena neodvisno od materialnega položaja njegovih staršev ali oseb, ki živijo z mladoletno osebo v skupnem gospodinjstvu, brez poseganja v pravico države, da zahteva povrnitev stroškov, ki jih je porabila za pravno pomoč mladoletni osebi zoper njenega očeta ali mater, ki razpolaga z zadostnimi sredstvi.

Pravna pomoč se prav tako prizna osebam, ki zaradi svojega gmotnega stanja te pomoči ne bi prejeli, toda resni razlogi, kot so socialni, družinski ali materialni položaj prosilca, to dodelitev upravičujejo.

Katera so podrobna pravila uporabe pravne pomoči?

Uredba velikega vojvode določa podrobna pravila za uporabo pravne pomoči.

Pravna pomoč se dodeli v zunajsodnih in sodnih zadevah, nepravdnih in pravdnih zadevah, za tožbo ali za obrambo.

Uporablja se na vseh stopnjah, bodisi na rednem ali upravnem sodišču.

Zanjo se lahko zaprosi med postopkom, za katerega je zaprošena, in ima v primeru odobritve retroaktivni učinek od dneva začetka postopka ali drugega datuma, ki ga določi predsednik odvetniške zbornice (Bâtonnier).

Prav tako se lahko dodeli za varnostne ukrepe ali za izvršbo sodnih odločb ali ostalih izvršljivih pravic.

Kljub temu se ne podeli lastniku, imetniku ali vozniku motornega vozila za tožbe, ki izhajajo iz takega vozila, proti trgovcu, proizvajalcu, obrtniku ali članu svobodnega poklica za tožbo, ki je povezana z njegovo trgovsko ali poklicno dejavnostjo, razen v utemeljenem primeru, in na splošno niti za spor, ki izhaja iz špekulativnih dejavnosti prosilca za pravno pomoč.

V okviru čezmejnih sporov, ki jih zajema prej navedena Direktiva Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003, lahko predsednik odvetniške zbornice v primerih iz prejšnjega odstavka kljub vsemu dodeli pravno pomoč.

V kazenskih zadevah pravna pomoč ne pokriva stroškov in glob, ki se odredijo v breme obsojenca.

V civilnih zadevah pravna pomoč ne zajema kritja stroškov postopka niti kritja stroškov postopka, s katerim se zlorabi namen postopka oziroma zmanjša ugled stranke.

Pravna pomoč se zavrne osebi, katere delovanje se zdi očitno nedopustno, neutemeljeno, nerazumno ali nesorazmerno z njenim ciljem glede na predvidene stroške.

Pravna pomoč se zavrne, če ima prosilec na osnovi katerega koli razloga pravico, da od tretje osebe pridobi povrnjene stroške, ki bi jih krila pravna pomoč.

Prejemnik pravne pomoči ima pravico do pomoči odvetnika in vseh uradnikov, kjer primer, organ ali izvršba zahtevajo njihovo pomoč.

Odločba o dodelitvi pravne pomoči

Predsednik odvetniške zbornice ali član Sveta zbornice, ki ga prvi za ta namen pooblasti v okrožju prebivališča prosilca, odloči glede dodelitve pravne pomoči prosilcu. Če prosilec nima stalnega prebivališča, je za to pristojen predsednik odvetniške zbornice Luksemburga ali član Sveta zbornice, ki ga prvi ustrezno pooblasti.

Osebe, katerih sredstva so nezadostna, se obrnejo na predsednika odvetniške zbornice na obravnavi ali pisno.

Če oseba, ki jo zadrži policija, trdi, da ima pravico do koriščenja pravne pomoči, in jo tudi zahteva, odvetnik, ki ji med priprtjem pomaga, prenese zahtevo predsedniku odvetniške zbornice.

Če preiskovalni sodnik določi zagovornika osumljencu, ki trdi, da ima pravico do pravne pomoči, in ki jo tudi zahteva, preiskovalni sodnik prenese zahtevo predsedniku odvetniške zbornice.

Predsednik odvetniške zbornice preveri nezadostnost sredstev in, če jo ugotovi, prosilcu odobri pravno pomoč in obveže odvetnika, ki ga je prosilec prosto izbral, če pa ga ni izbral oziroma če predsednik odvetniške zbornice oceni, da izbira ni primerna, odvetnika, ki ga izbere sam. Odvetnik je, razen v primeru nezmožnosti ali navzkrižja interesov, dolžan prevzeti nalogo, ki mu je bila dodeljena.

V vseh nujnih primerih lahko predsednik odvetniške zbornice brez drugih formalnosti razglasi začasno dodelitev pravne pomoči za dejanja, ki jih določi.

Zahteva mladoletne osebe po pravni pomoči

Če predsednik odvetniške zbornice ugodi zahtevi za pravno pomoč mladoletni osebi, katere starši razpolagajo s tolikšnimi sredstvi, da mladoletnik ne bi spadal v kategorijo oseb, ki imajo nezadostna sredstva, se starša obvesti o odločbi o odobritvi pravne pomoči mladoletniku z navedbo, da ima država pravico od njiju zahtevati, da skupaj povrneta zneske, ki jih je izplačala država v okviru pravne pomoči mladoletni osebi.

V desetih dneh od prejema obvestila predsednika odvetniške zbornice lahko kateri koli izmed zgoraj omenjenih staršev vloži pritožbo pri Disciplinskem in upravnem svetu, ki odloča na zadnji stopnji. Disciplinski in upravni svet odloči v štiridesetih dneh od vložitve pritožbe.

Predsednik odvetniške zbornice ministru za pravosodje posreduje kopijo končne odločbe glede odobritve pravne pomoči mladoletni osebi.

Uprava za registracijo in premoženje (administration de l’enregistrement et des domaines) je pod okriljem Ministrstva za pravosodje pristojna, da od staršev, ki razpolagajo z zadostnimi sredstvi, izterja zneske, ki jih je država izplačala za pravno pomoč mladoletni osebi.

Pogoji za odvzem pravne pomoči

Predsednik odvetniške zbornice odvzame pravico do pravne pomoči, podeljene prosilcu, tudi po postopku ali zaključku dejanj, za katere je bila dodeljena, če je bila ta pomoč dodeljena na podlagi netočnih izjav in dokumentacije. Predsednik odvetniške zbornice lahko odvzame pravno pomoč, če med tem postopkom ali med izvajanjem teh dejanj ali kot njihov rezultat prejemnik pridobi tolikšna sredstva, ki bi bila v primeru njihovega obstoja na dan vložitve zahtevka za pravno pomoč razlog za zavrnitev dodelitve pomoči. Vsako tovrstno spremembo mora predsedniku odvetniške zbornice sporočiti prejemnik ali imenovani odvetnik.

Odvzem povzroči takojšnjo izterjavo vseh stroškov, pravic, honorarjev, prejemkov, taks, nagrad, povračil in predplačil kakršne koli narave, ki jih je prejemnik že prejel.

Odločitev predsednika odvetniške zbornice o odvzemu pomoči se takoj sporoči ministru za pravosodje. Uprava za registracijo in premoženje je pristojna, da od prejemnika izterja vse zneske, ki mu jih je izplačala država.

Pritožba zoper odvzem pravne pomoči

Zoper odločbe predsednika odvetniške zbornice glede zavrnitve ali odvzema pravice do pravne pomoči lahko prosilec vloži pritožbo pri Disciplinskem in upravnem svetu. Pritožba se vloži v obliki priporočenega pisma pri predsedniku disciplinskega in upravnega sveta v roku desetih dni od prejema odločbe predsednika odvetniške zbornice. Disciplinski in upravni svet ali eden izmed njegovih članov, ki je za to pristojen, se seznani z razlago prosilca.

Zoper odločbo Disciplinskega in upravnega sveta je mogoče vložiti pritožbo pri Prizivnem disciplinskem in upravnem svetu. Rok za vložitev pritožbe je petnajst dni.

Notarje in sodne izvršitelje po uradni dolžnosti imenuje pristojno sodišče, da nudijo pomoč osebam, ki prejemajo pravno pomoč. Če ni pristojno nobeno sodišče, notarje po uradni dolžnosti imenuje predsednik notarske zbornice, sodne izvršitelje pa po uradni dolžnosti imenuje predsednik zbornice sodnih izvršiteljev.

Uredba velikega vojvodstva določa: postopke, po katerih se dodeli pravna pomoč, stroške, ki jih pomoč pokriva, pogoje in postopke povračila izplačanih zneskov za pomoč državi in postopkov, po katerih odvetnik prevzame pomoč osebam, ki nimajo zadostnih sredstev, in ga poplača država, brez poseganja v njegovo morebitno pravico do honorarjev, ko se tem osebam, bodisi kot posledica postopka bodisi zaradi drugih razlogov, izboljša gmotni položaj.

Vse javne uprave so dolžne nuditi svojo pomoč pri sestavi dokumentov, ki so potrebni za vlogo zahtevka za pravno pomoč, in za njihovo preverjanje, brez možnosti sklicevanja na poklicne ali upravne skrivnosti.

Katere so omejitve prihodkov za njeno pridobitev za žrtve kaznivega dejanja?

Nezadostnost sredstev fizičnih oseb, ki zaprosijo za pravno pomoč, se obravnava glede na celotni bruto prihodek in premoženje prosilca ter premoženje oseb, ki živijo z njim v gospodinjstvu, v skladu z določbami členov 19(1) in 20 zakona z dne 29. aprila 1999 glede ustanovitve pravice do minimalnega zajamčenega prihodka, kot je bil spremenjen, in glede na omejitve višine zneskov, opredeljenih v členu 5(1), (2), (3), (4) in (6) prej omenjenega spremenjenega zakona z dne 29. aprila 1999. Vendar pa se prihodki oseb, ki s prosilcem živijo v istem gospodinjstvu, ne upoštevajo, če postopek na nasprotno stran postavlja zakonca ali osebe, ki običajno živijo v istem gospodinjstvu, ali če med njimi glede predmeta spora obstaja navzkrižje interesov, ki zahteva ločeno obravnavo njihovih sredstev.

Ali obstajajo za žrtve še drugi pogoji za pridobitev pravne pomoči?

Ne, za žrtve ne obstajajo dodatni pogoji za pridobitev pravne pomoči.

Ali obstajajo za obtožence še drugi pogoji za pridobitev pravne pomoči?

Ne, za obtožence ne obstajajo dodatni pogoji za pridobitev pravne pomoči.

Ali obstajajo postopki, oproščeni plačila?

Ne, ni drugih postopkov, ki bi bili oproščeni plačila.

Kdaj mora stranka, ki v postopku ni uspela, plačati stroške stranke, ki je uspela?

V civilnih zadevah

Vsaki stranki, ki v postopku ni uspela, se naloži plačilo stroškov, vendar sodišče odloči s posebnim in utemeljenim sklepom, ali mora nasprotna stranka plačati vse ali le del stroškov.

Če se ne zdi pravično, da bi morala ena stranka plačati za zneske, ki ne spadajo pod sodne stroške, lahko sodnik drugi stranki naloži, da nasprotni stranki plača znesek, ki ga določi.

Ta pravila so določena v novem zakoniku o civilnem postopku in v Uredbi velikega vojvode z dne 21. marca 1974 o pravicah in honorarjih pooblaščencev in odvetnikov.

V kazenskih zadevah

Ko je zoper obdolženca oziroma osebe, ki so civilnopravno odgovorne za kaznivo dejanje, ali zoper zasebnega tožnika, izrečena obsodilna sodba, se jim naloži plačilo stroškov, vključno s stroški javnega tožilca. Če pa je kazenski postopek začel zasebni tožnik z vložitvijo zasebne tožbe in s postopkom ni uspel, je dolžan osebno plačati vse stroške postopka. Če se je zasebni tožnik le pridružil tožbi državnega tožilca, je dolžan poplačati le stroške, nastale zaradi njegovega posredovanja.

Če se ne zdi pravično, da bi morala ena stranka plačati za zneske, ki ne spadajo pod sodne stroške, lahko sodišče drugi stranki naloži, da nasprotni stranki plača znesek, ki ga določi.

Ta pravila so določena v zakoniku o kazenskem postopku in v Uredbi velikega vojvode z dne 21. marca 1974 o pravicah in honorarjih pooblaščencev in odvetnikov.

Honorarji za izvedence

Vsaka stranka mora plačati honorarje lastnih izvedencev.

Honorarji za prevajalce in tolmače

Vsaka stranka mora plačati honorarje svojim prevajalcem ali tolmačem.

S tem povezani dokumenti

Rapport du Luxembourg sur l'Etude sur la transparence des coûtsPDF(551 Kb)en


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 21/02/2014